V Venezueli po strmoglavljenju Nicolása Madura zavladala negotovost

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo valove navdušenja med milijoni venezuelskih beguncev v tujini. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskega stopnjevanja vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se začele z ameriškimi napadi na kopensko infrastrukturo ob koncu leta 2025. Po poročilih o prijetju so se v skupnostih v izgnanstvu odvili prizori evforije, saj ljudje dogodek vidijo kot konec dolgoletne avtokratske vladavine in priložnost za vzpostavitev demokracije. Zajetje Madura sledi obdobju intenzivnega pritiska administracije Donalda Trumpa, ki je kljub nasprotovanju dela ameriškega senata in mednarodnih opozoril stopnjevala vojaško prisotnost v Karibih. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z mehiško predsednico Sheinbaumovo, predhodno opozarjali na kršenje suverenosti Venezuele, je Rusija že decembra začela umikati svoje osebje iz države, kar je nakazalo izgubo ključne mednarodne podpore Madurovemu režimu. Trenutno stanje v samem Caracasu ostaja negotovo, ameriška stran pa poudarja, da je bila operacija nujna za zagotavljanje varnosti v regiji.

V Venezueli so se konec tedna zvrstile množične manifestacije v podporo zajetemu predsedniku Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores, potem ko so ju ameriške posebne sile v bliskoviti operaciji prejšnji petek pridržale in odpeljale iz države. Na tisoče prebivalcev Caracasa in drugih večjih mest je zavzelo ulice, kjer so obsodili po njihovem mnenju nezakonito agresijo Združenih držav Amerike na suverenost Venezuele. Protestniki so od Washingtona zahtevali takojšnjo izpustitev ustavnega predsednika, hkrati pa so izražali nasprotovanje tuji nadvladi in imperializmu. Medtem ko ulice preplavljajo protesti, je venezuelska vojska pod vodstvom obrambnega ministra Vladimirja Padrina Lópeza sporočila, da bo zagotovila demokratično kontinuiteto v državi. Čeprav so razmere napete, so oborožene sile izrazile zavezanost k ohranjanju ustavnega reda v obdobju po aretaciji Madura. Na dogajanje se je ponovno odzval tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je po objavi fotografije vklenjenega Madura zdaj zagrozil še podpredsednici Delcy Rodríguez. Trump je nakazal, da bi bila Rodríguezova lahko naslednja tarča v prizadevanjih za popolno politično tranzicijo v tej južnoameriški državi.

Kitajsko zunanje ministrstvo je izrazilo globoko pretresenost in ostro obsodilo vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo uporabo sile proti suvereni državi in zajetje predsednika Nicolása Madura. Peking je ukrepe administracije Donalda Trumpa označil za nedopustno kršitev mednarodnega prava in suverenosti države. Do zaostritve je prišlo po dolgotrajnem obdobju naraščajočih napetosti, med katerimi so ZDA stopnjevale vojaško prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti mamilarskim kartelom. Operacija, ki jo je ukazal Donald Trump, predstavlja vrhunec ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v Caracasu. Kitajska diplomacija je v svojem odzivu poudarila, da uporaba nasilja ne more biti sredstvo za reševanje političnih vprašanj. Napad se je zgodil kljub predhodnim opozorilom Venezuele in njenih zaveznic, med njimi Rusije in Kitajske, ki so že v preteklih mesecih opozarjali na nevarnost destabilizacije celotne latinskoameriške regije. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko se mednarodna skupnost sooča z novo politično krizo, ki bi lahko vplivala na globalne energetske trge in geopolitično ravnovesje v regiji.