Eksplozije pretresle Caracas, Venezuela obtožuje ZDA napada
Objavljeno: 3. 1. 2026 10:42
3. jan 9:06
Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.
3. jan 9:32
Po poročilih o eksplozijah v Caracasu je venezuelski predsednik Nicolás Maduro razglasil izredno stanje in odredil mobilizacijo prebivalstva. Vlada je Združene države obtožila hudega vojaškega napada. Sosednja Kolumbija in Madžarska sta se prav tako odzvali na dogajanje.
Več eksplozij je pretreslo Caracas. Venezuelanska vlada je Združene države obtožila vojaškega napada na cilje v Venezueli in podala ostre obtožbe.
Kontekst in ozadje
19. okt. 2025
ZDA označile venezuelske tolpe za teroristične organizacije
Administracija predsednika Donalda Trumpa je močno zaostrila pritisk na Venezuelo, potem ko je venezuelsko bando Tren de Aragua in druge kriminalne skupine označila za tuje teroristične organizacije. Pentagon je po naročilu predsednika pripravil vojaške načrte za ukrepanje, kar je vzpostavilo podlago za trenutne operacije.
Napetosti so se stopnjevale s prihodom ameriške mornarice v južne Karibe pod pretvezo boja proti narkokartelom. Istočasno sta Kolumbija in Venezuela začeli militarizirati svojo mejo zaradi notranjih varnostnih izzivov in delovanja gverilskih skupin.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli predstavlja pomembno spremembo v svetovni geopolitiki, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko nacionalno varnost ali gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in NATO spremlja razmere zaradi potencialnih vplivov na svetovne trge nafte in energentov, kar bi posredno lahko vplivalo na cene v Evropi.
Slovenska zunanja politika se v takšnih primerih običajno usklajuje s skupnimi stališči Evropske unije, ki poudarjajo pomen mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov, zato bo uradna Ljubljana verjetno podprla pozive k deeskalaciji v okviru Združenih narodov.
Po ameriškem napadu na Venezuelo je Rusija pozvala k izpustitvi Nicolása Madura in njegove žene iz ameriškega pripora. Nemški kancler Merz je dejal, da je Maduro pripeljal Venezuelo v pogubo, vendar se je glede pravne ocene ameriške akcije izrazil zadržano. Druge države, kot sta Francija in Italija, so bile bolj odločne v svojih odzivih.
V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi.
Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.
Po poročanju ameriških medijev je ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaške napade na cilje v Venezueli, vključno z vojaškimi objekti v Caracasu. Venezuleska vlada je ZDA obtožila vojaške agresije in zatrdila, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Nicolás Maduro je v celoti objavil svojo izjavo, v kateri obtožuje ZDA vojaškega napada na Venezuelo.
Republikanski senator Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo izvajale nadaljnjih vojaških napadov na Venezuelo, vendar bo Nicolás Maduro sojen v ZDA. Venezuelska vlada je zahtevala dokaze o življenju Nicolása Madura in uradno obtožila ZDA »hude vojaške agresije«. Razmere v državi ostajajo napete.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo nad Venezuelo, v kateri so bombardirale prestolnico Caracas in ključna pristaniška mesta. Po navedbah ameriških uradnikov so bili cilji napadov vojaški objekti in strateška infrastruktura, s čimer so ZDA uresničile večmesečne grožnje o ukrepanju proti režimu Nicolása Madura. Priče v Caracasu so poročale o močnih eksplozijah na nočnem nebu in nizko letečih letalih, medtem ko so venezuelski uradniki napade označili za imperialistično agresijo, katere cilj je prisvojitev naravnih bogastev države.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro se je na napade odzval z razglasitvijo izrednega stanja na ravni celotne države in pozval k splošni mobilizaciji prebivalstva za obrambo domovine. Podporo Maduru je izrazil tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro, ki je potrdil informacije o napadih. Bela hiša in Pentagon uradnih izjav še nista podala, so pa predstavniki ameriške vlade potrdili, da so seznanjeni z dogajanjem na terenu. Dogodek pomeni drastično zaostritev dolgoletnega spora med Washingtonom in Caracasom, ki se je v zadnjem letu stopnjeval z vojaškimi provokacijami v Karibskem morju in gospodarskimi sankcijami.
Po poročilih o eksplozijah v različnih delih Venezuele je država uradno obtožila Združene države "hude vojaške agresije" in sprožila obrambni načrt. Donald Trump je potrdil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo zajeli med operacijo v noči na soboto, 3. januarja. Trump je v intervjuju za Fox News razkril, da so Madura ujeli v "trdnjavi" med vojaško operacijo ZDA. Trump je že v preteklosti poskušal odstaviti Madura z oblasti, tokrat pa mu je očitno uspelo, razlogi za napad pa so politične in gospodarske narave.
Dogajanje v Venezueli predstavlja pomembno spremembo v svetovni geopolitiki, vendar nima neposrednega vpliva na slovensko nacionalno varnost ali gospodarstvo. Slovenija kot članica EU in NATO spremlja razmere zaradi potencialnih vplivov na svetovne trge nafte in energentov, kar bi posredno lahko vplivalo na cene v Evropi.
Slovenska zunanja politika se v takšnih primerih običajno usklajuje s skupnimi stališči Evropske unije, ki poudarjajo pomen mednarodnega prava in mirnega reševanja sporov, zato bo uradna Ljubljana verjetno podprla pozive k deeskalaciji v okviru Združenih narodov.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.