V prestižnem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med praznovanjem silvestrovega izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 življenj. Poškodovanih je bilo še okoli 115 oseb, ki so utrpele hude opekline in so trenutno na zdravljenju v bolnišnicah. Lokalne oblasti in reševalne službe so se vso noč spopadale z ognjenimi zublji, ki so zajeli prizorišče zabave, vzrok za izbruh ognja pa uradno še ni potrjen. Strokovnjaki za opekline poudarjajo kritičnost prve pomoči in specializirane oskrbe pri tovrstnih poškodbah, saj so pacienti z obsežnimi opeklinami izpostavljeni visokemu tveganju za okužbe in odpoved organov. Zdravstveno osebje se trenutno osredotoča na stabilizacijo ranjenih, medtem ko preiskovalci na terenu iščejo sledi, ki bi pojasnile izvor tragedije. Dogodek je pretresel švicarsko javnost, saj velja Crans-Montana za eno najvarnejših in najbolj priljubljenih turističnih destinacij v državi.

V nemškem Düsseldorfu so trije mladi moški stopili pred preiskovalnega sodnika zaradi sumov vpletenosti v nasilni incident z nožem, ki se je zgodil na silvestrovo. Prepir se je v zgodnjih jutranjih urah novega leta začel pred kioskom v starem mestnem jedru (Altstadt), kjer so bile v spopadu povzročene hude telesne poškodbe. Po navedbah lokalnih oblasti so bili osumljenci pridržani kmalu po dogodku. Preiskava incidenta še poteka, policija pa ugotavlja natančne okoliščine, ki so privedle do stopnjevanja nasilja. Napadi z hladnim orožjem v Nemčiji v zadnjem času vzbujajo precejšnjo pozornost javnosti, zlasti ob množičnih praznovanjih, kjer je prisotnost policije povečana. Sodnik bo odločil o podaljšanju pripora za vpletene moške, medtem ko žrtve napada ostajajo pod zdravniško oskrbo.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Močan potres z magnitudo 6,5 je stresel južno in osrednjo Mehiko. Žrtve potresa so narasle na najmanj dve, poškodovanih pa je bilo 50 hiš v bližini epicentra, ki je bil blizu mesta San Marcos v zvezni državi Guerrero. Tresenje tal je prekinilo novinarsko konferenco predsednice Claudie Sheinbaum.

Kirilo Budanov, dosedanji šef vojaške obveščevalne službe, je bil imenovan za vodjo kabineta ukrajinskega predsednika Zelenskega. Budanov velja za arhitekta uspešnih tajnih operacij proti ciljem v Rusiji in je eden najvplivnejših vojaških osebnosti v Ukrajini.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

Požar v baru Le Constellation v Crans-Montani, ki je zahteval 40 življenj, še naprej preiskujejo. Tožilci preiskujejo vodstvo bara, oblasti pa preučujejo možne vzroke nesreče. Mednarodni mediji poročajo o tragediji, preživeli pa delijo svoje pretresljive izkušnje.

Moskva je sporočila, da je predstavniku veleposlaništva Združenih držav Amerike predala dešifrirane navigacijske podatke in dele ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki naj bi dokazovali načrtovan napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusko obrambno ministrstvo trdi, da pridobljeni podatki o poti letalnika jasno potrjujejo vpletenost Kijeva v poskus atentata. Kljub ostrim obtožbam iz Kremlja pa ameriška obveščevalna agencija CIA po opravljeni preiskavi zaključuje, da Ukrajina ni poskušala izvesti napada na Putina in da je Rusija incident namenoma napačno interpretirala ali celo priredila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe že pred časom odločno zanikal. Varnostni strokovnjaki, med njimi Joachim Krause, ocenjujejo, da gre pri najnovejši ruski potezi za poskus pritiska na ameriško administracijo oziroma neposredno na Donalda Trumpa. Moskva s predajo materialov ZDA verjetno želi vplivati na ameriško javno mnenje in zmanjšati podporo vojaški pomoči Ukrajini, medtem ko obveščevalni krogi na Zahodu opozarjajo na rusko manipulacijo z informacijami za doseganje strateških ciljev.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini v okviru ameriške diplomatske pobude za končanje vojne. Predsednik Zelenski je izjavil, da se bo Ukrajina borila naprej, če mirovna pogajanja ne bodo uspela.

V Iranu so se v več mestih razširili nasilni protesti, ki so jih sprožile naraščajoče cene osnovnih dobrin, vključno s hrano in elektronskimi napravami. Po poročilih je v spopadih z državnimi varnostnimi silami umrlo več demonstrantov, saj se je režim na nezadovoljstvo državljanov odzval z uporabo sile. Protesti, ki so se sprva začeli zaradi ekonomskih težav, so hitro prerasli v širši upor proti vladajočemu mullahovemu režimu. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranskim oblastem zagrozil s posledicami zaradi uporabe nasilja nad civilisti. Trump je izrazil podporo protestnikom in poudaril, da svet opazuje ravnanje Teherana. Ameriška administracija pozorno spremlja razmere, medtem ko se nemiri v državi stopnjujejo, kar povečuje napetosti med Washingtonom in Teheranom na področju človekovih pravic in regionalne stabilnosti.

Nemški preiskovalni organi so po obsežnem vlomu v poslovalnico banke Sparkasse v Gelsenkirchenu prejeli številne informacije s strani javnosti. Policija poroča o pravi »poplavi« namigov, ki bi lahko pomagali pri izsleditvi neznanih storilcev, ki so vdrli v trezorje in odtujili dragocenosti v vrednosti več deset milijonov evrov. Kljub intenzivni preiskavi in iskanju sledi na kraju dogodka storilci ostajajo na begu, banka pa do preklica ostaja zaprta za javnost. Preiskovalci se trenutno spopadajo z analizo dokaznega gradiva, pridobljenega v dneh po ropu, ki je zaradi svoje drznosti in natančne izvedbe močno vznemiril nemško javnost. Policija poziva vse, ki bi karkoli vedeli o nenavadnem dogajanju v okolici banke v času praznikov, naj podajo svoje izjave, medtem ko forenzične ekipe še vedno natančno pregledujejo prostore poslovalnice.

Švicarski preiskovalci so v smučarskem središču Crans-Montana začeli zahteven postopek identifikacije trupel, ki so bila močno poškodovana v katastrofalnem požaru v baru Le Constellation. Po zadnjih uradnih podatkih je število smrtnih žrtev naraslo na 47, medtem ko se več kot sto poškodovanih še vedno zdravi v bolnišnicah. Zdravstveno stanje mnogih ranjencev ostaja kritično, zato oblasti ne izključujejo možnosti dodatnega povečanja števila mrtvih. Policija kantona Valais je opozorila, da bo postopek ugotavljanja identitete zaradi stopnje poškodb trajal več dni. Medtem ko so prvo žrtev že uradno identificirali, družine preostalih pogrešanih še vedno čakajo na končne informacije. Preiskava o vzroku eksplozije in požara, ki sta izbruhnila med novoletnim praznovanjem, ko je bil lokal poln predvsem mladih obiskovalcev, se nadaljuje.

Po zadnjih informacijah naj bi bila pirotehnika vzrok za uničujoč požar v Crans-Montani, v katerem je umrlo več kot 40 ljudi, več kot 100 pa je hudo poškodovanih. Preživeli so poročali o ognjeni stihiji in uporabi čudežnih svečk, družine pa obupano iščejo odgovore.

Predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za svojega novega vodjo kabineta. Zelenski je dejal, da se mora Ukrajina osredotočiti na varnostna vprašanja, razvoj obrambnih in varnostnih sil ter mirovna pogajanja.

Nemške zvezne dežele ob obali Baltskega morja so bile 2. januarja 2026 v stanju pripravljenosti zaradi napovedanih visokih vodostajev. Oblasti v Lübeškem zalivu, Schleswig-Holsteinu ter mestih Rostock, Wismar, Greifswald in na otoku Rügen so začele z rednim spremljanjem gladine morja in objavo podatkov v realnem času, da bi preprečile morebitno škodo zaradi poplav. Prebivalce obalnih območij so pozvali k previdnosti in spremljanju navodil civilne zaščite. Dogodek predstavlja ponovitev razmer iz decembra 2025, ko so enaka območja že ogrožale visoke vode. Meteorološke službe so opozorile na možnost poplavljanja nižje ležečih predelov, vendar so trenutni ukrepi in vzpostavljeni sistemi obveščanja pripomogli k boljši pripravljenosti lokalnega prebivalstva. Zaenkrat poročil o večji gmotni škodi ali žrtvah ni, ostaja pa povečana nevarnost za obalno infrastrukturo.

Ruska federacija je leto 2025 zaključila z minimalnimi ozemeljskimi pridobitvami, saj so njene sile zasedle zgolj 0,72 odstotka ukrajinskega ozemlja, kar pomeni, da Moskva trenutno nadzoruje približno 19 odstotkov sosednje države. Generalštab ukrajinske vojske ocenjuje, da je bilo v tem obdobju ubitih ali ranjenih več kot 400.000 ruskih vojakov, kar kaže na izjemno visoko ceno za zanemarljiv strateški napredek na fronti. Kljub velikim izgubam v moštvu in tehniki ruski predsednik Vladimir Putin vztraja pri nadaljevanju vojaških operacij in se po mnenju Kijeva načrtno izogiba mirovnim pogajanjem. Moskva je ob koncu leta sprožila obsežno informacijsko operacijo, s katero želi upravičiti svoja stališča, med drugim z obtožbami o ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Putina. Ukrajinska stran te navedbe zavrača in jih označuje za poskus destabilizacije diplomatskih prizadevanj. Strokovnjaki opozarjajo, da so ruske sile v letu 2025 naletele na močan odpor in se spopadale s številnimi logističnimi težavami. Strategija Kremlja očitno temelji na izčrpavanju ukrajinskih obrambnih linij, ne glede na človeške žrtve v lastnih vrstah. Medtem ko Rusija trdi, da bo dosegla vse zastavljene cilje, mednarodni opazovalci poudarjajo, da fronta ostaja večinoma statična, kar povečuje pritisk na obe strani za iskanje morebitne diplomatske poti, ki pa se trenutno zdi malo verjetna.

V nemškem mestu Wiesbaden je prišlo do smrtonosnega napada z nožem, ki je terjal najmanj eno življenje. Nemška policija in državno tožilstvo sta po dogodku sprožila obsežno preiskavo, v okviru katere so pridržali dva osumljenca. Oblasti trenutno preučujejo dokaze, da bi ugotovile, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za vložitev zahteve za pripor za oba pridržana moška. Preiskovalci za zdaj ne razkrivajo podrobnosti o motivu napada ali identiteti žrtve, saj so preiskovalna dejanja še v teku. Incident je v lokalni skupnosti povzročil precejšnje vznemirjenje, policija pa je območje dogodka zavarovala in opravila forenzično analizo sledi. Več informacij o morebitnih obtožnicah bo znanih po zaslišanju osumljencev pred preiskovalnim sodnikom.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Moskva je ameriškemu vojaškemu atašeju uradno predala predmet, za katerega trdi, da je del ukrajinskega brezpilotnega letalnika, uporabljenega v napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Po navedbah ruskih vojaških poveljnikov naj bi naprava vsebovala podatke, ki nedvoumno dokazujejo ukrajinsko odgovornost za incident v Novgorodski oblasti. Ruska stran dogodek označuje za teroristično dejanje in poskus atentata na državnega voditelja, medtem ko v regiji Herson poročajo o naraščanju števila žrtvah ruskih povračilnih napadov, ki so po zadnjih podatkih zahtevali 27 življenj. Ameriška obveščevalna agencija CIA in uradni Kijev ruske obtožbe odločno zavračata. Ameriški obveščevalci dvomijo v verodostojnost predloženih dokazov, medtem ko ukrajinska stran opozarja na rusko dezinformacijsko operacijo, namenjeno opravičevanju nadaljnje agresije. Predsednik Volodimir Zelenski se medtem pripravlja na ključna mednarodna srečanja glede mirovnega procesa, varnostni strokovnjaki pa ocenjujejo, da gre pri ruskih navedbah za poskus stopnjevanja pritiska na Zahod v času, ko se v diplomatskih krogih vse pogosteje omenja iskanje poti do končanja spopadov.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski podpori Ukrajini, v sklopu diplomatskih prizadevanj ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na skorajšnje srečanje voditeljev.