Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja, izvedla obsežno vojaško operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela s serijo močnih eksplozij in letalskimi napadi na strateške cilje, kar je povzročilo preplah med prebivalstvom. Ameriški predsednik Donald Trump je v javnem nastopu potrdil uspeh akcije in poudaril, da bo Maduro, ki ga ZDA obtožujejo narkoterorizma, prepeljan pred ameriško sodišče. Trump je dogodek označil za zmago svobode in pravice za venezuelsko ljudstvo. Operacija je sprožila mešane mednarodne odzive; medtem ko so nekateri latinskoameriški politiki, zlasti iz Bolivije, pozdravili konec Madurovega režima in upajo na vrnitev demokracije, so levičarska gibanja in zavezniki Madurove vlade vdor označili za nezakonito agresijo in ugrabitev. Po poročanju ameriških medijev je bil Maduro zajet v svoji utrdbi v Caracasu, kljub poskusom pobega. Trumpova administracija je pojasnila, da so bile vojaške dejavnosti nujne zaradi Madurove vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zatiranja lastnega naroda, kar je v preteklih mesecih stopnjevalo napetosti med državama do vrelišča.

Sile Združenih držav Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških oblasti bodo Maduru, ki so ga po aretaciji prepeljali v ZDA, sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Dogodek je v Caracasu sprožil mešane odzive, saj so nekateri prebivalci proslavljali konec režima, drugi pa proti ameriškemu posredovanju ostro protestirali. Strmoglavljenje Madura je povzročilo precejšen politični vakuum v državi, ki jo že leta pestita gospodarska kriza in zatiranje opozicije. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump napad označuje za uspeh pri zagotavljanju varnosti v regiji, ostaja vprašanje prihodnjega vodstva Venezuele odprto. Številni opozicijski voditelji so po lanskih spornih volitvah zapustili državo, zato trenutno ni jasnega naslednika, ki bi lahko prevzel nadzor nad državo po padcu Madura. Operacija korenito spreminja geopolitično ravnovesje v Latinski Ameriki in predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Združene države Amerike so v noči s petka na soboto izvedle obsežno vojaško operacijo v prestolnici Caracas, v kateri so ujele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriško ministrstvo za pravosodje je sočasno objavilo obtožnico, ki Madura in druge visoke uradnike bremeni narkoterorizma ter sodelovanja v več desetletij trajajoči zaroti za tihotapljenje kokaina v ZDA. Po navedbah uradnih virov so Madura z vojaško ladjo že prepeljali proti New Yorku, kjer se bo moral zagovarjati pred zveznim sodiščem. V Venezueli so oblasti po incidentu nemudoma razglasile izredno stanje in napovedale obsežno mobilizacijo vojaških sil v odgovor na po njihovem mnenju ugrabitev predsednika in ameriško agresijo. Medtem ko podpredsednica države po nekaterih poročilih išče zatočišče v Rusiji, se država spopada z negotovostjo glede prihodnjega vodenja. Mednarodna skupnost se je na dogodek odzvala z mešanimi občutki; države, kot so Rusija, Kitajska in Iran, so dejanje ostro obsodile, medtem ko so evropske zaveznice ZDA izrazile zaskrbljenost nad morebitno destabilizacijo regije.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novica o aretaciji je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje z dolgotrajnimi prizadevanji za vzpostavitev demokracije in obtožbami o vpletenosti režima v nezakonite dejavnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu na dogajanje sporočil, da je Maduro svojo državo vodil v propad, in opozoril na izjemno težke razmere, v katerih se je znašlo prebivalstvo Venezuele. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjujočih se napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra lani sprevrgle v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo. Jürgen Hardt, tiskovni predstavnik nemške stranke CDU za zunanje zadeve, je izpostavil vprašanje prihodnosti venezuelskega ljudstva po padcu Madurovega režima. Medtem ko nekatere strani aretacijo označujejo za nujen korak k stabilizaciji regije, drugi kritiki opozarjajo na sporne pravne podlage za neposredno ameriško posredovanje na tujem ozemlju.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so prerasli v nasilne spopade med demonstranti in državnimi varnostnimi silami. Po navedbah očividcev so nemiri terjali več smrtnih žrtev, ko so varnostni organi poskušali zadušiti demonstracije. Protestniki že več dni izražajo nezadovoljstvo s trenutnim režimom, razmere pa se po poročanju s terena stopnjujejo v več mestih po državi. Natančno število žrtev ostaja neznano, saj so informacije iz države omejene, vendar poročila neodvisnih prič potrjujejo uporabo sile s strani represivnega aparata. Gre za enega najresnejših valov nezadovoljstva v zadnjem obdobju, ki odraža globoke družbene in politične napetosti v islamski republiki. Varnostne sile so na ulicah uporabile različna sredstva za razgon množic, kar je privedlo do tragičnih posledic.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura, kar je sprožilo buren odziv uradnega Caracasa. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je nemudoma zahtevala njegovo izpustitev in v javnem nagovoru poudarila, da Maduro ostaja edini legitimni predsednik te južnoameriške države. Pridržanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevale zaradi obtožb o nedemokratičnih procesih in vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami. Dogodek je povzročil politično negotovost v regiji, saj venezuelska vlada dejanje označuje za kršitev suverenosti in delo imperialističnih sil. Pridržanje se je zgodilo po obdobju povečane prisotnosti ameriške vojske v Karibskem morju, na kar je Maduro opozarjal že v preteklih tednih. Podpredsednica Rodríguezova je pozvala mednarodno skupnost k posredovanju, medtem ko ameriška stran operacijo utemeljuje s pravnimi postopki proti voditelju države.

Po aretaciji predsednika Madura in ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, se pojavljajo različni scenariji za prihodnost države. Podpredsednica Delcy Rodríguez naj bi po nekaterih virih pobegnila v Rusijo. Kljub temu je Rodríguezova izjavila, da Venezuela ne bo kolonija nobene države in poudarila, da je edini predsednik Venezuele Nicolás Maduro.

Švicarske oblasti so identificirale prve štiri žrtve požara v baru v smučarskem središču Crans-Montana, ki se je zgodil na silvestrovo in zahteval 40 življenj. Preiskovalci še vedno iščejo preostale žrtve.

Nicolása Madura so zajele ameriške sile v Fuerte Tiuna, največjem vojaškem kompleksu v Caracasu. Venezuelci v Caracasu, Chicagu in Monterreyju so se na zajetje odzvali z mešanico veselja in zaskrbljenosti glede prihodnosti.

Ameriške oborožene sile so po ukazu predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških točk v prestolnici Caracas in zajetje predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških prizadevanj za zamenjavo oblasti v tej južnoameriški državi. Do napada je prišlo ponoči, pri čemer so bile tarče predvsem ključne infrastrukture in varnostni objekti režima. Dogodek je sprožil ostre mednarodne odzive, zlasti v Evropi. Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je operacijo in zajetje Madura ostro obsodila, s čimer se je distancirala od stališč svojih koalicijskih partnerjev. Hkrati je italijanski poslanec v Evropskem parlamentu, general Roberto Vannacci, javno pozval predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen k ukrepanju. Vannacci se sprašuje, ali bo Evropska unija zaradi tega agresivnega dejanja zamrznila ameriško premoženje, podobno kot je to storila v primerih drugih mednarodnih konfliktov. Situacija ostaja izjemno napeta, saj je usoda Madura po zajetju s strani ameriških sil negotova.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

V več nemških mestih, vključno z Berlinom in Hamburgom, so izbruhnili spontani protesti po poročilih o vojaškem napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Po navedbah dostopnih poročil so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Pri Brandenburških vratih v prestolnici se je zbralo več sto ljudi, ki so od nemške vlade zahtevali odločen odziv in sankcije proti Washingtonu. Demonstranti v Hamburgu so s pohodi pod geslom "ZDA ven iz Venezuele" izražali nasprotovanje tuji vojaški intervenciji in kršenju suverenosti južnoameriške države. Protestniki so poudarili, da takšna dejanja ogrožajo svetovni mir in stabilnost. Medtem ko se razmere v Venezueli po zajetju državnega vrha stopnjujejo, se mednarodna skupnost odziva na nenadno spremembo oblasti, ki so jo povzročile tuje sile. Nemške oblasti dogodkov še niso uradno komentirale, vendar se pritisk javnosti na zunanjo politiko povečuje.

Venezuelska vlada pod vodstvom predsednika Nicolása Madura je v drugem valu množičnih izpustitev v dveh tednih osvobodila 88 oseb, ki so bile pridržane po lanskih julijskih volitvah. Po navedbah neodvisnih opazovalnih skupin gre za osebe, ki so bile zaprte zaradi sodelovanja na protestih proti spornemu volilnemu izidu. Do izpustitev prihaja v času stopnjevanja diplomatskega in vojaškega pritiska Združenih držav Amerike na Madurov režim, kar analitiki ocenjujejo kot poskus sprave oziroma popuščanja napetosti. Kljub zadnjemu dejanju vlade v Caracasu nevladne organizacije opozarjajo, da v venezuelskih zaporih še vedno ostaja več kot 800 ljudi, ki so se zoperstavili Madurovi oblasti. Med izpuščenimi naj bi bila po poročilih vsaj ena oseba s povezavami v Združenih državah Amerike. To je že drugi večji sklop izpustitev po avgustovskih dogodkih, kar kaže na določen premik v strategiji venezuelskih oblasti po mesecih ostre represije nad opozicijo in protestniki.

Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so pripadniki elitne enote Delta Force zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za briljanten uspeh, ki je bil načrtovan več mesecev. Po navedbah Bele hiše sta bila Maduro in Floresova s helikopterjem prepeljana na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bosta prepeljana v New York, kjer ju čaka sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini s kokainom in nezakonitem posedovanju orožja. Napad je vključeval serijo eksplozij v prestolnici Caracas, tarče pa so bili ključni vojaški in vladni objekti, vključno s predsedniško palačo. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je napad obsodila kot imperialistično agresijo in državljane pozvala k uporu, medtem ko so se v sosednji Kolumbiji že začeli pripravljati na morebiten množičen priliv beguncev. Predsednik Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele do varnega prehoda oblasti, hkrati pa je izrazil močan interes za obnovo in nadzor nad venezuelsko naftno industrijo, ki razpolaga z največjimi zalogami nafte na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil fotografijo pridržanega venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Po navedbah poročil so Madura v Venezueli zajele ameriške specialne enote Delta Force, od koder so ga prepeljali na krov desantne ladje USS Iwo Jima. Fotografija, ki se je hitro razširila po svetovnih medijih, prikazuje Madura v sivem trenirki med transportom v Združene države Amerike. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Trumpova administracija je s tem dejanjem neposredno odstranila socialističnega voditelja, ki so mu ZDA očitale trgovino z drogami in korupcijo. Dogodek sledi vrsti tajnih operacij in sankcij, ki so bile usmerjene v destabilizacijo Madurovega režima in omejitev njegovega vpliva v regiji. Maduro se bo po prevozu v ZDA verjetno soočil s pravosodnimi postopki pred ameriškimi sodišči.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci napovedal, da bodo Združene države Amerike prevzele neposredno upravljanje Venezuele. Ta dramatična izjava prihaja v času globoke politične krize v tej južnoameriški državi, kjer opozicija po spornih predsedniških volitvah vidi priložnost za zamenjavo oblasti. Trump je poudaril, da namerava Washington odločilno vplivati na prihodnjo usmeritev države in njeno politično stabilnost. Obenem je Trump dejal, da bo temeljito analiziral možnost podpore opozicijski voditeljici in dobitnici nagrade Saharova Maríi Corini Machado kot morebitni vodji tranzicije. Poleg nje se kot ključna figura opozicije omenja Edmundo González, ki ga del mednarodne skupnosti priznava za legitimnega zmagovalca volitev. Trumpova administracija s temi koraki stopnjuje pritisk na režim Nicolása Madura, pri čemer ne izključuje neposrednega poseganja v državno upravo, kar predstavlja pomemben odmik od dosedanjih diplomatskih praks.