Po aretaciji Nicolása Madura v Venezueli so ga ameriške oblasti prepeljale v New York, kjer se je pojavil videoposnetek, ki ga prikazuje, kako pozdravlja prisotne v stavbi ameriške agencije za boj proti drogam. Maduro zdaj v zaporu čaka na nastop pred zveznim sodnikom. Medtem se pojavljajo dvomi o zakonitosti primera, ZDA pa ga razkazujejo kot trofejo.

Nicolása Madura so po aretaciji prepeljali v zapor v New Yorku, kjer se bo soočil s kazenskimi obtožbami. Trump je izjavil, da bodo ZDA vodile Venezuelo. V Venezueli so se pojavile trditve, da ima ameriški napad 'cionistične podtone'.

Po aretaciji Nicolása Madura je venezuelsko vrhovno sodišče odredilo podpredsednici Delcy Rodríguez, da prevzame funkcijo začasne predsednice. Rodríguezova je Madura označila za žrtev nezakonite ugrabitve s strani ZDA, ki jih je obtožila poskusa kolonizacije. Poudarila je, da Venezuela ne bo postala kolonija. Predsednik Trump ji je izrazil podporo pri sodelovanju.

Nicolása Madura so z vojaškim letalom Boeing 757 pripeljali v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi trgovine z drogami. Po prihodu v New York so ga s helikopterjem prepeljali v poslopje DEA, nato pa v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo začasno ostal. Sojenje bo potekalo na podlagi obtožnice, ki Madura označuje za vodjo kartela "Los Soles". Z njim je v New York prispela tudi njegova soproga Cilia Flores.

Združene države Amerike so razkrile podrobnosti tajne vojaške operacije, v kateri so v prestolnici Caracas zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Ključno vlogo pri izvedbi operacije je odigral tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA, ki je bil infiltriran v najožji krog venezuelskega režima. Ta vir je Američanom posredoval natančne podatke o Madurovem gibanju v dneh pred napadom, kar je omogočilo natančno načrtovanje in izvedbo akcije s pomočjo dronov in specialnih enot. Operacija se je začela s serijo zračnih napadov na ključno infrastrukturo, nato pa so helikopterji s specialnimi silami vdrli na lokacijo, kjer se je nahajal Maduro. Agentje agencije CIA so bili na venezuelskih tleh prisotni že od avgusta prejšnjega leta, kjer so pripravljali teren za posredovanje. Po navedbah ameriških uradnikov je bila operacija izjemno natančna in je temeljila na informacijah v realnem času, ki jih je posredoval obveščevalec znotraj čavista, kar je neposredno privedlo do predsednikove aretacije in kasnejšega prevoza v ZDA.

Vrhovno sodišče Venezuele je po prijetju Nicolása Madura s strani ameriških sil za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Rodríguezova, odvetnica in nekdanja ministrica, je postala prva ženska na čelu države. Trump je izjavil, da bodo Združene države nadzirale državo med prehodnim obdobjem.

Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores so po aretaciji prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami ZDA. Pristala sta v letalski bazi Stewart Air National Guard v Newburghu. Venezuelska skupnost na Floridi je po poročilih navdušeno proslavljala njegovo aretacijo, še posebej prebivalci Dorala.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo in izjavil, da je nedolžen, prijazen človek in še vedno predsednik. Sojenje se je začelo, njegova žena Cilia Flores pa se je pojavila v sodni dvorani z obvezami. Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center (MDC) v Brooklynu, ki je znan po slabih razmerah in zloglasnih zapornikih. Francoski predsednik Macron je izjavil, da ne odobrava ameriške metode, medtem ko je EU dejala, da je preuranjeno za pravno oceno dogodkov v Venezueli.

Po aretaciji Nicolása Madura je predsednik Trump napovedal, da bodo Združene države vodile Venezuelo. Poudaril je, da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo infrastrukture. Izpostavljeno je bilo, da je cilj operacije ZDA prevzem venezuelskih naftnih virov. Operacija ZDA naj bi bila izvedena briljantno in naj bi koristila ameriškim državljanom na različne načine.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bodo kmalu posvetili vprašanju Kube, kar je izjavil na tiskovni konferenci, na kateri je poročal o aretaciji Nicolása Madura v Venezueli. Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je obsodil Združene države Amerike zaradi napada na Venezuelo in aretacijo predsednika Madura ter pozval Latinsko Ameriko, naj se združi proti ZDA.

Uredniški odbor ameriškega časnika The New York Times je v ostrem zapisu obsodil vojaško operacijo administracije predsednika Donalda Trumpa v Venezueli ter jo označil za "nezakonito in nepremišljeno". Časnik je opozoril, da je bila ofenziva izvedena brez potrebne odobritve kongresa, kar predstavlja nevaren precedens v ameriški zunanji politiki. Po mnenju uredništva takšna dejanja kršijo mednarodno pravo in tvegajo dodatno destabilizacijo že tako nemirne regije. Operacija, ki jo je ukazala Bela hiša, po navedbah časnika obuja zgodovinske napake ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki. Kritiki poudarjajo, da gre za vojaško avanturo, ki nima trdne pravne podlage in bi lahko sprožila obsežno zunanjo krizo. Avtorji editoriala so poudarili, da so enostranski vojaški posegi brez jasne strategije in legitimnosti škodljivi za ugled Združenih držav Amerike v svetu ter da bi se morala administracija namesto nasilja posluževati diplomatskih in pravnih poti.

Vrhovno sodišče Venezuele je izdalo odločbo, s katero je podpredsednici države Delcy Rodríguez odredilo začasen prevzem predsedniških pooblastil zaradi "prisilne odsotnosti" predsednika Nicolása Madura. Sodišče, ki velja za tesno povezano z dosedanjim režimom, je v svoji utemeljitvi izpostavilo, da Rodríguezova, ki funkcijo podpredsednice opravlja od junija 2018, prevzema vodenje države kot druga v poveljniški verigi. Odločitev sledi dramatičnim dogodkom, ko so ameriške vojaške sile v začetku januarja 2026 v posebni operaciji zajele Madura in ga prepeljale v pripor v New York. Sodniki se za zdaj niso odločili za razglasitev trajne odsotnosti predsednika, kar bi v skladu z venezuelsko ustavo zahtevalo razpis predčasnih volitev v roku 30 dni. Namesto tega so s podelitvijo začasnih pooblastil Rodríguezovi ohranili kontinuiteto chavizma v času, ko se država spopada z izjemno politično in varnostno krizo. Delcy Rodríguez je že pred odločitvijo sodišča javno zahtevala dokaze o tem, da je Maduro v ameriškem priporu še vedno živ, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado krepijo pritiske za popoln prehod v demokracijo.

Donald Trump je sporočil, da sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores zajeta in prepeljana v New York, kjer sta se pojavila na sodišču. Maduro naj bi bil aretiran v spanju, dva dni po tem, ko je izrazil pripravljenost na pogajanja s Trumpom. Trump je dejal, da bosta ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo mogoče varno predati oblasti. Operacijo v Venezueli je označil za »briljantno«, ni pa pojasnil, ali se je posvetoval s kongresom. Poudaril je tudi zanimanje ZDA za venezuelsko nafto.

Po napadu ZDA na Venezuelo in aretaciji Nicolasa Madura je Donald Trump zagrozil še Mehiki, Kolumbiji in Kubi. Napovedal je, da bodo ZDA vodile Venezuelo in da bodo ameriška podjetja vložila milijone dolarjev v obnovo venezuelske infrastrukture.

Ameriški predsednik Donald Trump je po vojaški operaciji v Caracasu, v kateri so elitne enote ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, zaostril retoriko do preostalih držav v regiji. Trump je v soboto odkrito zagrozil s morebitnimi intervencijami v Kolumbiji, na Kubi in v Mehiki, kar je sprožilo ostre odzive latinskoameriških voditeljev. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro in kubanske oblasti so se odzvali na grožnje, ki sledijo ameriški napovedi o začasnem upravljanju Venezuele do vzpostavitve nove oblasti. Znotraj Združenih držav Amerike so se na predsednikove poteze kritično odzvali v hispanskem kongresnem odboru (CHC). Vodstvo odbora je opozorilo, da je Trump z napadom na Venezuelo nezakonito uporabil vojna pooblastila, ter poudarilo, da bodo njegovi načrti v Južni Ameriki dolgoročno škodovali interesom ZDA. Kljub kritikam Bela hiša vztraja pri ostri liniji proti državam, ki jih obtožujejo sodelovanja pri narkoterorizmu in destabilizaciji regije.

Nicolása Madura so po prihodu v New York, kamor so ga prepeljali z vojaškim letalom Boeing 757, odpeljali v zvezni zapor Metropolitan Detention Center v Brooklynu. Po poročanju New York Timesa je imela CIA vir v venezuelski vladi, ki je nadzoroval Madura pred njegovo aretacijo. Američani so v Caracasu izvedli vojaško operacijo, v kateri so ujeli Madura in njegovo ženo.

Vrhovno sodišče Venezuele (TSJ) je v soboto zvečer uradno imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila razglasitvi "prisilne odsotnosti" dosedanjega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Sodišče je dogajanje označilo za tujo vojaško agresijo in ugrabitev, kar je povzročilo materialno nezmožnost vodenja države. Rodríguezova je po prevzemu funkcije aktiviral Svet za nacionalno obrambo ter vrhovnemu sodišču poslala odlok o razglasitvi izrednega stanja zaradi zunanjih pretresov, ki naj bi v prihodnjih urah omogočil polno izvajanje pooblastil. Ustavni senat je v svoji sodbi pojasnil, da gre za začasno odsotnost predsednika, kar podpredsednici omogoča opravljanje funkcije za obdobje do 90 dni. S tem se je sodišče za zdaj izognilo razglasitvi trajne odsotnosti, ki bi zahtevala razpis novih volitev v 30 dneh. Imenovanje je bilo objavljeno v televizijskem in radijskem nagovoru sodnice Tanie D'Amelio, medtem ko razmere v državi po obsežnih ameriških zračnih napadih ostajajo napete. Nova predsednica pričakuje polno podporo sodstva pri stabilizaciji razmer v državi.

Po zajetju Nicolása Madura so se pojavili novi posnetki, ki prikazujejo njegovo privedbo v prostore ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) v New Yorku. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval ZDA k ukrepanju. Medtem so laburistični poslanci pozvali Keira Starmerja, naj obsodi Trumpovo ravnanje. Varnostni svet Združenih narodov bo v ponedeljek sklical nujno sejo zaradi naraščajoče mednarodne zaskrbljenosti glede ameriškega vojaškega posredovanja v Venezueli in tveganj za mednarodni sistem.

Pripadniki venezuelske diaspore so se množično zbrali na ulicah Dominikanske republike in Združenih držav Amerike, da bi proslavili novico o prijetju predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores, ki so ga izvedle ameriške sile. V Santo Domingu so se protestniki in izseljenci, med katerimi je bil tudi znani pevec Nacho, zbrali na aveniji Anacaona v bližini venezuelskega veleposlaništva. Lokalna policija je morala posredovati, da bi zagotovila red in pretočnost prometa, medtem ko so zbrani dogodek označili za konec diktatorskega režima in začetek demokratične tranzicije. Podobna praznovanja so potekala tudi na Floridi, kjer se je v Doralu, središču venezuelske skupnosti, množica zbrala pri znanem lokalu El Arepazo. Slavje se je razširilo vse do posestva Mar-a-Lago, kjer so podporniki izrazili navdušenje nad koncem Madurove nekaznovanosti. Številni venezuelski umetniki, vključno z duom Mau y Ricky, so prek družbenih omrežij sporočili, da so dogodki sprožili močan čustven odziv, zaradi katerega skupnost v pričakovanju novih informacij ni spala. Čeprav so razmere v Caracasu še vedno nejasne, izseljenci verjamejo, da gre za ključen trenutek v zgodovini njihove domovine.

Mediji so poročali o Trumpovi odločni potezi v Venezueli, ki je sprožila primerjave z zgodovinskimi poskusi sprememb režimov. Poudarili so, da je Trump v soboto izvedel odločen korak k »osvoboditvi« Venezuele, pri čemer so ameriška bojna letala in komandosi Delta Force napadli Caracas. Analitiki menijo, da ta poteza presega meje doktrine »Amerika na prvem mestu«.