Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

ZDA so izjavile, da je venezuelska obramba med operacijo v Caracasu zadela eno od ameriških letal, ki je bilo poškodovano. General Dan Kane je razkril, da so ZDA operacijo v Venezueli načrtovale več mesecev.

Donald Trump je med govorom v svoji rezidenci dejal, da je sprva mislil, da bo ukrajinski konflikt preprosto rešljiv, vendar se je izkazalo drugače. Poudaril je, da ZDA zaradi konflikta ne izgubljajo denarja, temveč ga celo zaslužijo s prodajo orožja zaveznikom v Natu.

Kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel je na množičnem zborovanju v Havani ostro obsodil ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Díaz-Canel je dejanje označil za "državni terorizem" in nezaslišano agresijo na suverenost latinskoameriške države. Protestni shod je potekal pred veleposlaništvom ZDA, kjer se je zbralo več tisoč prebivalcev kubanske prestolnice, ki so izrazili solidarnost z napadeno sosedo. Dogodek predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v zadnjih tednih stopnjevale z vojaško prisotnostjo ob venezuelski obali. Kubanski voditelj je poudaril, da gre za neposreden napad na stabilnost celotne regije in kršitev mednarodnega prava. Ta eskalacija sledi vrsti sankcij in diplomatskih pritiskov, ki so jih ZDA izvajale proti Madurovemu režimu, kar je že v preteklosti sprožilo ostre odzive kubanskih in ruskih zaveznikov Venezuele.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Ameriške posebne sile so v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen letalski in kopenski napad na Caracas, v katerem so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force ob podpori agencije CIA, označil za "briljantno" in potrdil, da so Madura že prepeljali na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder bo odpeljan v New York. Tam se bo soočil z obtožnico zaradi narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina in nedovoljene posesti orožja. Operacija je sledila večmesečnemu stopnjevanju napetosti in ameriškim blokadam venezuelskega naftnega sektorja. Trump je v izjavi za javnost napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno neposredno upravljale z Venezuelo, dokler ne bo vzpostavljena varna in ustrezna tranzicija oblasti. Napovedal je tudi obsežne investicije ameriških energetskih podjetij v venezuelsko naftno infrastrukturo, s čimer naj bi državo ponovno naredili donosno. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških skupnostih v ZDA in Čilu izbruhnila praznovanja, so Kolumbija, Rusija in Združeni narodi izrazili globoko zaskrbljenost zaradi kršitve mednarodnega prava in nevarnosti regionalne destabilizacije.

Zohran Mamdani je v četrtek na javni slovesnosti pred mestno hišo uradno prevzel dolžnost 112. župana New Yorka in postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel pred senatorjem Berniejem Sandersom, pri čemer je roko položil na Koran. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil korenite spremembe v vodenju največjega ameriškega mesta, s poudarkom na reševanju stanovanjske krize in izboljšanju položaja delavskega razreda. Napovedal je, da bo vladal "pogumno in drzno" ter da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom. Slovesnost je sledila zasebni zaprisegi, ki se je odvila ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je zaprisego vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Mamdani vodenje mesta prevzema v času velikih pričakovanj glede dostopnosti bivanja in socialne pravičnosti, hkrati pa se sooča z ostrimi kritikami konservativnih krogov. Njegov program vključuje agresivno agendo za znižanje stroškov življenja in zamenjavo individualizma s kolektivno blaginjo, kar napoveduje novo politično ero v finančnem središču sveta.

Mednarodna skupnost se je ostro odzvala na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, ki je vodila do zajetja predsednika Nicolasa Madura. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barro je dejanje označil za kršitev mednarodnega prava in poudaril, da nobena dolgoročna politična rešitev ne sme biti vneta od zunaj, saj lahko o svoji prihodnosti odločajo le suvereni narodi. Podobne kritike so prišle tudi iz Južne Afrike in Mehike, kjer so poudarili nespoštovanje suverenosti in mednarodnih norm. Britanski poslanec Jeremy Corbyn je Združene države Amerike označil za "kavbojsko državo", ki deluje zunaj okvirov Varnostnega sveta Združenih narodov. Po navedbah venezuelskega zunanjega ministra Ivana Gila država prejema številne izraze solidarnosti iz Evrope, Azije in Afrike. Medtem ko Rusija opozarja na nedopustnost eskalacije in zahteva pojasnila glede ugrabitve predsednika, so se v Španiji pojavili pozivi k prekinitvi diplomatskih odnosov z Washingtonom. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa naj bi bila usmerjena v nasilno zamenjavo režima v Caracasu.

Ameriška vojska je v soboto, 3. januarja 2026, izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so specialne enote zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z obsežnimi zračnimi napadi na vojaške in civilne objekte v prestolnici Caracas ter zveznih državah Aragua, La Guaira in Miranda. Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa je operacija trajala manj kot 30 minut, v njej pa ni bil ubit noben ameriški vojak. Maduro je bil po zajetju prepeljan na ameriško vojaško ladjo USS Iwo Jima, od koder so ga odpeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mami in nelegalnem posedovanju orožja. Zajetje Madura sledi večmesečnim pripravam in stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so vključevale pomorsko blokado in predhodne zračne napade. Po poročilih ameriških medijev so bili načrti za to operacijo pripravljeni že sredi decembra lani. Medtem ko so v nekaterih latinskoameriških državah, denimo v Čilu, ljudje proslavljali padec Madurovega režima, je venezuelska vlada dejanje označila za imperialistično agresijo in vojno napoved. V Venezueli so razglasili izredne razmere, podpredsednica Delcy Rodríguez pa naj bi po poročanju nekaterih virov prebegnila v Rusijo. Ameriško pravosodno ministrstvo je potrdilo, da je bila poleg Madura vložena obtožnica tudi proti njegovemu sinu Nicolásu Ernestu Maduru Guerri.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v odzivu na aktualno dogajanje v Venezueli izjavil, da lastništvo jedrskega orožja predstavlja edino zanesljivo jamstvo za zaščito državne suverenosti. Po njegovih besedah vojaška operacija Združenih držav Amerike v Caracasu dokazuje, da morajo države maksimalno krepiti svoje oborožene sile, da preprečijo tuje posege v ustavni red zaradi naravnih virov. Medvedjev je v svoji izjavi uporabil vzklik »Naj živi jedrsko orožje!« ter poudaril, da bi morala biti takšna zaščita prednostna naloga vsake neodvisne države. Ruski uradnik je bil kritičen tudi do pomanjkanja odziva evropskih držav, ki ga je opisal kot »skoraj popolno tišino demokratične Evrope«. Poleg kritik na račun ameriškega posredovanja v Venezueli je Medvedjev pozval Washington, naj podobno odločnost pokaže v Ukrajini. Ob tem je uporabil žaljiv retorični slog, ko je ukrajinsko vodstvo v Kijevu označil za »ukrajinske živali«, in predlagal, da bi morale Združene države Amerike izvesti napade na ukrajinska oporišča ter pridržati tamkajšnje vodstvo.

Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Ameriške posebne enote so v soboto, 3. januarja 2026, v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je novico potrdil v zgodnjih jutranjih urah in pojasnil, da so ju z letalom že prepeljali iz države, trenutno pa se nahajata na ameriški bojni ladji USS Iwo Jima na poti v New York. Tam se bosta spopadla z obtožbami zaradi narkoterorizma in trgovine z drogami, ki jih je vložilo zvezno tožilstvo. Operacija, ki jo je Trump označil za »briljantno«, je vključevala letalske napade na strateške cilje v Caracasu in kopensko posredovanje elitnih enot Delta Force. Po navedbah Bele hiše v operaciji ni bilo smrtnih žrtev med ameriškimi vojaki, kljub močno zastraženim predsedniškim objektom, ki so jih ameriške sile premagale s hitrim in silovitim napadom. Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele, da bi zagotovile varno tranzicijo oblasti in stabilizacijo države, hkrati pa nameravajo v državo poslati ameriška naftna podjetja za obnovo energetske infrastrukture. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je dejanje obsodila kot brutalno agresijo in zahtevala dokaze o predsednikovem zdravstvenem stanju, medtem ko je Rusija operacijo označila za nedopustno oboroženo agresijo. Svetovni voditelji so ob dogodku razdeljeni; nekateri pozdravljajo padec diktatorja, drugi pa opozarjajo na nevaren precedens v mednarodnem pravu.

V več mestih po Venezueli in Združenih državah Amerike so se v soboto pričeli protesti, uperjeni proti vojaškim akcijam Washingtona v latinskoameriški državi. Venezuelski državljani so se na poziv predsednika Nicolása Madura zbrali na ulicah, da bi izrazili nasprotovanje ameriški agresiji in podprli aktualno oblast. Po poročanju televizijske postaje Telesur so mobilizacije odgovor na nedavne poteze ameriške administracije, ki jih protestniki označujejo za neposreden poseg v suverenost države. Istočasno so bile za soboto napovedane demonstracije tudi znotraj meja Združenih držav Amerike, kjer so aktivisti organizirali shode proti morebitni ali začeti vojaški operaciji svoje države v Venezueli. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, pri čemer venezuelski mediji poudarjajo enotnost ljudstva pri obrambi domovine pred tujimi pritiski. Protesti so potekali v mirnem ozračju, vendar z močnimi političnimi sporočili proti imperializmu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil obsežen vojaški napad Združenih držav na Venezuelo in aretacijo Nicolása Madura. Trump je dejal, da ne bo dovolil, da bi venezuelsko državo nadzorovale bolivarijanske sile in napovedal, da so pripravljeni na drugi, še večji napad, če bo potrebno. Predsednik Boric je obsodil napad ZDA in pozval k mirni rešitvi krize v Venezueli.

Po poročilih, ki so sledila aretaciji Nicolása Madura in njegove žene s strani ameriških sil, je ameriški predsednik Donald Trump napovedal, da bodo ZDA začasno upravljale Venezuelo in tja namestile ameriška naftna podjetja. Trump je tudi izjavil, da bi bil Maduro lahko mrtev, če bi se uprl ameriškim vojakom. ZDA naj bi vzpostavile začasno vlado v Venezueli, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti.

Vodja parlamentarne frakcije stranke Sluga naroda David Arahamija je napovedal možnost, da bi v Ukrajini hkrati izvedli predsedniške volitve in vsesplošni referendum o vprašanjih ureditve konflikta v državi. Ta poteza sledi razpravam o legitimnosti oblasti in potrebi po neposrednem odločanju državljanov o prihodnji mirovni strategiji, medtem ko vojaški spopadi z Rusijo še vedno trajajo. Arahamija je v izjavi za medije poudaril, da bi bila združitev obeh glasovanj logistično in politično smiselna, če bi prišlo do pogojev za pogajalsko rešitev vojne. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil pomemben premik v ukrajinski notranji politiki, saj so bile volitve zaradi razglasitve izrednega stanja prvotno odložene. Predlog nakazuje, da ukrajinsko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Volodimirja Zelenskega išče načine za pridobitev novega mandata in potrditev morebitnih mirovnih sporazumov, ki bi lahko vključevali težke kompromise. Odločitev o izvedbi bo odvisna od varnostnih razmer na terenu in zmožnosti zagotavljanja varnosti na voliščih po vsej državi.

Nujno zasedanje Varnostnega sveta ZN o razmerah v Venezueli bo potekalo v ponedeljek, 5. januarja, ob 18. uri po moskovskem času, je sporočil stalni predstavnik Rusije pri OVSE Dmitrij Poljanski.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne enote vojske Združenih držav Amerike v odmevni operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Po poročanju ameriških medijev sta oba trenutno na poti v New York, kjer bosta predvidoma predana pravosodnim organom. Trump je ob tem objavil fotografije operacije in zajetega Madura na krovu ameriškega plovila, kar je označil za zgodovinski uspeh svoje administracije v boju proti narkoterorizmu. Predsednik Trump je v televizijskem nagovoru poudaril, da bodo ZDA neposredno sodelovale pri določanju prihodnosti Venezuele po padcu Madurovega režima. Operacijo je v živo spremljal iz posebnega operativnega centra, kjer je s svojo ekipo nadzoroval potek akcije. Trump je ob tem ostro kritiziral tudi mehiško vlado in predsednico, češ da so nedejavni v boju proti mogočnim narkokartelom, ki po njegovem mnenju dejansko obvladujejo Mehiko namesto izvoljenih oblasti. Dogodek pomeni drastično stopnjevanje ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov beloruski kolega Maksim Riženkov sta v telefonskem pogovoru ostro obsodila nedavna dejanja Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jih označujeta za agresijo na suvereno državo. Ministra sta se po navedbah ruskega zunanjega ministrstva strinjala, da so tovrstni postopki Washingtona v nasprotju z mednarodnopravnimi normami. V pogovoru sta diplomata poudarila enotnost Moskve in Minska pri podpori legitimnemu vodstvu Venezuele. Predstavnika obeh držav sta pozvala k vrnitvi Nicolása Madura na položaj vodje države in izrazila nasprotovanje poskusom Združenih držav Amerike, da bi vplivale na politično usodo venezuelskega predsednika. Pogovor odraža tesno usklajenost zunanjepolitičnih stališč Ruske federacije in Belorusije glede vprašanj latinskoameriške regije in njun skupni odpor proti zahodnim sankcijam ter diplomatskim pritiskom na njune zaveznice.