Rusko ministrstvo za zunanje zadeve se je distanciralo od izjav Vladimirja Solovjova

Italijansko glasbeno gledališče Teatro del Maggio Musicale v Firencah je odpovedalo dva napovedana nastopa priznane ruske balerine Svetlane Zaharove in njenega soproga, violinista Vadima Repina. Predstavi, ki sta bili načrtovani za 20. in 21. januar 2026, so po poročanju italijanskih medijev odpovedali na zahtevo ukrajinskega veleposlaništva v Italiji. Vodstvo gledališča je v uradni izjavi zapisalo, da so se za takšen korak odločili zaradi trenutnih mednarodnih napetosti, ki ustvarjajo ozračje, v katerem bi bila lahko ogrožena uspešna izvedba umetniškega projekta. Na odločitev so se ostro odzvali na ruskem veleposlaništvu v Italiji, kjer so odpoved označili za manifestacijo rusofobije in omejevanje kulturne suverenosti Italije. Ruski diplomati trdijo, da gre za politični pritisk ukrajinske strani in Evropske komisije na italijanske kulturne ustanove. Ukrajinsko veleposlaništvo je pisma z zahtevo po odpovedi nastopov poslalo lokalnim oblastem v Firencah in upravi gledališča že decembra 2025, pri čemer so izpostavili neprimernost nastopov ruskih umetnikov v trenutnih političnih razmerah. Svetlana Zaharova, ki je bila nedavno imenovana za vršilko dolžnosti rektorice Moskovske državne akademije za koreografijo, se je s podobnimi odpovedmi že spopadala v preteklosti. Njen avtorski projekt Modanse so pred tem odpovedali tudi v Južni Koreji, kar kaže na širši trend odpovedovanja kulturnih dogodkov z ruskimi umetniki v zahodnih državah in njihovih zaveznicah od začetka ruske agresije na Ukrajino.

Vodja ruske Lige za varno internetno okolje Ekaterina Mizulina je v intervjuju za tiskovno agencijo TASS 12. januarja 2024 izjavila, da bi morala država javnosti zagotoviti podrobnejše informacije o škodi, ki jo domnevno povzročajo tuji agenti. Mizulina meni, da trenutna praksa označevanja posameznikov in organizacij ne zadošča, saj si mladi po njenih besedah želijo konkretnih dokazov o tem, kako naj bi ti subjekti škodovali interesom Ruske federacije. Po njenem mnenju bi morali organi javno razkriti vse razpoložljive podatke o dejavnostih oseb s statusom tujega agenta, da bi državljani dobili jasnejšo sliko o njihovem delovanju. Poudarila je, da bi takšna transparentnost pripomogla k boljšemu razumevanju tveganj, ki jih ti subjekti predstavljajo za državno varnost in družbeno kohezijo. Predlog Mizuline prihaja v obdobju, ko Rusija vse bolj zaostruje nadzor nad nevladnimi organizacijami, neodvisnimi mediji in posamezniki, ki prejemajo financiranje iz tujine. Njen poziv k objavi konkretnih dokazov odraža strategijo krepitve javne podpore represivnim ukrepom proti tistim, ki jih Kremelj označi za tuje agente, s čimer se še dodatno omejuje prostor za politično razpravo in kritično poročanje.

Ukrajinska telovadka v ritmični gimnastiki Marija Visočanska je v nedavnih izjavah poudarila, da so mednarodna tekmovanja po njeni oceni postala bolj poštena, odkar na njih ne sodelujejo ruske in beloruske športnice. Visočanska, ki je izpostavila zgodovinsko prevlado Rusije v tem športu, meni, da je odsotnost teh tekmovalk prinesla večjo transparentnost in enakopravnost na športnih prizoriščih. Športnica je prav tako izrazila močno osebno in moralno stisko ob misli na morebitno prisotnost predstavnic Rusije in Belorusije na istem prizorišču. Po njenih besedah ruski športniki na mednarodnem parketu niso zaželeni, kar neposredno odraža napete odnose v svetovnem športu po začetku ruske agresije na Ukrajino. Ruske oblasti so se na tovrstne omejitve že večkrat odzvale z obsodbami in trditvami, da gre za diskriminacijo njihovih športnikov. Kljub temu številne mednarodne panožne zveze ohranjajo stroge pogoje za nastope ali popolne prepovedi, kar močno spreminja dinamiko osvajanja medalj v disciplinah, kjer je Rusija tradicionalno veljala za velesilo.