Mesto Berlin je uradno prevzelo dvoletno predsedovanje konferenci ministrov za gradbeništvo (Bauministerkonferenz), ki združuje pristojne resorje vseh nemških zveznih dežel. Christian Gaebler, berlinski senator za urbanizem, gradbeništvo in stanovanjska vprašanja, je ob tem dogodku prevzel vodenje organa, ki se osredotoča na usklajevanje stanovanjske politike in gradbenih standardov na nacionalni ravni. Novi predsedujoči je napovedal ambiciozne načrte za prihodnji mandat, s poudarkom na pospeševanju gradnje stanovanj in poenostavitvi birokratskih postopkov. Berlin bo v tej vlogi nasledil prejšnjo predsedujočo deželo, prioritete pa bodo vključevale predvsem reševanje pomanjkanja dostopnih najemnih stanovanj in prilagajanje gradbene zakonodaje sodobnim okoljskim zahtevam, ne da bi pri tem dodatno obremenili investitorje.

Evropska mesta se v zadnjem obdobju pospešeno odzivajo na čedalje pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, ki so posledica globalnih podnebnih sprememb. Zaradi naraščajočih poletnih temperatur in močnih padavin so mestne oblasti začele uvajati sistemske pakete ukrepov za zaščito prebivalstva in premoženja. Glavni poudarek je na obvladovanju vročinskih valov v urbanih središčih ter preprečevanju škode, ki jo povzročajo poplave v kletnih prostorih in na infrastrukturi. Strategije vključujejo povečevanje zelenih površin, vzpostavljanje t. i. hladilnih točk ter posodabljanje kanalizacijskih sistemov za boljše odtekanje meteornih voda. Prebivalci mest se namreč vse pogosteje spopadajo z neznosno vročino in poplavljenimi objekti, kar zahteva takojšnje prilagoditve v urbanem načrtovanju. Cilj teh prizadevanj je dolgoročna odpornost mestnih okolij na nepredvidljive vremenske vzorce, ki neposredno vplivajo na kakovost bivanja in varnost državljanov.

Številna nemška mesta so sprožila na desetine novih projektov, s katerimi želijo prebivalce učinkoviteje zaščititi pred posledicami podnebnih sprememb. Ti ukrepi vključujejo prilagajanje urbane infrastrukture na ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in poplave. Izvajanje načrtovanih strategij predstavlja velik finančni zalogaj za lokalne proračune, saj zahteva dolgoročne investicije v zeleno infrastrukturo in posodobitev obstoječih sistemov. Mestne oblasti poudarjajo, da je hitro ukrepanje nujno za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivanja v urbanih okoljih. Projekti so usmerjeni predvsem v hlajenje mestnih jeder in izboljšanje sistemov za odvodnjavanje meteornih voda. Kljub visokim stroškom mesta vidijo te investicije kot ključne za preprečevanje še večje gospodarske škode v prihodnosti, ki bi jo lahko povzročile neobvladljive podnebne katastrofe.

Ministrski predsednik nemške zvezne dežele Hessen Boris Rhein je napovedal uradni obisk v Združenih državah Amerike ob obletnici partnerstva med deželo in ZDA. Rhein je poudaril, da je ohranjanje odprtih komunikacijskih kanalov s Washingtonom ključnega pomena, zlasti v času mandata predsednika Donalda Trumpa. Po mnenju deželnega voditelja Hessen velja za najbolj ameriško nemško zvezno deželo, kar utemeljuje s tesnimi gospodarskimi vezmi in zgodovinsko povezanostjo. Namen potovanja je okrepiti čezatlantske odnose in zagotoviti stabilnost sodelovanja kljub morebitnim političnim spremembam na zvezni ravni v obeh državah. Hessen kot pomembno finančno in prometno vozlišče vidi v ZDA strateško partnerico, zato bo delegacija obravnavala predvsem vprašanja gospodarskega sodelovanja, varnostne politike in tehnološkega razvoja. Obisk bo služil tudi kot simbolna potrditev dolgotrajnega prijateljstva, ki se je razvilo po drugi svetovni vojni.

Najnovejši podatki iz nemškega registra lobistov razkrivajo obsežen vpliv finančnega sektorja na politično odločanje v zveznem parlamentu (Bundestag). Analiza dejavnosti kaže, da panoga vlaga znatna finančna sredstva in kadrovske zmogljivosti za uveljavljanje svojih interesov pri oblikovanju zakonodaje. V procesih lobiranja sodeluje več sto predstavnikov različnih finančnih institucij, bank in zavarovalnic, ki poskušajo neposredno vplivati na poslance in vladne uradnike. Podatki osvetljujejo strukturo vpliva v enem najpomembnejših zakonodajnih teles v Evropski uniji. Finančna panoga po intenzivnosti in obsegu sredstev izstopa med vsemi vpisanimi sektorji v registru, kar sproža razprave o transparentnosti in sorazmernosti vpliva kapitala na demokratične procese. Poročilo ne navaja neposrednih kršitev zakonodaje, vendar poudarja sistemsko naravo lobističnih prizadevanj, ki so usmerjena v ključne finančne in gospodarske politike Nemčije.

Letalo letalske družbe Air France, ki je bilo na poti iz Bejruta v Pariz, je v Münchnu izvedlo izredni pristanek zaradi zaznanega vonja po dimu v potniški kabini. Posadka letala Airbus je po zaznavi neprijetnega vonja po sežganem nemudoma ukrepala in stroj varno usmerila na najbližje večje letališče v bavarski prestolnici. Potniki so ob nenadni spremembi poti doživeli trenutke negotovosti, vendar je pristanek minil brez poškodb. Preiskovalci in tehnično osebje trenutno preučujejo vzroke za nastanek dima oziroma vonja po gorenju na krovu. To ni bil prvi tovrstni incident v zadnjem obdobju, kar sproža dodatna vprašanja o tehnični brezhibnosti opreme. Strokovnjaki bodo preverili električne napeljave in prezračevalni sistem letala, da bi izključili možnost resnejših tehničnih napak, ki bi lahko ogrozile varnost prihodnjih poletov.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo več kot 1200 ljudi. Donald Trump je ponovno zagrozil z napadom na Iran, če bo režim nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

V nemških mestih prihaja do velikih razlik v stroških za pridobitev parkirnih dovolilnic za stanovalce, saj so številne občine po spremembi zakonodaje znatno povišale dajatve. Medtem ko stanovalci v Münstru za letno dovolilnico plačujejo 260 evrov, so stroški v Düsseldorfu ostali pri 25 evrih. Velike razlike v cenah so posledica odločitve zvezne vlade, ki je zveznim dežela omogočila, da same določijo zgornjo mejo stroškov, te pa so to pristojnost prenesle na občine. Pred letom 2020 je bila cena na zvezni ravni omejena na dobrih 30 evrov letno. Analiza kaže na različen pristop lokalnih oblasti k urejanju mirujočega prometa. Nekatera mesta, kot je Münster, so se odločila za visoko povišanje, da bi spodbudila uporabo javnega prevoza in zmanjšala število osebnih vozil v mestnih jedrih. Po drugi strani nekatere občine načrtujejo celo znižanje cen ali ohranitev nizkih tarif, da bi razbremenile gospodinjstva. Razhajanja povzročajo nezadovoljstvo med prebivalci sosednjih občin, kjer se cene drastično razlikujejo kljub podobnim življenjskim pogojem.

Strokovnjaki so pojasnili, da je bil zajem venezuelskega predsednika Madura zapleten, a uspešen vojaški podvig. V ZDA je Madurovo zajetje povzročilo delitve, saj ga republikanci podpirajo, demokrati pa mu nasprotujejo zaradi pomanjkanja odobritve kongresa. Južnokorejski strokovnjaki menijo, da Trump podobnega scenarija ne bo uporabil proti Kim Jong-unu. Maduro se je s soprogo pojavil na sodišču v New Yorku. Zajem sproža pravna vprašanja o tem, ali je šlo za aretacijo beguncev ali dejanje vojne.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriški vojaški operaciji, je Donald Trump dejal, da imajo ZDA nadzor nad Venezuelo in zagrozil Kolumbiji. Medtem ko se Maduro pripravlja na sojenje v New Yorku, prihodnost Venezuele ostaja negotova, saj Trump ni razkril načrtov za tranzicijo v državi. Aretacija Madura bi lahko imela velik vpliv na svetovno trgovino in gospodarstvo.

Danska premierka Mette Frederiksen in voditelji Grenlandije so ostro kritizirali ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne priključitve Grenlandije k Združenim državam Amerike. Frederiksenova je v uradni izjavi poudarila, da pogovori o ameriškem zavzetju otoka nimajo nikakršnega smisla, saj ZDA nimajo pravice anektirati katerega koli dela danskega kraljestva. Odziv danske vlade sledi Trumpovemu intervjuju za revijo The Atlantic, v katerem je nekdanji predsednik vztrajal pri trditvi, da Združene države Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti med državama so se stopnjevale po poročilih, da Bela hiša krepi prizadevanja za vzpostavitev nadzora nad tem strateško pomembnim otokom zaradi razlogov nacionalne varnosti. Trumpova administracija je v svojih načrtih Grenlandijo označila za ključno obrambno točko, vendar so danski in grenlandski predstavniki tovrstne ambicije označili za nedopustne in neskladne z mednarodnim pravom. Situacija ostaja napeta, saj Trump s svojimi izjavami še naprej izziva suverenost Danske nad avtonomnim ozemljem.

Časopisa The New York Times in The Washington Post sta bila seznanjena s tajnim vojaškim napadom ZDA na Venezuelo, vendar na zahtevo ameriške vlade novice nista objavila. Karibsko-ameriška kongresnica je ostro obsodila Trumpove vojaške napade in zajetje venezuelskega predsednika.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih raket v Vzhodno morje, kar je prvi tovrstni preizkus orožja v tem letu. Rakete so bile izstreljene iz območij blizu Pjongjanga, ravno ko je južnokorejski predsednik Lee Jae Myung prispel v Peking na srečanje s kitajskim kolegom Xi Jinpingom.

Novi viri razkrivajo, da naj bi nemška obveščevalna služba BND prisluškovala Baracku Obami. To se je dogajalo v času, ko je Angela Merkel kot kanclerka izjavljala, da je vohunjenje med prijatelji nesprejemljivo, potem ko so ameriške obveščevalne službe prisluškovale njenemu mobilnemu telefonu.

Vrhovno sodišče Venezuele je razglasilo »začasno in prisilno odsotnost« predsednika Nicolása Madura, s čimer je predsedniška pooblastila za obdobje treh mesecev z možnostjo podaljšanja na šest uradno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez. Politični preobrat v državi je dodatno utrdila venezuelska vojska, ki je javno izrazila polno podporo novi predsednici, kar v trenutnih negotovih razmerah predstavlja ključen dejavnik stabilnosti režima. Ta nenadna menjava na vrhu države sledi obdobju izjemnih zunanjepolitičnih pritiskov in notranjih trenj. Čeprav uradni razlogi za Madurovo odsotnost niso podrobneje pojasnjeni, odločitev sodišča in takojšnja podpora oboroženih sil nakazujeta na vnaprej usklajen prenos oblasti. Rodríguez bo v tem mandatu odgovorna za vodenje države, ki se spopada z globoko gospodarsko krizo in mednarodno izolacijo, medtem ko usoda Nicolása Madura ostaja nejasna.

Nicolás Maduro je bil prepeljan v newyorški priporni center, kjer naj bi mu sodili zaradi trgovine z drogami. Donald Trump mu je pred tem ponudil izgnanstvo v Turčijo, a je Maduro ponudbo zavrnil. Trump je izjavil, da bodo ZDA sodelovale z novo začasno predsednico Delcy Rodriguez pri vodenju Venezuele in njenega naftnega sektorja, vendar jo je opozoril na posledice v primeru nesodelovanja. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad v Venezueli odzvale različno.

Po vsem svetu so potekali množični protesti proti vojaškemu posredovanju Združenih držav Amerike v Venezueli, v katerem so ameriške sile ugrabile predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Adelo Flores. Na stotine ljudi se je zbralo v ameriških mestih, kot so New York, Washington in Los Angeles, kjer so z napisi in vzkliki obsojali ameriško imperialistično politiko ter zahtevali ustavitev posredovanja. Protestniki so dejanje označili za grobo kršitev suverenosti in mednarodnega prava. Demonstracije so se razširile tudi zunaj meja ZDA; v Hamburgu se je zbralo okoli 500 ljudi pod geslom "Roke stran od Venezuele", o podobnih shodih pa poročajo tudi iz Dublina. Medtem ko so nekateri nasprotniki Madurovega režima proslavljali njegovo ujetje, so se zavezniki Venezuele, vključno z Rusijo in Iranom, ostro odzvali na dogajanje. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je Madura prepeljala na ozemlje ZDA, kjer mu nameravajo soditi zaradi obtožb o trgovini z mamili in terorizmu. Situacija v regiji ostaja izjemno napeta, saj je vojaška operacija povzročila globok razkol v mednarodni skupnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta po odstopu Andrija Jermaka. To imenovanje je prišlo v času, ko ZDA vodijo diplomatska prizadevanja za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne v Ukrajini, o mirovnih predlogih pa so se v Kijevu pogovarjali tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih zavezniških držav.

Volodimir Zelenski je zamenjal vodjo ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasilija Maliuka. Razlog za zamenjavo je osredotočanje Maliuka na posebne operacije. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta, ki je nasledil Andrija Ermaka.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so zajele ameriške oborožene sile v Caracasu in ju odpeljale v ZDA, kjer ga obtožujejo. ZDA sodelujejo z obstoječo vlado Venezuele. Kuba je izjavila, da je pripravljena pomagati Venezueli, vključno z vojaško pomočjo. ZDA so konec leta 2025 Maduru ponudile izgnanstvo v Turčijo v zameno za odstop s položaja. Ameriški državni sekretar Marco Rubio meni, da je o volitvah v Venezueli še prezgodaj.