Po aretaciji Nicolása Madura s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump zagrozil začasni predsednici Delcy Rodríguezovi, da bo plačala višjo ceno od Madura, če ne bo ravnala 'prav'. V Italiji so potekale velike ljudske manifestacije v podporo Maduru, ki jih italijanski mediji niso poročali.

Po aretaciji avtoritarnega voditelja Nicolása Madura se Venezuela nahaja na prelomnici. Država se sooča z vprašanjem, ali ji bo uspel demokratični prehod ali pa bo zdrsnila v kaos.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v uničujočem požaru med silvestrovanjem umrlo 40 ljudi, 119 pa jih je bilo poškodovanih. Preiskava je usmerjena proti francoskemu paru, Jacquesu in Jessici Moretti, ki sta osumljena uboja iz malomarnosti in povzročitve požara zaradi malomarnosti. Kljub resnim obtožbam lastnik vztraja, da so v objektu dosledno upoštevali vse predpisane varnostne standarde. Policija je do sedaj uradno identificirala 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov. Tragedija se je zgodila v nabito polnih kletnih prostorih bara, kjer so se zbrali številni mladi zabavov željni obiskovalci. Preiskovalci se trenutno osredotočajo na ugotavljanje vzroka vžiga in preverjanje navedb o morebitni prenapolnjenosti prostorov, kar bi lahko otežilo evakuacijo v usodnih trenutkih. Identifikacija preostalih žrtev se še nadaljuje, medtem ko smučarsko središče ostaja v šoku zaradi ene najhujših tovrstnih nesreč v zadnjih desetletjih.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, v kateri so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za »briljantno«, se je odvila po mesecih stopnjevanja pritiskov in tajnega načrtovanja. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, nato pa z letalom v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in nezakonitem posedovanju orožja. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila proti Maduru in njegovi soprogi vložena nova obtožnica v južnem okrožju New Yorka. Po navedbah generalne tožilke Pam Bondi bosta obtoženca »občutila ves gnev ameriškega pravosodja«. Medtem ko v delih venezuelske diaspore in nekaterih latinskoameriških državah poročajo o proslavljanju, so Rusija, Kitajska in Združeni narodi izrazili resno zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in suverenosti Venezuele. V samem Caracasu so po napadih, ki so zahtevali najmanj 40 žrtev, razglasili izredne razmere, vodenje države pa je začasno prevzela podpredsednica Delcy Rodríguez, ki je dejanje označila za barbarsko ugrabitev.

Združene države Amerike so pod upravo predsednika Donalda Trumpa začele z množičnimi deportacijami venezuelskih državljanov neposredno v Caracas, potem ko so ameriške sile v začetku januarja 2024 izvedle vojaško operacijo in zajele predsednika Nicolása Madura. Med deportiranimi je tudi Andry Blanco-Bonilla, ki je preživel bivanje v zaporih ameriške agencije za priseljevanje in carine (ICE) v Salvadorju, nato pa so ga ameriške oblasti po vojaškem napadu na venezuelsko prestolnico prisilno vrnile v domovino. Napetosti med državama so se stopnjevale skozi celotno leto 2025, kar je vključevalo zasege naftnih tankerjev in prikrite operacije obveščevalne agencije CIA. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo nestabilne, saj se uradni Caracas po navedbah nekaterih virov še vedno upira popolni predaji oblasti ameriški administraciji, kljub temu da so ZDA proti Maduru in njegovi družini vložile obtožnice zaradi narkoterorizma. Položaj migrantov, ki so bili ujeti v diplomatskem in vojaškem navzkrižnem ognju med ZDA, Salvadorjem in Venezuelo, ostaja kritičen, saj poročajo o mučenju in nehumanih razmerah v pripornih centrih.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči na soboto pretresle eksplozije, ko so elitne enote ameriške vojske, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle obsežno vojaško operacijo za odstranitev režima Nicolása Madura. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so ameriški vojaki zajeli 63-letnega diktatorja in njegovo soprogo Cilio Flores v njuni spalnici ter ju nemudoma odpeljali iz države. Operacija, ki je vključevala 150 letal in mesece tajnih priprav, je povzročila sesutje trinajstletnega komunističnega režima. Po navedbah predsednika Trumpa je med spopadi življenje izgubilo »veliko« število kubanskih državljanov, ki so varovali Madura. Ameriški predsednik je poudaril, da je bila zaščita venezuelskega voditelja s strani Kubancev napačna poteza, ki je terjala visoko ceno. Poročila navajajo, da je bilo v operaciji ubitih najmanj 40 ljudi. Trump je ob tem izdal še prikrita opozorila Mehiki in Kolumbiji ter napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno upravljale Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljen varen prehod oblasti. Maduro naj bi bil po neuradnih informacijah odpeljan v oporišče Guantanamo.

Venezuelske oborožene sile so v nedeljo uradno priznale podpredsednico Delcy Rodríguez kot začasno voditeljico države. Odločitev je v javni izjavi sporočil obrambni minister, general Vladimir Padrino López, le dan po tem, ko so ameriške specialne enote zajele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Padrino López je poudaril, da Rodríguez prevzema vodenje države v skladu z ustavnimi določili o nasledstvu v primeru odsotnosti predsednika. Dogodek predstavlja kritičen preobrat v venezuelski politični krizi, saj vojska, ki je bila ključni steber Madurovega režima, ohranja kontinuiteto oblasti pod vodstvom njegove najožje sodelavke. Razmere v državi ostajajo napete, medtem ko mednarodna javnost z zanimanjem spremlja odziv preostalih državnih institucij na aretacijo Madura s strani tujih sil in posledično vzpostavitev novega začasnega vodstva.

Nicolása Maduro in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile aretirale v Caracasu in ju izročile New Yorku, kjer sta bila obtožena narkoterorizma in trgovine z drogami. Pred sodiščem sta se izrekla za nedolžna. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je poudaril, da operacija ni invazija.

V nemškem mestu Düsseldorf se je zbralo približno 240 protestnikov, ki so izrazili nasprotovanje ameriški zunanji politiki in vojaškim grožnjam usmerjenim proti Venezueli. Dogodek odraža širšo pozornost, ki jo nemška javnost namenja trenutnemu političnemu in humanitarnemu dogajanju v tej južnoameriški državi. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na nevarnost zunanjega vmešavanja v notranje zadeve Venezuele. Protesti so potekali mirno, organizatorji pa so poudarili pomen suverenosti in diplomatskega reševanja sporov namesto uporabe sile ali gospodarskih sankcij, ki jih uvajajo Združene države Amerike.

Število smrtnih žrtev nasilja v Iranu med protesti zaradi gospodarskih razmer je naraslo na najmanj 35, aretiranih pa je bilo 1200 ljudi, so sporočili aktivisti. Iranski protestniki se soočajo z brutalnim zatiranjem, medtem ko se protesti širijo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je povečalo na najmanj 19. Iranski voditelj je napovedal, da ne bo popuščanja protestnikom, kljub pravici ljudi do demonstracij. Trump je opozoril, da bodo ZDA močno udarile po Iranu, če bo ubitih še več protestnikov. Oblasti so za nemire obtožile tuje vplive.

Razkrite so bile podrobnosti o ameriški operaciji "Resolución Absoluta", ki je vključevala elitne enote, taktične izpade električne energije in obsežno zračno podporo. Kitajska je uradno zahtevala takojšnjo izpustitev Nicolása Madura. Prebivalci Venezuele se soočajo z dolgimi vrstami za nakup hrane in goriva po napadih v Caracasu. Župan New Yorka, Zohran Mamdani, je kritiziral Trumpa zaradi kršenja mednarodnega prava z vojaško operacijo.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je za proračunsko leto 2026 napovedal znatno znižanje sredstev za nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof). Odločitev o krčenju sredstev in morebitni ukinitvi ene izmed revizijskih ravni je v javnosti sprožila ostre odzive, saj prihaja neposredno po tem, ko je ta neodvisni organ izdal izjemno kritično poročilo o javnofinančni politiki in zadolževanju vlade pod vodstvom Friedricha Merza. Kritiki ministru očitajo, da gre za politični povračilni ukrep proti instituciji, ki je opozorila na tveganja povečevanja dolga in obrestnih mer v trenutnem državnem proračunu. Medtem ko finančno ministrstvo poudarja potrebo po varčevanju na vseh ravneh, opozicija in finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi omejevanje proračuna nadzorne institucije lahko resno ogrozilo transparentnost porabe javnega denarja. Takšno ravnanje po mnenju nekaterih predstavlja nevaren precedens v nemški fiskalni politiki, kjer so neodvisni revizijski organi doslej uživali visoko stopnjo avtonomije.

Po aretaciji Nicolása Madura so se pojavile trditve, da so ameriška vojaška letala vstopila v Venezuelo z namenom prevzema nadzora nad zlatimi rezervami. Donald Trump je izrazil željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte, vendar ostaja nejasen glede institucionalne prihodnosti države. Čeprav ima Venezuela največje zaloge nafte, predstavlja le 1 % svetovne proizvodnje.

Jemenske vladne sile so po umiku enot Združenih arabskih emiratov ponovno vzpostavile nadzor nad ključnimi območji, ki so bila pred tem v rokah separatistov. Uspešna vojaška operacija predstavlja pomemben premik v dolgoletnem jemenskem konfliktu in hkrati utrjuje strateški položaj Savdske Arabije v regiji. Ponovna zasedba teh ozemelj sledi obdobju nestabilnosti, ko so notranji spori znotraj koalicije, ki se bori proti Hutijem, dodatno zapletli humanitarno in varnostno situacijo v državi. Vladne sile so izkoristile spremenjeno razmerje moči na terenu, da bi okrepile svojo legitimnost in razširile vpliv na južnem delu države. Razvoj dogodkov nakazuje na novo fazo v jemenski državljanski vojni, kjer se vlada ob podpori Riada spopada z izzivi ohranjanja enotnosti države. Premik sil bo verjetno vplival na prihodnja mirovna pogajanja, saj vlada zdaj nastopa z močnejšega izhodiščnega položaja proti separatistom, ki so si prizadevali za večjo avtonomijo ali neodvisnost juga.

Nicolása Madura so po zajetju pripeljali v ZDA, kjer se bo soočil z obtožbami. Donald Trump načrtuje prevzem venezuelske naftne industrije in njeno revitalizacijo z ameriškimi podjetji. Pojavile so se tudi obtožbe o spornih visokih stavah sina Donalda Trumpa glede aretacije Madura, s katerimi naj bi zaslužil veliko vsoto denarja. Satelitski posnetki razkrivajo škodo na vojaški bazi, kjer je bil Maduro ujet.

Požig na posestvu brandenburškega pooblaščenca za boj proti antisemitizmu Büttnerja v Templinu je sprožil preiskavo državne varnosti. Oblasti domnevajo, da je šlo za načrtovan napad, ki je vzbudil ogorčenje v Brandenburgu.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

V smučarskem središču Hochzillertal-Kaltenbach na Tirolskem se je v ponedeljek zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil 22-letni nemški državljan. Po podatkih lokalne policije je mladi smučar iz Gelsenkirchna med smuko po zahtevni črni progi nenadoma zapeljal z urejenega smučišča in padel približno 20 metrov globoko v prepad. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb je moški zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Policija trenutno še preiskuje natančne vzroke in okoliščine padca, vendar za zdaj ni indicev o vpletenosti tretjih oseb. Nesreča se je zgodila v enem izmed najbolj priljubljenih tirolskih smučarskih središč, kjer so proge zaradi strmine in zaledenelih površin v tem času še posebej zahtevne. Truplo ponesrečenega so prepeljali v dolino, o dogodku pa so že obvestili nemške konzularne organe.

Predsednik Južne Koreje, Lee Jae Myung, je prispel na Kitajsko na državniški obisk, kjer se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Obisk sovpada z izstrelitvijo raket Severne Koreje proti morju in prihaja v času povečanih napetosti glede Tajvana. Lee želi okrepiti gospodarske vezi in se izogniti morebitnim sporom glede Tajvana.