Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da želijo v EU vzpostaviti pragmatičen odnos s Kitajsko. Hkrati je pozvala k ponovnemu uravnoteženju gospodarskih odnosov in izrazila zaskrbljenost, da Kitajska s svojimi tesnimi povezavami z Rusijo pomembno vpliva na sodelovanje med EU in Pekingom.

Na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu je EU Kitajski zagrozila z dodatnimi ukrepi proti nepoštenim trgovinskim praksam. Kljub 50. obletnici diplomatskih odnosov vzdušje ni bilo praznično, saj sta strani ostali v sporih glede trgovine in vojne v Ukrajini, z malo pričakovanji glede prebojev. EU je izpostavila potrebo po resnih rešitvah za reševanje trgovinskega neravnovesja.

Med vrhom EU-Kitajska v Pekingu sta se strani dogovorili o novem mehanizmu za redke zemeljske kovine, s katerim naj bi EU v prihodnje preprečila pomanjkanje teh surovin. Podrobnosti o mehanizmu sicer ostajajo nejasne. EU je od Kitajske zahtevala bolj uravnotežene trgovinske odnose, medtem ko je Kitajski predsednik Xi Jinping evropske voditelje glede vojne v Ukrajini "odpravil". Odnosi med EU in Kitajsko so na najnižji točki v 50 letih diplomatskih odnosov.

V luči ruske vojne proti Ukrajini je Evropska komisija sprožila nova postopka zaradi kršitve pravic proti Avstriji in drugim članicam EU, ker niso dosledno izvajale sankcij. Nemška poročila medtem nakazujejo, da Kitajska preko posrednikov podpira rusko vojaško industrijo s pošiljanjem delov za droni, kar je okrepilo zaskrbe glede kitajske podpore Rusiji.

Vrh EU-Kitajska v Pekingu, ki se je začel 24. julija, je potekal v ozračju zmanjšanih pričakovanj glede reševanja trgovinskih sporov. Udeležila se ga je tudi estonska premierka Kaja Kallas. Sprva je bil vrh prestavljen v Peking, nato pa skrajšan z dveh na en dan, kar ni nakazovalo dobrega razpleta glede obravnavanih vprašanj.

Na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu je kitajski predsednik Xi Jinping pozval voditelje EU k "ustreznemu obvladovanju razlik in trenj" ter kritiziral dejanja EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izpostavila, da se odnos nahaja na "prekretnici" in kritizirala Kitajsko, češ da omogoča rusko vojno gospodarstvo. Oba voditelja sta se sicer strinjala glede potrebe po poglabljanju medsebojnega zaupanja in reševanju nerešenih vprašanj.

Na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pozvala k neuglasitvi odnosov in rešitvi neravnovesij, medtem ko je kitajski predsednik Xi Jinping razmere označil za "zgodovinsko prelomnico". Pogovori so se sicer osredotočali na trgovinske sporazume, vojno v Ukrajini in globalne izzive, kljub temu pa so bile prisotne napetosti zaradi kitajske podpore Rusiji in uporabe redkih zemeljskih kovin kot orodja pritiska. EU je pozivala k večjemu vplivu Kitajske na Rusijo za konec vojne v Ukrajini, medtem ko je Kitajska vztrajala pri odpravi carin na električne avtomobile. Poudarjeno je bilo tudi 50 let diplomatskih odnosov med obema blokoma in pozivi k večjemu zaupanju.

Na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel poudarila pomen poglabljanja medsebojnega zaupanja in sprejemanja "strateško pravilnih odločitev" v sicer napetih odnosih. Von der Leynova je pozvala k "resničnim rešitvam" za reševanje naraščajočega neravnovesja v odnosih. Kljub skupnim ciljem pri globalnih izzivih, so pred vrhom prevladovale napetosti zaradi kitajskih trgovinskih praks, obtožb o podpori Rusiji in uporabe redkih zemeljskih kovin. EU je Kitajsko pozvala k uporabi vpliva na Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko je Kitajska zahtevala odpravo carin na električne avtomobile.

Na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu je predsednik Sveta EU Charles Michel pozval Kitajsko, naj uporabi svoj vpliv na Rusijo za dosego konca vojne v Ukrajini. EU je kritizirala kitajsko prakso "dumpinga" blaga na evropske trge, medtem ko je Kitajska zahtevala odpravo carin na električne avtomobile. Ursula von der Leyen je izrazila dvom o uspehu pogajanj glede trgovinskih odnosov, saj naj bi imela Kitajska tehnično in strateško prednost. Oba voditelja sta izrazila zaskrbljenost nad rastjo trgovinskega neravnovesja med EU in Kitajsko.

Med vrhom med EU in Kitajsko v Pekingu je kitajski predsednik Xi Jinping pozval k poglabljanju zaupanja in sprejemanju "strateško pravilnih odločitev", medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen poudarila potrebo po "resničnih rešitvah" za obravnavo naraščajočega neravnovesja v odnosih. EU je izrazila zaskrbljenost nad kitajskimi trgovinskimi praksami, kot so carine na električne avtomobile, obtožbe o podpori Rusiji in uporaba redkih zemeljskih kovin kot orodja pritiska. EU predsednik Sveta Charles Michel pa je Kitajsko pozval, naj uporabi svoj vpliv na Rusijo za končanje vojne v Ukrajini. Poudarjena je bila tudi tema omejitev Kitajske pri izvozu kritičnih surovin v EU, ki povzročajo proizvodne težave evropskim podjetjem.

Na vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu sta se predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sestala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Xi Jinping je ob začetku vrha pozval EU k poglabljanju medsebojnega zaupanja in sprejemanju "strateško pravilnih odločitev" v sicer napetih odnosih, ki jih zaznamujejo znaki odtujitve. Von der Leynova je poudarila potrebo po "resničnih rešitvah" za obravnavo naraščajočega neravnovesja v odnosih. Kljub skupnim ciljem, kot je sodelovanje pri globalnih izzivih, so pred vrhom prevladovale napetosti zaradi kitajskih trgovinskih praks, kot so carine na električne avtomobile, ter obtožbe o podpori Rusiji in uporabi redkih zemeljskih kovin kot orodja pritiska.

Na 25. vrhu med EU in Kitajsko v Pekingu sta se vodilna predstavnika Unije, Ursula von der Leyen in António Costa, sestala s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. V ospredju pogovorov so bila trgovinska vprašanja, pri čemer je EU izpostavila 300 milijard evrov velik trgovinski presežek Kitajske z državami članicami. Pogovori so potekali v napetih odnosih, saj so se pojavila nesoglasja glede kitajske podpore Rusiji v vojni v Ukrajini, dampinga blaga na evropskem trgu ter uporabe redkih zemeljskih kovin kot orodja pritiska s strani Kitajske. EU je pozivala k bolj odločnemu nastopu proti Pekingu, medtem ko je Kitajska zahtevala odpravo carin na električne avtomobile. Na vrhu so se dotaknili tudi varnostne situacije na Bližnjem vzhodu.

Vrh med EU in Kitajsko v Pekingu je bil zaznamovan z napovedmi o globokih razlikah in zaostrovanju odnosov. Strokovnjaki so napovedovali predvsem prepire, pri čemer je EU pozivala k bolj trdnemu nastopu proti Pekingu. Ključne točke spora so vključevale vojno v Ukrajini, trgovino in človekove pravice. Napetosti so se povečale zaradi kitajskega obtoževanja EU zaradi carin na električne avtomobile in sumničenj o kitajski podpori Rusiji ter dampinškem ravnanju na evropskem trgu. Poleg tega je Kitajska s strateškimi viri, kot so redke zemeljske kovine, po poročilih poskušala vplivati na evropsko politiko, kar je dodatno ohladilo že tako napete odnose.

Med vrhunskim srečanjem med EU in Kitajsko v Pekingu so se pojavile nove napetosti zaradi uporabe redkih zemeljskih kovin kot orodja pritiska s strani Kitajske. Peking je po poročilih poskušal uporabiti ta strateški vir, podobno kot so ZDA pod vodstvom Trumpa uporabljale trgovinske ukrepe, da bi vplival na evropsko politiko. Hkrati je bilo pred vrhom pričakovati napete odnose, saj je Kitajska zahtevala odpravo carin na električne avtomobile, EU pa je Kitajsko obtožila podpiranja Rusije v vojni v Ukrajini in dampinga blaga. Ti dogodki so dodatno ohladili sicer že napete odnose med obema blokoma.

Pred vrhom med EU in Kitajsko v Pekingu je bilo pričakovati napete odnose. Kitajska je želela, da EU odpravi carine na kitajske avtomobile, medtem ko je EU Kitajsko obtožila podpiranja Rusije v vojni v Ukrajini in dampinga blaga na evropskem trgu. Odnosi med EU in Kitajsko so se močno ohladili, pri čemer je Trumpu uspelo zmanjšati sodelovanje med Evropejci in Kitajci.