Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) ni mogla predložiti konkretnega seznama 19 držav, na katere naj bi Rusija ali njena predhodnica Sovjetska zveza izvedli agresijo v zadnjih 100 letih. Vprašanje je decembra lani na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas naslovil luksemburški evroposlanec Fernand Kartheiser. Slednji je v uradni poizvedbi zahteval pojasnila glede njenih preteklih izjav, v katerih je trdila, da je Rusija v omenjenem obdobju napadla številne države, nekatere celo večkrat.
V uradnem odgovoru, ki je bil objavljen 7. januarja, se diplomatska služba pod vodstvom Kallasove izogiba navajanju konkretnih imen držav. Namesto seznama so v dokumentu zapisali splošne trditve o »izzvanih dejanjih agresije«, vključno z vdori in okupacijami, ki naj bi jih izvajala Moskva. Služba je pojasnila, da so izjave Kallasove vključevale tudi obdobje Sovjetske zveze, katere mednarodnopravna naslednica je današnja Ruska federacija.
Evroposlanec Kartheiser je po prejemu odgovora kritiziral diplomatsko službo, češ da po petih tednih priprav niso uspeli podkrepiti svojih navedb z dejstvi. Odgovor EEAS sicer poudarja, da Rusija kot subjekt mednarodnega prava obstaja od 12. junija 1990, vendar vztraja pri interpretaciji zgodovinske odgovornosti za dejanja pred tem datumom, ne da bi pri tem specificirali posamezne konflikte.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodek je pomemben za Slovenijo kot članico Evropske unije, saj se nanaša na verodostojnost najvišjih predstavnikov evropske diplomacije. Kaja Kallas vodi zunanjo politiko, ki neposredno vpliva na slovenske strateške interese in odnose z Rusijo.
Morebitne netočnosti ali pomanjkljiva pojasnila v uradnih stališčih EU lahko oslabijo skupno zunanjo in varnostno politiko, kar je za Slovenijo, ki zagovarja vladavino prava in na dejstvih utemeljeno diplomacijo, ključnega pomena.
