Donald Trump se novembra ne bo udeležil vrha G20 v Južni Afriki, namesto njega bo šel podpredsednik JD Vance. Napovedal je, da bo ZDA leta 2026 gostila vrh G20 v svojem golf klubu Doral v Miamiju na Floridi, kar je sprožilo razprave o morebitnem konfliktu interesov.

Ameriška vojska je napadla plovilo iz Venezuele, za katerega administracija Donalda Trumpa trdi, da je prevažalo droge. Napad se je zgodil, ko se je plovilo že obrnilo in se vračalo proti obali. Člani kongresa zahtevajo več informacij o napadu.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je gostil kitajskega predsednika Xi Jinpinga na njunem prvem srečanju v Južni Koreji. Srečanje je potekalo ob robu vrha APEC, kjer sta se Peking in Washington dogovorila za premirje v trgovinski vojni. Predsednik Xi je s tem obiskom skušal oživiti regionalne odnose.

V Jeruzalemu so palestinski napadalci ubili šest ljudi in ranili dvanajst na avtobusni postaji. Španija in Izrael sta zaostrila odnose, Izrael pa je španskima ministroma prepovedal vstop zaradi španskih prizadevanj za zaustavitev "genocida v Gazi". Izraelsko vrhovno sodišče je razkrilo, da Izrael palestinskim zapornikom namenoma odteguje minimalno količino hrane. V Gazi je bilo ubitih več kot 64.000 Palestincev od začetka izraelske agresije oktobra 2023, med njimi večinoma ženske in otroci. Še en palestinski novinar je bil ubit s strani izraelske vojske, s čimer se je število smrtnih žrtev med novinarji povzpelo na 250.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto, 3. januarja 2026, zajeta v obsežni vojaški operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v Caracasu. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo spremljali siloviti zračni napadi na ključne cilje v venezuelski prestolnici, označil za "briljanten uspeh". Po navedbah ameriških uradnikov so pripadniki elitnih enot Madura in njegovo soprogo odpeljali neposredno iz njune spalnice, ju s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od tam pa v New York. Ameriško pravosodno ministrstvo je proti Maduru in Floresovi že vložilo novo obtožnico, ki ju bremeni narkoterorizma, uvoza kokaina v Združene države Amerike ter nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo vzpostavljen varen in pravičen prehod oblasti. Ob tem je poudaril, da bodo ameriška naftna podjetja pomagala obnoviti uničeno infrastrukturo in izkoristiti bogate zaloge nafte. Medtem ko del venezuelske opozicije in izseljencev slavi padec režima, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta Force v prestolnici Caracas zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa so Madura s helikopterjem prepeljali na vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder je bil pod strogim varovanjem agentov FBI in DEA prepeljan v zvezni pripor v New Yorku. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti, hkrati pa je napovedal aktivno vključevanje ameriških podjetij v prenovo venezuelske naftne infrastrukture. Ameriško ministrstvo za pravosodje je proti Maduru in njegovi soprogi sprožilo obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina ter nezakonitega posedovanja orožja. Generalna tožilka Pam Bondi je poudarila, da se bo par soočil s polno močjo ameriškega pravosodja. Medtem ko so v nekaterih delih Latinske Amerike in v Miamiju izbruhnila praznovanja, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi operacijo obsodili kot kršitev mednarodnega prava. Venezuelsko vrhovno sodišče je za začasno voditeljico države imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za barbarsko ugrabitev in vztraja, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik države. Po prvih poročilih je v napadih na Caracas umrlo najmanj 40 ljudi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila v soboto zgodaj zjutraj zajeta v bliskoviti operaciji ameriških posebnih enot Delta Force v prestolnici Caracas. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in potrdil, da so bili cilji v državi podvrženi obsežnim zračnim napadom. Po navedbah ameriškega pravosodnega ministrstva sta bila Maduro in Floresova nemudoma prepeljana na ameriško vojaško ladjo, od koder bosta potovala v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narkoterorizma in tihotapljenja mamil. Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na venezuelski režim. V Caracasu so prebivalci poročali o številnih eksplozijah, ki so prizadele strateško infrastrukturo, vključno z vojaškimi oporišči in komunikacijskimi centri. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, zlasti njenega naftnega sektorja, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna prehodna oblast. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji dejanje obsodili kot agresijo, se v nekaterih latinskoameriških državah in v Miamiju vrstijo praznovanja ob padcu Madurovega režima.

Novi članki poročajo, da je Rusija obtožila Ukrajino napada z droni na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajina zanika obtožbe in trdi, da gre za lažne informacije, ki služijo kot izgovor za nove napade. Lavrov je napovedal, da bo Rusija ponovno preučila svojo pogajalsko pozicijo. Zelenski meni, da Rusija s tem spodkopava prizadevanja za mirovna pogajanja z ZDA.

Poročali so, da se je drugi val protestov »No Kings« odvil po Združenih državah Amerike, kjer so protestniki izražali nestrinjanje z domnevno »avtoritarno« agendo predsednika Donalda Trumpa. Republikanska stranka je te proteste označila za "sovraštvo do Amerike". Poleg tega je Peru razglasil izredne razmere v glavnem mestu.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitnih enot Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura z območja predsedniške palače, ki jo je opisal kot utrdbo, prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima. Od tam bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mamili. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot "imperialistični napad" in poročala o eksplozijah na strateških vojaških in komunikacijskih objektih, medtem ko so se v prestolnici in drugih mestih pojavile težave z oskrbo z električno energijo. Po besedah ameriške pravosodne ministrice Pam Bondi se bosta Maduro in Floresova soočila s polno težo ameriškega pravosodja zaradi zarote za uvoz kokaina in nezakonitega posedovanja orožja. Trump je ob tem napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, ter nakazal močan interes za vključitev ameriških naftnih podjetij v prenovo venezuelske naftne industrije. Rusija in Kolumbija sta izrazili globoko zaskrbljenost zaradi vojaške agresije, medtem ko so nekateri opozicijski krogi v izgnanstvu dogodek pozdravili kot začetek nove dobe za državo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime in bodo del "Zlate flote" ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje "najhitrejše, največje in 100-krat močnejše od katere koli bojne ladje, ki je bila kdaj zgrajena". Napoved je bila podana v njegovem posestvu Mar-a-Lago na Floridi, skupaj z obrambnim sekretarjem Peteom Hegsethom in sekretarjem mornarice Johnom Phelanom. Strokovnjaki so kritični do načrtovanih ladij, ker naj ne bi bile optimizirane za učinkovito bojevanje proti trenutnim grožnjam in bi lahko stale najmanj 5 milijard dolarjev na ladjo.

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo poimenovane "Trump-razred" in bodo del "Zlate flote". Te ladje naj bi bile večje, hitrejše in močnejše od prejšnjih ameriških vojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo in napačen pristop k trenutnim grožnjam, medtem ko drugi poudarjajo, da je to del prizadevanj za posodobitev ameriške mornarice.

Kreml je obtožil Ukrajino, da je s poskusom napada z droni na Putinovo rezidenco poskušala spodkopati Trumpova prizadevanja za posredovanje. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da je šlo za provokacijo s kamikaza dronom. Rusko zunanje ministrstvo je izdalo ostro opozorilo in napovedalo nediplomatski odziv na ukrajinski napad z droni na rezidenco predsednika Putina.

Kljub prejšnji odpovedi srečanja med Trumpom in Putinom v Budimpešti, Rusija in Madžarska trdita, da se priprave nadaljujejo, čeprav je datum še negotov. Rusija bombardira Ukrajino in po besedah Zelenskega to kaže, da Rusiji ni do diplomacije. ZDA so sprostile ključne omejitve glede uporabe zahodnih raket dolgega dosega za Ukrajino, konkretno britanskih Storm Shadow za napade znotraj Rusije. Trump je prejšnji teden po telefonu govoril s Putinom, nakar je bilo napovedano srečanje v Budimpešti za pogovore o Ukrajini.

Donald Trump je izjavil, da je imel obsežen telefonski pogovor z Vladimirjem Putinom dan pred načrtovanim srečanjem z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Nekdanji ruski oligarh Mihail Hodorkovski je nakazal, da je Vladimir Putin poslal Donaldu Trumpu signal o možnem dogovoru glede Ukrajine, medtem ko naj bi Putin v telefonskem pogovoru s Trumpom zahteval nadzor nad celotno regijo Doneck kot pogoj za prekinitev vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je po obisku v ZDA pozval zaveznike, naj ne popuščajo Rusiji, potem ko mu ni uspelo prepričati Trumpa, da bi Ukrajini dobavil rakete dolgega dosega Tomahawk.

Kremlj je sporočil, da se Rusija pripravlja na stike z ZDA, da bi pridobila podrobnosti o ameriških pogovorih z evropskimi državami in Ukrajino glede morebitne mirovne rešitve. Ameriški in ruski uradniki naj bi se konec tedna sestali v Miamiju, rusko delegacijo pa naj bi med drugim sestavljal Kirill Dmitriev. Volodimir Zelenski je napovedal nove pogovore med ZDA in Ukrajino o miru, ki so potekali v petek in soboto, tik pred srečanjem med ruskimi in ameriškimi predstavniki.

Donald Trump je po srečanju z Volodimirjem Zelenskim dejal, da je bil dosežen velik napredek pri končanju vojne v Ukrajini. Pred pogovori je Trump zagotovil, da bo Ukrajina v primeru mirovnega sporazuma imela močne varnostne garancije. Zelenski je pogovore označil za "izjemne".

Donald Trump je napovedal načrte za novo serijo ameriških vojnih ladij, ki bodo poimenovane po njem in bodo del "Zlate flote". Napoved je sprožila mešane odzive, nekateri so jo kritizirali kot samovšečno potezo, spet drugi pa so jo pozdravili kot okrepitev ameriške mornarice. Trump je dejal, da bodo nove ladje najhitrejše, največje in stokrat močnejše od vseh dosedanjih bojnih ladij, opremljene pa bodo tudi z umetno inteligenco in lasersko tehnologijo. ZDA načrtujejo sodelovanje z južnokorejskim podjetjem Hanwha pri gradnji novih fregat.