V spopadih pred iranskim veleposlaništvom v Londonu poškodovanih več policistov

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Iranske varnostne sile so po poročanju državnih medijev v zadnjih tednih pridržale približno 3000 ljudi, ki so sodelovali na protivladnih protestih po vsej državi. Tiskovna agencija Tasnim, ki velja za tesno povezano z iranskimi varnostnimi strukturami, je v petek navedla, da so bili med pridržanimi predvsem "oboroženi posamezniki, izgredniki in člani terorističnih organizacij". Oblasti so protestnike označile za tuje agente in agitatorje, ki naj bi delovali pod vplivom zunanjih sil. Zatiranje protestov se stopnjuje kljub naraščajočemu mednarodnemu pritisku in obsodbam zahodnih držav. Medtem ko uradni Teheran trdi, da so aretacije nujne za zagotovitev nacionalne varnosti, organizacije za človekove pravice opozarjajo, da je dejansko število zaprtih in preganjanih verjetno precej višje od uradnih številk. Val aretacij sledi obdobju intenzivnih nemirov, ki so se v zadnjih tednih razširili po državi in predstavljajo enega največjih izzivov za tamkajšnjo teokratsko oblast. Dogajanje v Iranu ostaja napeto, saj varnostne sile nadaljujejo z operacijami proti domnevnim organizatorjem uporov. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja poročila o usodi zapornikov, saj iranski pravosodni sistem pogosto uporablja stroge kazni za politično motivirana dejanja. Protestno gibanje, ki se je razplamtelo zaradi gospodarskih in družbenih omejitev, se je tako znašlo pod močnim represivnim pritiskom države.

Iranska kurdska separatistična skupina Stranka za svobodo Kurdistana (PAK) je sporočila, da je v preteklih dneh izvedla vrsto oboroženih operacij proti iranski islamski revolucionarni gardi (IRGC). Napadi so bili izvedeni kot povračilni ukrep zaradi nasilnega zatiranja protivladnih protestov s strani teheranskega režima. Kurdske opozicijske skupine na severozahodu Irana so v prvih dveh tednih januarja aktivno podprle demonstracije, ki so se razširile po celotni državi. Sedem kurdskih strank je pozvalo k enotnosti in podprlo splošno stavko, s katero želijo stopnjevati pritisk na iranske oblasti. Skupina PAK, ki deluje predvsem iz oporišč v iraškem Kurdistanu, trdi, da so njihovi borci prevzeli aktivno vlogo pri zaščiti protestnikov. Poleg oboroženih akcij naj bi kurdska opozicija gibanju zagotavljala tudi finančno pomoč, kar predstavlja novo zaostritev v že tako napetih notranjepolitičnih razmerah v Iranu. Iranski režim se na nemire odziva z represivnimi ukrepi, ki vključujejo uporabo sile in omejevanje komunikacijskih kanalov. Stopnjevanje spopadov med oboroženimi kurdskimi skupinami in državnimi silami varnosti nakazuje na možnost prehoda civilnih protestov v širši oborožen konflikt na obrobnih območjih države, kjer so etnične napetosti tradicionalno prisotne.