Ukrajina in Rusija sta dosegli dogovor o začasni prekinitvi ognja v bližini jedrske elektrarne Zaporožje

Rusko ministrstvo za obrambo je 11. januarja sporočilo, da so enote skupine sil Dnepr po aktivnih in odločnih vojaških operacijah prevzele nadzor nad naseljem Belogorje v regiji Zaporožje. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile v celoti zasedle omenjeno območje in ga očistile ukrajinskih formacij. Operacija predstavlja del širšega ruskega prizadevanja za izboljšanje položajev na frontni črti v jugovzhodni Ukrajini. Zasedba naselja po poročanju ruskih virov sledi obdobju intenzivnih spopadov na tem delu bojišča. Strategija sil Ruske federacije se v regiji Zaporožje osredotoča na potiskanje ukrajinskih obrambnih linij nazaj, pri čemer so enote skupine Dnepr odigrale ključno vlogo pri izvedbi napada. Podrobnejših informacij o morebitnih žrtvah ali obsegu uničenja v samem naselju ministrstvo v svojem poročilu ni navedlo. Ukrajinska stran uradnih informacij o izgubi Belogorja neposredno po objavi ruskih navedb ni podala, vendar razmere na terenu ostajajo dinamične. Incident potrjuje nadaljevanje silovitih kopenskih spopadov na južni fronti, kjer si obe strani prizadevata za ozemeljske pridobitve pred morebitnimi novimi obsežnejšimi ofenzivami. Gre za pomemben premik na taktični ravni, ki vpliva na logistične poti v tem delu države.

V ukrajinski prestolnici Kijev in okolici so v soboto, 10. januarja 2026, uvedli nujne izklope električne energije, ki so povzročili prekinitev oskrbe z vodo in toploto. Po navedbah kijevske mestne uprave je ukaz za izredni izklop izdalo državno energetsko podjetje Ukrenergo, ukrep pa neposredno vpliva tudi na delovanje mestnega električnega prometa. Težave z oskrbo so neposredna posledica ruskih zračnih napadov na kritično energetsko infrastrukturo, ki so se okrepili v noči na 9. januar. Zaradi poškodb na omrežju se prebivalci mesta spopadajo z obsežnimi motnjami pri ogrevanju, kar v zimskem času predstavlja resno humanitarno tveganje. Mestne oblasti so potrdile, da so bili sistemi za oskrbo s toploto in vodo ustavljeni, da bi preprečili večje okvare na opremi in omogočili stabilizacijo preobremenjenega omrežja. Ukrepi so bili uvedeni nenadoma, kar je v mestu povzročilo precejšen zastoj v vsakdanjem življenju in gospodarstvu. Stanje v regiji ostaja kritično, saj se energetska podjetja trudijo odpraviti posledice napadov v težkih vremenskih razmerah. Po prvih poročilih so poškodbe na objektih Ukrenerga obsežne, kar pomeni, da bi lahko izredni izklopi trajali dlje časa, preden bodo uspeli vzpostaviti redno oskrbo z elektriko in vodo za vse prebivalce kijevskega območja.

Armensko ministrstvo za zunanje zadeve je na pogovor poklicalo ruskega veleposlanika v Erevanu Sergeja Kopirkina in mu vroilo uradno protestno noto. Razlog za diplomatsko potezo so bile sporne izjave ruskega televizijskega voditelja Vladimirja Solovjova v oddaji na ruski državni televiziji, v katerih je slednji pozival k vojaškemu posredovanju v Armeniji po zgledu operacije v Ukrajini. Armenska stran je takšne izjave označila za nesprejemljiv napad na suverenost Republike Armenije in grobo kršitev temeljnih načel prijateljskih odnosov med državama. Tiskovna predstavnica armenskega zunanjega ministrstva Ani Badaljan je pojasnila, da so izjave ruskega propagandista v Erevanu sprožile globoko ogorčenje. Politični analitiki v državi dogodek interpretirajo kot začetek predvolilne propagande in poskus destabilizacije pred parlamentarnimi volitvami. Armenske oblasti so poudarile, da gre za nedopustno retoriko, ki spodkopava diplomatske standarde in teritorialno celovitost države. Odnosi med Rusijo in Armenijo so se v zadnjem obdobju močno ohladili, predvsem zaradi nezadovoljstva Erevana nad rusko vlogo pri zagotavljanju varnosti v regiji Kavkaza. Ta incident še dodatno stopnjuje napetosti, saj gre za neposreden poziv k agresiji, objavljen prek državnih medijskih kanalov, kar armenska diplomacija razume kot uradno tolerirano ali celo spodbujano sovražno držo Moskve.