Ameriški podatki in inflacija vplivali na trge, funt padel proti dolarju

Svetovni delniški trgi so v četrtek beležili padce, ko se je začetni novoletni zagon na ameriškem Wall Streetu začel ohlajati, kar je vplivalo tudi na vrednosti terminskih pogodb v Združenih državah Amerike. V Evropi so osrednji indeksi, vključno z britanskim FTSE 100, pariškim CAC 40 in nemškim DAX-om, v zgodnjem trgovanju izgubili med 0,1 in 0,3 odstotka vrednosti. Negativno vzdušje se je razširilo tudi na azijske trge, kjer je tokijski Nikkei 225 upadel za 1,6 odstotka, hongkonški Hang Seng pa za 1,2 odstotka, kljub uspešnemu borznemu krstu kitajskega podjetja Zhipu. Na ameriškem trgu so v sredo negativno odmevale izjave predsednika Donalda Trumpa o morebitni prepovedi nakupov enodružinskih hiš za velike investitorje, kar je močno prizadeto delnice gradbenih podjetij. Hkrati so se cene nafte zvišale po nestanovitnem obdobju, ki ga je sprožil ameriški zaseg letala venezuelskega predsednika. Ti dogodki so dodatno obremenili vlagatelje, ki so že tako previdni zaradi negotovih gospodarskih obetov na začetku leta. Trenutna gibanja so neposredno povezana s preteklo volatilnostjo, ki so jo povzročili ameriški podatki o inflaciji in zaposlovanju. Vlagatelji ostajajo pozorni na morebitne nove politične ukrepe iz Washingtona, ki bi lahko vplivali na specifične gospodarske panoge, medtem ko valutni trgi še naprej nihajo pod vplivom močnega dolarja. Odziv trgov kaže na visoko občutljivost na politične izjave in geopolitične napetosti v Južni Ameriki.

Ameriški borzni trg je torkovo trgovanje sklenil z opazno rastjo, pri čemer sta osrednja indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla novi rekordni vrednosti. Vlagatelji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram pokazali močno zanimanje za ameriško premoženje, pri čemer so največ pozornosti namenili tehnološkemu sektorju. Rast so poganjala predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in polprevodniki. Pozitivno vzdušje na Newyorški borzi odraža optimizem glede tehnološkega napredka in stabilnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z globalnimi negotovostmi. Indeksa sta se povzpela na ravni, ki jih v zgodovini trgovanja še nismo zabeležili, kar potrjuje prevladujoč bikovski trend na trgu kapitala. Analitiki ugotavljajo, da so tehnološki giganti ostali ključno zatočišče za vlagatelje, ki iščejo donose v obdobju političnih napetosti.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.