V zgodnjih jutranjih urah 3. januarja 2026 so ameriške specialne sile Delta Force in obveščevalna služba CIA izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, je vključevala zračne napade na ključne vojaške objekte in rezidenco voditelja. Po poročanju tujih medijev je bilo v napadih ubitih najmanj 40 ljudi, med njimi vojaki in civilisti, vendar ameriška stran ne poroča o žrtvah v svojih vrstah. Madura so po zajetju z vojaško ladjo USS Iwo Jima in letalom prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem v Brooklynu zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posredovanju orožja. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je poudarila, da bosta oba deležna »polnega srda ameriškega pravosodja«. Trump je medtem napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varen prehod oblasti in obnovile naftno infrastrukturo s pomočjo ameriških podjetij. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala močno razdeljeno. Medtem ko so venezuelske skupnosti v izgnanstvu, zlasti v ZDA in Čilu, proslavljale padec režima, so države, kot so Kitajska, Rusija in Iran, operacijo ostro obsodile kot grobo kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Generalni sekretar ZN António Guterres je dejanje označil za nevaren precedens. V Venezueli je ustavno sodišče za začasno predsednico imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez, ki je ameriško dejanje označila za ugrabitev in napovedala odpor.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je bil po nočni operaciji ameriških posebnih sil z imenom 'Operation Absolute Resolve' ujet in prepeljan v zvezni zapor v Brooklynu v New Yorku. Skupaj z njim so ameriške oblasti prijele tudi njegovo soprogo in ključno svetovalko Cilio Flores. Maduro se bo pred ameriškim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z drogami, kar je vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških vojaških dejavnosti v regiji. Operacija, ki jo nekateri tuji viri označujejo za bliskovit državni udar, je po poročilih zahtevala najmanj 40 žrtev, v Venezueli pa povzročila nevarno oblastno praznino. Ameriški predsednik Donald Trump je po operaciji napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele upravljanje nad Venezuelo in tam ponovno vzpostavile delovanje ameriških naftnih družb. Trenutno vodenje države v Caracasu začasno prevzema podpredsednica Delcy Rodríguez, ki pa kljub trditvam Washingtona o pripravljenosti na sodelovanje odločno zahteva izpustitev Madura. Medtem ko so v Madridu in Amsterdamu že izbruhnili protesti proti »imperialistični agresiji«, Trumpova administracija napoveduje ostre ukrepe proti vsem, ki bi poskušali ovirati tranzicijo oblasti po Madurovi odstranitvi.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je po prijetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških posebnih enot izjavil, da Združene države Amerike v prihodnje pričakujejo bistveno večjo stopnjo sodelovanja oblasti v Caracasu. Rubio je poudaril, da je trenutno še prezgodaj za pogovore o izvedbi novih volitev, saj se država nahaja v prehodnem obdobju po dramatičnem vojaškem posredovanju. ZDA z novo strategijo pritiska in napovedanega sodelovanja upajo na stabilizacijo razmer v tej južnoameriški državi. Kljub aretaciji pa znotraj venezuelskega političnega vrha ostajajo močna jedra odpora. Notranji minister Diosdado Cabello je prek zvočnega posnetka, ki ga je delila vladajoča stranka PSUV, pozval privržence k enotnosti in poudaril, da za njih ostaja edini legitimni predsednik Maduro. Cabello je prebivalce posvaril, naj ne nasedajo provokacijam sovražnika, kar kaže na globoko razdeljenost države po vojaški operaciji in negotovo usodo prehodne oblasti.

Na zasebnem posestvu Andreasa Büttnerja, pooblaščenca za boj proti antisemitizmu v nemški zvezni deželi Brandenburg, je prišlo do domnevnega požiga. Neznani storilci so zanetili ogenj v lopi na njegovem zemljišču v Templinu severno od Berlina. Poleg požiga so na bližnjem stanovanjskem objektu pustili tudi simbol, ki je v nasprotju z ustavo, kar nakazuje na politično motivirano dejanje. Incident se je končal brez telesnih poškodb, nastala pa je materialna škoda na gospodarskem objektu. Policija in varnostni organi dogodek že preiskujejo kot morebiten napad na državnega uradnika. Andreas Büttner, ki opravlja funkcijo varuha pred antisemitizmom, je bil v preteklosti že tarča groženj, kar dodatno krepi sume o načrtnem napadu na njegovo delo in osebno varnost.

Po aretaciji v Venezueli sta bila Nicolas Maduro in njegova žena Cilia Flores prepeljana v ZDA, kjer jima bo sojeno na zveznem sodišču v New Yorku. Ameriška generalna tožilka Pam Bondi je potrdila, da bosta Maduro in njegova žena obtožena v New Yorku.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril začasno voditeljico Venezuele Delcy Rodriguez, da se bo soočila s hudimi posledicami, če ne bo sodelovala z ZDA. Izjavil je, da bi morala ravnati pravilno in dodal, da bodo ZDA poskušale sodelovati z njo pri vodenju države in njenega naftnega sektorja. Rodriguezova je uradno prevzela funkcijo po Madurjevi aretaciji in premestitvi v New York.

Venezuelske oborožene sile so uradno izrazile podporo podpredsednici Delcy Rodríguez, ki jo je vrhovno sodišče po domnevni ugrabitvi predsednika Nicolása Madura s strani Združenih držav Amerike imenovalo za začasno predsednico države. Rodríguez, ki v venezuelskem političnem vrhu velja za ključno zaveznico dosedanjega sistema, je državljane pozvala k uličnim protestom, hkrati pa poudarila, da Nicolás Maduro ostaja edini legitimni predsednik Venezuele. Odločitev vojske, da podpre podpredsednico, utrjuje njen položaj v času hude politične negotovosti. 56-letna političarka, ki jo Maduro zaradi njene nepopustljivosti imenuje "tigrica", predstavlja kontinuiteto socializma 21. stoletja. Čeprav je ameriški predsednik Donald Trump navajal, da naj bi bila Rodríguez pripravljena na sodelovanje z Washingtonom, njeni javni nastopi, v katerih nastopa skupaj z notranjim ministrom Diosdadom Cabellom in obrambnim ministrom Wladimirjem Padrinom Lopezom, kažejo na odločen upor proti zunanjim pritiskom. Razmere v državi ostajajo napete, saj se kljub imenovanju začasnega vodstva nadaljujejo prizadevanja ZDA za spremembo režima.

V Iranu so med nedavnimi nemiri zabeležili najmanj 19 smrtnih žrtev, so sporočile nevladne organizacije za človekove pravice. Medtem ko iranske oblasti še naprej zavračajo objavo natančnih podatkov o številu žrtev ali podrobnosti o dogajanju, poročila s terena kažejo na stopnjevanje nasilja med varnostnimi silami in protestniki. Organizacije opozarjajo, da so dejanske številke morda še višje, saj vlada v Teheranu izvaja strog nadzor nad pretokom informacij. Nemiri so se razširili po več delih države, pri čemer se prebivalstvo spopada z omejitvami dostopa do komunikacijskih poti. Iranska vlada v uradnih izjavah ne priznava razsežnosti žrtev, vendar mednarodni opazovalci poudarjajo, da gre za enega resnejših valov nasprotovanja režimu v zadnjem obdobju. Razmere ostajajo napete, saj se pritiski na zagovornike človekovih pravic in civilno družbo v državi krepijo.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Predsednik Trump je posvaril vršilko dolžnosti predsednice Venezuele, Delcy Rodríguez, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala "pravilno". Trump je dejal, da je ponovna izgradnja in sprememba režima boljša od trenutnega stanja v Venezueli.

Vplivni svetovni mediji, vključno z ameriškim časnikom The New York Times, so v zadnjih dneh ostro obsodili odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa za vojaško posredovanje v Venezueli. Kritiki opozarjajo, da je vojaška akcija, ki se je začela s kopenskimi napadi konec lanskega decembra, nezakonita, nepremišljena in v neposrednem nasprotju s Trumpovimi predvolilnimi obljubami o končanju tujih vojn. Nemški mediji so pri tem izpostavili, da predsednikova politika temelji na pravici močnejšega, kar resno ogroža obstoječo mednarodno ureditev. Operacija, ki jo je Trump utemeljil kot del boja proti trgovini z drogami, je povzročila zaskrbljenost glede prihodnjih korakov Washingtona v regiji. Analitiki poudarjajo, da bi lahko Trumpova hibris oziroma pretiran ponos privedla do usodnih posledic za njegovo administracijo. Medtem ko Washington trdi, da so cilji operacije izključno logistični objekti in infrastruktura za tihotapljenje, kritiki v ameriškem kongresu in mednarodni javnosti opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike.

Protesti v Iranu se nadaljujejo že osmi dan in postajajo vse bolj nasilni. Organizacije za človekove pravice so poročale o 19 smrtnih žrtvah. Protesti se nanašajo tudi na dogodke v drugih regijah sveta.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA se je papež Leon XIV. zavzel za suverenost Venezuele in blaginjo njenih prebivalcev. Medtem se je v Donostii zbralo več sto ljudi na protestu proti »imperialistični agresiji« nad Venezuelo in aretaciji Madura. Organizatorji protesta zahtevajo njegovo izpustitev.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ZDA je venezuelska vojska pod vodstvom ministra za obrambo Vladimirja Padrina Lópeza podprla podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno predsednico Venezuele in pozvala prebivalstvo, naj nadaljuje z običajnimi aktivnostmi. Padrino López je zahteval Madurjevo izpustitev. Države Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika, Urugvaj in Španija so zavrnile zunanji nadzor nad Venezuelo.

Katie Miller, soproga tesnega svetovalca ameriškega predsednika Stephena Millerja, je z objavo zemljevida Grenlandije, prekritim z zastavo ZDA, sprožila oster odziv na Danskem in Grenlandiji. Objava se je pojavila v času povečanih mednarodnih napetosti po ameriškem vojaškem posredovanju v Venezueli, kar je spodbudilo ugibanja o morebitnih novih zunanjepolitičnih ambicijah administracije Donalda Trumpa. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je dejanje označil za nespoštljivo, medtem ko danski politični vrh opozarja na kršenje suverenosti. Provokativna vsebina na družbenem omrežju X je bila objavljena sredi širših razprav o ameriških carinah in trgovinskih sporih z Evropsko unijo. Millerjeva objava je v diplomatskih krogih razumljena kot neposredna provokacija, ki obuja Trumpove pretekle zamisli o nakupu tega strateško pomembnega otoka. Dejanje je še dodatno zaostrilo odnose med Washingtonom in Københavnom, ki so bili že načeti zaradi nestanovitne politike ameriškega predsednika do evropskih zaveznic.

Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil začasni predsednici Delcy Rodríguezovi, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala 'prav'. V Italiji so potekale velike ljudske manifestacije v podporo Maduru, ki jih italijanski mediji niso poročali.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem umrlo 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskava je usmerjena proti francoskemu paru, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta osumljena uboja iz malomarnosti in povzročitve požara zaradi malomarnosti. Kljub resnim obtožbam lastnik vztraja, da so v objektu dosledno upoštevali vse predpisane varnostne standarde. Policija je do sedaj uradno identificirala 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov. Tragedija se je zgodila v nabito polnih kletnih prostorih bara, kjer so se zbrali številni mladi zabavov željni obiskovalci. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka vžiga in preverjanje navedb o morebitni prenapolnjenosti prostorov, kar bi lahko otežilo evakuacijo v usodnih trenutkih. Identifikacija preostalih žrtev se še nadaljuje, medtem ko smučarsko središče ostaja v šoku zaradi ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.