Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.

Berlinski policisti so pridržali 43-letnega moškega, ki ga sumijo namernega požiga avtobusa berlinske mestne misije (Berliner Stadtmission), namenjenega pomoči brezdomcem v hladnih mesecih. Incident se je zgodil, ko so varnostniki mestne misije osumljenca zalotili neposredno pri dejanju in ga zadržali do prihoda policije. To je bil že tretji tovrstni napad na vozni park organizacije v kratkem obdobju, kar je povzročilo precejšnjo materialno škodo in ogrozilo izvajanje humanitarne pomoči na terenu. Predstavniki mestne misije so izrazili zgroženost nad ponavljajočimi se napadi, saj so ti avtobusi ključni za preživetje ljudi na ulici med zimo. Kljub hitremu posredovanju zaposlenih je vozilo zajel ogenj, preden so ga uspeli pogasiti. Preiskava o motivih osumljenca še poteka, policija pa preverja morebitno povezanost z dvema predhodnima požigoma, ki sta se v nemški prestolnici zgodila v zadnjih tednih. Organizacija je opozorila, da bo izguba vozil močno otežila njihovo delo v najhladnejšem delu leta.

V ameriški zvezni državi Kolorado se je zgodil tragičen incident, v katerem je puma napadla in ubila pohodnico. Truplo ženske sta na pohodniški poti našla druga dva pohodnika, ki sta nemudoma obvestila pristojne organe. Po prvih ugotovitvah lokalnih oblasti in strokovnjakov za divje živali gre za izjemno redek dogodek, saj gre za prvi potrjen smrtonosni napad te živalske vrste na človeka v tej regiji po več desetletjih. Preiskovalci na kraju dogodka so potrdili, da poškodbe na telesu pokojne ustrezajo napadu velike mačke. Oblasti so sprožile iskalno akcijo za živaljo, da bi preprečile morebitne nadaljnje napade na ljudi. Območje, kjer so našli truplo, so začasno zaprli za javnost, prebivalce in obiskovalce pa pozvali k izjemni previdnosti pri gibanju v naravi, kjer bivajo te zveri. Pume so sicer znane po tem, da se ljudem izogibajo, vendar lahko v redkih primerih pride do agresivnega vedenja, če se žival počuti ogroženo ali če gre za bolno oziroma sestradano žival.

Donald Trump je dejal, da so ZDA pripravljene posredovati in zaščititi iranske protestnike, če bo iranska vlada začela streljati nanje. Iranski uradniki so ostro obsodili Trumpove izjave in svarili pred ameriškim vmešavanjem.

V nemški prestolnici so zaposleni pri mestnem misijonu (Berliner Stadtmission) ujeli moškega, ki je osumljen namernega požiga avtobusa, namenjenega pomoči brezdomcem v hladnih mesecih. Incident se je zgodil na novoletni dan in predstavlja že tretji tovrstni napad na vozni park organizacije v zadnjem obdobju. Zaposleni so domnevnega storilca zadržali do prihoda policije, ki je osumljenca nato aretirala. Napadi na tako imenovane "Kältebusse" so povzročili precejšnje ogorčenje v javnosti, saj gre za ključna vozila, s katerimi humanitarne organizacije ponoči rešujejo brezdomce pred zmrzaljo. Zaradi uničenja treh vozil je operativna sposobnost mestnega misijona močno okrnjena, kar v času nizkih zimskih temperatur neposredno ogroža življenja ljudi na ulicah Berlina. Policija trenutno preiskuje motive za zaporedne napade, medtem ko mestne oblasti obljubljajo pomoč pri obnovi voznega parka.

Donald Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social ponovil, da so Združene države Amerike pripravljene posredovati v Iranu, če bo iranski režim nasilno zatiral protestnike. Izjavil je, da so ZDA pripravljene priskočiti na pomoč protestnikom, če jih bo iranski režim še naprej pobijal.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Donald Trump je v kasnejših objavah na Truth Social zaostril retoriko proti Iranu in zatrdil, da so ZDA »pripravljene in polne«, ter grozil z intervencijo. Republikanski kongresnik Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu in izpostavil domače težave ZDA. Prav tako je republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene obtožila Trumpa odstopanja od njegovih načel »Amerika na prvem mestu«.

V zadnjih desetletjih so svet pretresle številne ognjene katastrofe v nočnih klubih, ki so segale od Severne Makedonije do Brazilije. Te nesreče so pogosto terjale visoko število smrtnih žrtev, preiskave pa so v večini primerov razkrile podobne vzroke za nastanek tragedij. Glavni dejavniki, ki so privedli do tolikšnega števila žrtev, vključujejo uporabo pirotehničnih sredstev v zaprtih prostorih, hitro vnetljive izolacijske materiale ter pomanjkanje ustreznih zasilnih izhodov. Analiza dogodkov kaže na sistemske pomanjkljivosti pri zagotavljanju varnostnih standardov v gostinskih objektih. V mnogih primerih so bili obiskovalci ujeti v prostorih brez možnosti varnega umika, kar je povzročilo paniko in zadušitve. Oblasti v prizadetih državah so po teh dogodkih običajno poostrile zakonodajo na področju požarne varnosti, vendar se nesreče z velikim številom žrtev še vedno pojavljajo v regijah s slabšim nadzorom nad izvajanjem predpisov.

Državno tožilstvo v Trierju je uradno zahtevalo izročitev 19-letnega nemškega državljana, ki je osumljen umora treh družinskih članov na Zelenortskih otokih med dopustovanjem. Preiskava dogodka še poteka.

Ruske oblasti so Združenim državam Amerike predale dokumentacijo in podatke, ki naj bi dokazovali ukrajinski napad z brezpilotniki na uradno rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah Moskve naj bi dešifrirani podatki iz določenih dronov potrjevali njihovo pot in cilj, kar Kremelj interpretira kot poskus atentata in dejanje državnega terorizma. Kljub predloženim materialom ameriška obveščevalna agencija CIA in drugi zahodni viri ostajajo izrazito skeptični, saj doslej niso odkrili nobenih neodvisnih dokazov, ki bi potrjevali, da je Kijev dejansko načrtoval ali izvedel takšen napad. Medtem ko Rusija poskuša svojo različico dogodkov podkrepiti z digitalnimi dokazi, analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za politično motivirano kampanjo, namenjeno opravičevanju nadaljnje eskalacije vojaških operacij v Ukrajini. Poročila hkrati navajajo, da je Rusija v okviru spopadov doslej uporabila že več kot 54.000 dronov, kar še dodatno obremenjuje rusko gospodarstvo, saj vojna za navadne državljane postaja vse dražja. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se zaradi teh obtožb še stopnjujejo, čeprav kanali za izmenjavo obveščevalnih podatkov očitno ostajajo odprti.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana so oblasti v petek pričele z zahtevnim postopkom identifikacije žrtev katastrofalnega požara, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj 40 ljudi. Identifikacija poteka počasi, saj so trupla zaradi izjemno visokih temperatur močno ožgana, kar onemogoča hitro prepoznavo. Strokovnjaki si pri delu pomagajo z analizo zobovja in vzorcev DNK, da bi zagotovili popolno natančnost podatkov pred uradnim obveščanjem svojcev. Župan občine Crans-Montana Nicolas Feraud je poudaril, da je prednostna naloga vseh vpletenih služb dodelitev imen vsem najdenim žrtvam, vendar opozarja, da bo postopek zaradi narave poškodb trajal več dni. Preiskovalci hkrati nadaljujejo z delom na kraju dogodka, da bi razjasnili okoliščine eksplozije in požara, ki sta povzročila eno najhujših tragedij v tem delu Švice v zadnjih letih.

V požaru, ki je izbruhnil v enem izmed lokalov v švicarskem turističnem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo približno 40 oseb. Oblasti opozarjajo, da bi se število smrtnih žrtev lahko še povečalo, saj so številni izmed več kot 110 poškodovanih v kritičnem stanju. Zdravstveni delavci poročajo o izjemno težkih poškodbah, saj so nekateri ponesrečenci utrpeli opekline, ki pokrivajo več kot 60 odstotkov površine telesa. Reševalne ekipe in preiskovalci so na prizorišču nesreče, kjer skušajo ugotoviti vzrok za nastanek katastrofalnega ognja. Zaradi resnosti poškodb so številne preživele prepeljali v specializirane centre za opekline po državi. Dogodek je močno pretresel lokalno javnost in obiskovalce tega priljubljenega letovišča, medtem ko se reševalna akcija in identifikacija žrtev še nadaljujeta.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru izbruhnil požar, v katerem je po zadnjih podatkih umrlo več deset ljudi, okoli 100 pa je poškodovanih. Po navedbah policije naj bi pred izbruhom požara odjeknila eksplozija v baru "Le Constellation".

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Med novoletnimi praznovanji je v baru v švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil požar, v katerem je umrlo več ljudi, veliko pa je bilo ranjenih. Požar je izbruhnil v natrpanem baru, medtem ko so potekale novoletne zabave.