Rusija, Venezuela, Brazilija in Podemos obsodili ameriško agresijo v Venezueli
Objavljeno: 3. 1. 2026 12:42
3. jan 11:12
Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.
3. jan 8:00
Venezuela je napovedala mobilizacijo svojih oboroženih sil za zaščito suverenosti države in obsodila ZDA zaradi vojaške agresije. Rusko zunanje ministrstvo je prav tako obsodilo ameriško vojaško agresijo in opozorilo pred nadaljnjo eskalacijo. Venezuelske oblasti so izrazile namero, da se obrnejo na Združene narode, da bi obsodili vojaške akcije ZDA.
Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost in zahtevalo pojasnila glede situacije z venezuelskim predsednikom Madurom. Venezuelski zunanji minister je sporočil, da država prejema podporo iz celega sveta. Generalna sekretarka stranke Podemos je obsodila ZDA in pozvala k prekinitvi odnosov med Španijo in ZDA. Brazilski predsednik Lula da Silva je dejal, da so ZDA prestopile mejo dovoljenega. Podpredsednik ZDA pa je dejal, da je aretacija Madura bila zakonita.
Kontekst in ozadje
15. nov. 2025
Grožnja s fentanilom kot povod za vojaško posredovanje
ZDA so stopnjevale napetosti z Venezuelo z navedbami, da bi država lahko uporabila fentanil kot kemično orožje. Čeprav dokazov o proizvodnji te droge v Venezueli ni bilo, je ameriška administracija to grožnjo uporabila kot pravno in politično utemeljitev za morebitne napade na venezuelska plovila.
"Vdirajoče sile so oskrunile našo zemljo in s pomočjo raket ter izstrelkov iz bojnih helikopterjev zadele stanovanjska območja, kjer živijo civilisti."
Vladimir Padrino
"Razporedili bomo vsa kopenska, letalska, mornariška in balistična sredstva za celovito obrambo domovine."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli predstavlja pomembno spremembo v svetovni geopolitiki, ki neposredno vpliva na stabilnost svetovnih trgov nafte. Za Slovenijo so ti dogodki pomembni predvsem z vidika varnostne politike znotraj Nata in usklajevanja skupne zunanje politike Evropske unije, saj so se države članice, vključno z Nemčijo, že odzvale s kriznimi sestanki.
Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.
Po poročanju New York Timesa ameriške sile med operacijo v Venezueli niso utrpele nobenih žrtev. Razkrito je bilo, da je ZDA že decembra Maduru ponudila možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Prav tako so ZDA ohranile omejitve na izvoz venezuelske nafte, da bi ohranile vpliv na vlado v Caracasu. Nenavaden razlog, ki naj bi prepričal Trumpa za izvedbo operacije, pa so bili javni plesi Nicolasa Madura.
Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80, vključno z vojaki in civilisti. Ameriško ministrstvo za pravosodje je Nicolasa Madura in njegovo ženo Silio Flores obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote o preplavitvi Združenih držav s kokainom. Po navedbah virov naj bi bili Madurovi javni plesi zadnja kaplja, ki je prepričala predsednika Trumpa, da odredi njegovo zajetje.
Združene države Amerike so izvedle dodatne napade na Caracas, zaradi česar je predsednik Maduro razglasil vojno stanje. Kolumbijski predsednik Petro je poročal o napadih na devet objektov, vključno z vojaškimi bazami in letalsko bazo F-16. Venezuelski obrambni minister Padrino Lopez je obsodil dejanja ZDA kot podle in strahopetne. Venezuelske oblasti so napovedale, da se bodo obrnile na Združene narode zaradi vojaške agresije ZDA. Senat ZDA ni bil obveščen o napadih. Podpredsednica Venezuele Delsy Rodriguez je pozvala državljane k obrambi suverenosti države.
Oborožene sile Združenih držav Amerike so v noči na 3. januar 2026 izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Po besedah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija popolnoma ohromila venezuelsko vojsko, saj so ameriške sile sočasno nevtralizirale sisteme zračne obrambe in ključno infrastrukturo države. V napadih so sodelovala najsodobnejša lovska letala F-35, F-22 in bombniki B-1, ki so podpirali enote za specialno delovanje pri vdoru v predsedniško rezidenco.
Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je obsodila dejanje kot barbarsko agresijo in potrdila, da so napadi zahtevali žrtve tako med pripadniki vojske kot med civilnim prebivalstvom. Načelnik združenega štaba vojske ZDA, general Dan Kane, je pojasnil, da so operacijo načrtovali več mesecev v strogi tajnosti, vključno z izgradnjo replike Madurovega domovanja za namene urjenja. Kljub močnemu odporu venezuelskih sil in poškodbam enega od helikopterjev so se vse ameriške enote uspešno vrnile v oporišča. Maduro je bil po aretaciji s helikopterjem prepeljan iz države, medtem ko je Venezuela razglasila izredno stanje.
Ameriški mediji so poročali, da so bili Madurovi javni plesi ključni dejavnik, ki je prepričal Trumpa v vojaško operacijo, saj naj bi jih razumeli kot posmeh ZDA. Pravosodno ministrstvo ZDA je Madura in njegovo ženo Silio Flores obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom.
Dogajanje v Venezueli predstavlja pomembno spremembo v svetovni geopolitiki, ki neposredno vpliva na stabilnost svetovnih trgov nafte. Za Slovenijo so ti dogodki pomembni predvsem z vidika varnostne politike znotraj Nata in usklajevanja skupne zunanje politike Evropske unije, saj so se države članice, vključno z Nemčijo, že odzvale s kriznimi sestanki.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.