ZDA naj bi pripravljale vojaški napad na Iran v naslednjih 24 urah

Ameriška vlada pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je prejela podroben seznam 50 ključnih iranskih vojaških objektov, ki so jih pripravili strokovnjaki neprofitne organizacije United Against Nuclear Iran (UANI). Seznam vključuje strateško pomembne cilje, kar v mednarodni javnosti krepi ugibanja o morebitnih načrtih Združenih držav Amerike za vojaško posredovanje proti teheranskemu režimu. Informacije o prejemu seznama so se v medijih pojavile sočasno z izjavami predsednika Trumpa, da so ZDA prejele podatke o domnevnem prenehanju usmrtitev v Iranu. Dogajanje stopnjuje napetosti med državama, saj Trumpova administracija zavzema ostrejšo držo do iranskih jedrskih in vojaških ambicij. Seznam objektov naj bi služil kot podlaga za morebitne povračilne ukrepe ali preventivne napade v primeru nadaljnje eskalacije v regiji. Čeprav Bela hiša uradno še ni potrdila neposrednih načrtov za napad, poročila kažejo na intenzivno načrtovanje in preučevanje taktičnih možnosti, ki vključujejo tako vojaško kot civilno infrastrukturo v okolici Teherana. Analitiki opozarjajo, da bi tovrstna dejanja lahko povzročila širši regionalni konflikt, vendar predsednik Trump poudarja, da je cilj ameriške politike omejevanje agresivnega delovanja iranske vlade. Hkrati se povečuje pritisk na iranske oblasti zaradi ravnanja s protestniki, pri čemer Washington uporablja kombinacijo groženj s sankcijami in tehnične podpore opozicijskim gibanjem.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.