Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši napovedal, da bodo Združene države Amerike neposredno upravljale Venezuelo, dokler se ne izvede varen prehod oblasti. Trump je nedavne vojaške operacije v državi označil za "natančen in spektakularen napad", kakršnega svet ni videl že od druge svetovne vojne. Po njegovih besedah bodo državo začasno vodili uradniki, ki so del njegove administracije, z namenom, da Venezuelo rešijo pred trenutnim stanjem, ki ga je opisal kot "mrtvo državo".
Kronologija dogodkov
29. nov. 2025 :Trump razglasil zaprtje venezuelskega zračnega prostora.Predsednik Trump je ukazal popolno zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in v njeni okolici, kar je utemeljil z bojem proti trgovini z drogami in ljudmi. Ukrep je sprožil ostre odzive Madurove vlade, ki je potezo označila za kolonialno grožnjo, hkrati pa je bil razkrit telefonski pogovor med Trumpom in Madurom.
17. okt. 2025 :Odobritev tajnih operacij agencije Cia v Venezueli.Donald Trump je potrdil odobritev prikritih operacij agencije Cia v Venezueli z namenom povečanja pritiska na režim Nicolása Madura. Istočasno so ameriški senatorji sprožili pobude za omejitev predsednikovih vojnih pooblastil, da bi preprečili vojaško posredovanje brez odobritve kongresa.
Ta poteza predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trump je poudaril, da bodo ZDA nadzorovale državo vse do konca tranzicijskega obdobja, pri čemer bodo ključne položaje zasedli njegovi sodelavci. Odločitev o neposrednem prevzemu upravljanja sledi vrsti prejšnjih ukrepov, vključno z zaprtjem zračnega prostora in tajnimi operacijami, ki so bile namenjene spodkopavanju režima Nicolása Madura. Svetovna javnost in opozicija v Venezueli sta razdeljeni glede legitimnosti takšnega posega, medtem ko Trump vztraja, da je to edina pot za obnovo države.
Izjave
"Nekaj časa bodo ljudje, ki stojijo za mano, upravljali Venezuelo."
Donald Trump
"Upravljali bomo Venezuelo; rešili jo bomo. To je mrtva država."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge in stabilnost v Latinski Ameriki, kar posredno vpliva na Evropsko unijo in Slovenijo prek cen energentov in zunanjepolitičnih usmeritev. Slovenija kot članica EU in zveze NATO običajno usklajuje svoja stališča z zavezniki glede vprašanj demokracije in mednarodnega prava.
Neposredno ameriško posredovanje v suvereni državi predstavlja precedens v sodobni diplomaciji, ki ga slovenska diplomacija pozorno spremlja zaradi morebitnih posledic za mednarodni pravni red in varnostno arhitekturo.
Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo in da ne bo dovolil ponovitve prejšnjih razmer. Prav tako je omenil, da ZDA ne bodo oklevale poslati vojakov, če bo to potrebno. Opozoril je tudi predsednika Kolumbije, da bi ga lahko doletela enaka usoda kot Madura.
Donald Trump je po zajetju Nicolasa Madura napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo do varne tranzicije oblasti. Priznal je odgovornost za vojaške operacije v Venezueli in napovedal vstop velikih ameriških naftnih podjetij v državo, da bi »nafta tekla, kot mora«. Ta poteza je sprožila močne odzive v mednarodni skupnosti.
Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru sporočil, naj bo po zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura previden. Trump je Petra obtožil vpletenosti v proizvodnjo prepovedanih drog in zatrdil, da ima kolumbijski predsednik laboratorije za kokain, ki ga nato pošilja v Združene države Amerike. Do teh izjav je prišlo kmalu po tem, ko so ameriške posebne enote v Caracasu zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores, kar predstavlja dramatičen zasuk v ameriški zunanji politiki do Latinske Amerike.
Bela hiša je potrdila, da nameravajo ZDA začasno upravljati Venezuelo, kar napoveduje popolno zamenjavo tamkajšnjega režima. Kljub drznim vojaškim akcijam pa kritiki in nekdanji svetovalci v Washingtonu opozarjajo, da Trumpova administracija nima pripravljenega jasnega izhodnega načrta za stabilizacijo države po odstranitvi Madura. Dogajanje v regiji sproža visoko stopnjo negotovosti, saj Trumpove grožnje sosednjim državam, kot je Kolumbija, nakazujejo možnost širitve regionalnega konflikta pod pretvezo boja proti narkokartelom.
Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po spektakularni vojaški operaciji ameriških elitnih sil v Caracasu končal v zveznem zaporu v New Yorku, kjer se bo spopadal z obtožbami za narkoterorizem in trgovino s kokainom. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo Združene države Amerike neposredno "upravljale" Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena tranzicijska oblast, kar vključuje tudi vrnitev ameriških naftnih podjetij na tamkajšnja polja z največjimi zalogami nafte na svetu. Trump je operacijo utemeljil z oživljanjem Monroejeve doktrine, ki Latinsko Ameriko obravnava kot izključno interesno območje Washingtona, in jo poimenoval "Donroejeva doktrina".
Mednarodna skupnost je nad dogajanjem močno zaskrbljena, saj je ameriški predsednik že izdal opozorila voditeljem Kolumbije, Kube in Mehike, kar nakazuje na možnost nadaljnjih vojaških intervencij v regiji. Medtem ko v Venezueli začasno funkcijo predsednice opravlja podpredsednica Delcy Rodriguez, so Združene države že napovedale, da bodo njihove energetske korporacije prevzele nadzor nad črpanjem surove nafte. V New Yorku se medtem pripravlja sodni proces proti Maduru, ki so ga v javnost posredovani posnetki prikazali v ponižujočem položaju, vklenjenega in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA. Varnostni svet Združenih narodov se bo na izredni seji sestal v ponedeljek, da bi obravnaval zakonitost ameriškega posega in kršitve mednarodnega prava.
Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci naznanil, da bo njegova administracija upravljala Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi poročilom o odhodu dosedanjega voditelja Nicolása Madura, pri čemer Trump poudarja potrebo po stabilizaciji države pod ameriškim nadzorom. Napoved je sprožila takojšnje odzive v latinskoameriški regiji, kjer so nekatere politične skupine že izrazile svojo podporo takšnemu razvoju dogodkov.
Nacionalna stranka Hondurasa je v uradni izjavi podprla ukrepe ameriškega predsednika in poudarila, da si Latinska Amerika zasluži živeti v svobodi in demokraciji. Stranka je izpostavila pomen spoštovanja zakonov nasproti poljubnosti, ki jo je Venezuela doživljala pod prejšnjim režimom. Podpora vključuje tudi odobravanje morebitnega zajetja ali odstranitve ključnih akterjev prejšnje oblasti, kar naj bi omogočilo urejen prehod v nov politični sistem. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna skupnost spremlja izvajanje ameriških načrtov za prevzem upravnih funkcij v Caracasu.
Ameriški predsednik Donald Trump je s tvegano, a strateško vojaško operacijo končal dolgoletno vladavino venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Posebne enote ZDA so v Caracasu izvedle aretacijo Madura, ki so ga nato v lisicah in pod strogim nadzorom agentov agencije DEA prepeljale v New York. Proti njemu je bila vložena obtožnica zaradi vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili in vodenja tako imenovanega kartela Los Soles, kar pojasnjuje njegovo takojšnjo predajo ameriškim pravosodnim organom namesto odpora v Venezueli.
Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni javnosti, medtem ko Trump obljublja vzpostavitev miru in svobode v državi. Kljub uspešni odstranitvi simbola režima ostaja prihodnost Venezuele negotova. Predsednik Trump je namreč javno izrazil dvome o sposobnosti opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado, da bi prevzela vodenje države, saj meni, da nima zadostne podpore prebivalstva. Združene države Amerike bodo v prehodnem obdobju prevzele aktivno vlogo pri upravljanju Venezuele, dokler ne bodo vzpostavljeni pogoji za varno politično tranzicijo.
Dogajanje v Venezueli ima pomemben vpliv na globalne energetske trge in stabilnost v Latinski Ameriki, kar posredno vpliva na Evropsko unijo in Slovenijo prek cen energentov in zunanjepolitičnih usmeritev. Slovenija kot članica EU in zveze NATO običajno usklajuje svoja stališča z zavezniki glede vprašanj demokracije in mednarodnega prava.
Neposredno ameriško posredovanje v suvereni državi predstavlja precedens v sodobni diplomaciji, ki ga slovenska diplomacija pozorno spremlja zaradi morebitnih posledic za mednarodni pravni red in varnostno arhitekturo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.