Donald Trump je izjavil, da bo Venezuela ZDA predala med 30 in 50 milijonov sodčkov nafte. Poudaril je, da bo osebno nadzoroval prihodke od prodaje. ABC News poroča, da ZDA od Venezuele zahtevajo prekinitev vezi z Rusijo in Iranom, kot pogoj za povečanje proizvodnje nafte.

Ukrajinska državna služba za kakovost izobraževanja je sprožila preiskavo informacij o obstoju šole v Kijevu, kjer naj bi poučevali v ruskem jeziku in uporabljali sovjetske učbenike in učne metode.

Vladimir Putin se je udeležil božičnega bogoslužja v cerkvi v moskovski regiji, kjer se je srečal z vojaki, ki sodelujejo v posebni vojaški operaciji. Po bogoslužju je Putin poudaril, da ruski vojaki po Božji volji izpolnjujejo poslanstvo zaščite domovine in izrazil prepričanje, da vse veroizpovedi v Rusiji delijo veselje ob skupnih zmagah. Vojaškim udeležencem je zaželel, da bi jim bil angel varuh vedno ob strani.

V ruskih obmejnih regijah Belgorod in Brjanjsk je prišlo do novih napadov z ukrajinskimi brezpilotnimi letali, ki so bili usmerjeni na civilna in gospodarska vozila. V mestu Grajvoron v Belgorodski oblasti je FPV-dron zadel osebno vozilo, pri čemer je bil huje ranjen moški, ki je kasneje v bolnišnici podlegel poškodbam. Guverner regije Vjačeslav Gladkov je potrdil smrt civilista in navedel, da so bili napadi usmerjeni neposredno na premikajoča se vozila. Poleg smrtne žrtve je bilo v regiji ranjenih še več drugih oseb. Istočasno so o incidentih poročali tudi iz Brjanjske oblasti, kjer sta bila v vasi Podlesni Novoselki napadena osebno vozilo in tovornjak za prevoz krme. Po besedah guvernerja Aleksandra Bogomaza sta bila v napadu ranjena dva voznika kmetijskega podjetja. Gre za nadaljevanje taktike uporabe kamikaze-dronov za napade na infrastrukturo in logistiko v neposredni bližini meje, kar povzroča stalno negotovost med lokalnim prebivalstvom in ovira kmetijske dejavnosti v regiji.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Ruben Amorim je v izjavah po remiju z Leedsom ponovno poudaril, da je v Manchester United prišel kot menedžer in ne le kot trener, s čimer je izzval vodstvo kluba, da mu omogoči opravljanje njegovega dela. Kritično se je odzval na delo ključnih uradnikov v klubu, obenem pa napovedal, da bo klub zapustil po izteku 18-mesečne pogodbe.

Ruske oblasti so sprejele odločitev, da prve tri izstrelitve ključnih modulov načrtovane Ruske orbitalne postaje (ROS) prestavijo s kozmodroma Vostočni na kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu. Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je 6. januarja 2026 potrdil, da bodo z Bajkonurja v vesolje poslali znanstveno-energetski modul, univerzalni vozliščni modul ter prehodni modul. Ta logistična sprememba predstavlja pomemben zasuk v načrtovanju ruske neodvisne prisotnosti v nizkozemeljski orbiti. Polegrad navedenih modulov bodo z Bajkonurja po novem izstreljevali tudi transportne vesoljske ladje s človeško posadko, imenovane Sojuz ROS. Čeprav so ruske oblasti v preteklih letih močno promovirale kozmodrom Vostočni kot prihodnje glavno središče za civilne in znanstvene misije, odločitev o vrnitvi na Bajkonur nakazuje na pragmatično uporabo že obstoječe in preizkušene infrastrukture za kritične faze novega projekta. Rusija želi z novo postajo ROS nadomestiti svojo udeležbo na Mednarodni vesoljski postaji (ISS), ki se ji počasi izteka življenjska doba.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je med tiskovno konferenco v torek, 6. januarja, s svojim nenavadnim vedenjem pritegnil pozornost javnosti. Med nagovorom medijem je Trump nepričakovano začel izvajati nenavadne kretnje z obrazom in telesom ter ob tem spuščal nerazumljive zvoke, kar je povzročilo začudenje med prisotnimi novinarji in opazovalci. Dogodek se je pripetil v okviru uradnega nastopa, kjer bi moral predsednik podati pojasnila o aktualnih političnih vprašanjih. Namesto tega je njegovo obnašanje zasenčilo vsebino konference. Analitiki in tuji mediji so hitro začeli razpravljati o naravi tega incidenta, vendar uradnih pojasnil iz njegovega tabora glede specifičnega vedenja še ni bilo podanih. Incident ponovno odpira vprašanja o komunikacijskem slogu prihodnjega voditelja najmočnejše svetovne sile.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje, je izjavil, da je svet vstopil v novo obdobje prerisovanja zemljevidov vpliva. Dmitrijev je svoje stališče objavil na družbenem omrežju X, kjer je komentiral aktualne geopolitične premike in delitev sveta na interesne cone pod vodstvom ključnih svetovnih voditeljev, vključno z Vladimirjem Putinom, Donaldom Trumpom in Ši Džinpingom. Ruski uradnik meni, da so se tradicionalne sfere vpliva začele spreminjati, kar zahteva novo opredelitev moči na globalni ravni. Njegove izjave prihajajo v času, ko se odnosi med velikimi silami vse bolj zaoštrujejo, Rusija pa si prizadeva utrditi svojo vlogo v novem večpolarnem svetovnem redu. Napovedana preureditev vpliva bi lahko močno posegla v dosedanje mednarodne odnose in ekonomske povezave, kar neposredno vpliva na stabilnost svetovnega gospodarstva in varnostno arhitekturo.

Dmitrij Medvedjev je v božičnem voščilu, objavljenem na družbenem omrežju X, pozval "ruski svet", naj se ne igra z Rusijo. Objavil je tudi tematsko voščilnico.

Ustanovitelj Telegrama, Pavel Durov, je zanikal govorice o finančni odvisnosti svojega podjetja od ruskih investitorjev. Preko svojega kanala je izjavil, da je Telegram popolnoma neodvisen in da podjetje v celoti nadzira svoje obveznice.

Italijanu so prepovedali vstop v Ukrajino za tri leta, potem ko se je sovoznica pritožila nad njegovimi proruskimi stališči in spoštovanjem do Putina. Prepoved so mu izrekli zaradi podpore Putinu in kritik Zelenskega.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaja Kallas je v intervjuju za estonsko radijsko postajo KuKu spregovorila o domnevnih konfliktih s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Kallasova je poudarila, da morebitna nestrinjanja niso osebne narave, temveč so posledica medinstitucionalnih razlik in pristojnosti znotraj struktur Evropske komisije. Po njenih besedah so njuni osebni odnosi dobri, medtem ko so institucionalna trenja običajen del delovanja kompleksnega aparata Evropske unije. Nekdanja estonska premierka, ki je položaj vodje evropske diplomacije prevzela nedavno, je s tem odgovorila na medijska ugibanja o napetostih v vrhu bruseljske administracije. Poudarila je, da so razmejitve med zunanjo službo EU in drugimi oddelki komisije včasih predmet usklajevanj, kar pa ne vpliva na njeno spoštovanje do predsednice komisije. S temi izjavami je poskušala pomiriti javnost in zagotoviti, da bo sodelovanje med najvišjimi funkcionarji unije ostalo konstruktivno kljub različnim strukturnim pogledom na izvajanje politik.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Ukrajinska opozicijska stranka Evropska solidarnost je predsednika države Volodimirja Zelenskega obtožila kršitve ustave zaradi nedavnih kadrovskih sprememb v vrhu Varnostne službe Ukrajine (SBU). Po navedbah poslancev omenjene stranke v vrhovni radi je Zelenski s tem, ko je za vršilca dolžnosti vodje SBU imenoval Jevgena Hmaro namesto Vasilija Maljuka, presegel svoja pooblastila in zaobšel ustavno določene postopke. Frakcija stranke v parlamentu trdi, da takšne premestitve in imenovanja na čelo obveščevalne službe brez ustreznega upoštevanja zakonodajnega okvira spodkopavajo pravno državo. Obtožbe so se pojavile neposredno po objavi dekretov o zamenjavi vodstva, kar kaže na zaostrovanje notranjepolitičnih napetosti v Ukrajini med trajajočim vojnim stanjem. Predstavniki stranke so svoje stališče objavili preko komunikacijskega kanala Telegram, kjer so poudarili, da mora tudi v izrednih razmerah veljati spoštovanje vrhovnega zakona države.

Rusko ministrstvo za industrijo in trgovino je v začetku januarja 2026 napovedalo uvedbo novih ukrepov za zmanjšanje proizvodnih stroškov in končne prodajne cene potniških letal domače izdelave SJ-100 in MS-21. Minister Anton Alihanov je v izjavi za javnost poudaril, da so v postopek optimizacije stroškov vključili alternativne dobavitelje in nove metode upravljanja, ki predvidevajo fiksiranje direktivnih cen ter zmanjšanje delovne intenzivnosti proizvodnje. Ti ukrepi so ključni del strategije nadomeščanja uvoza, ki jo Rusija pospešeno izvaja po uvedbi mednarodnih sankcij. Serijska proizvodnja obeh modelov letal se že izvaja v letalskih tovarnah v Komsomolsku in Irkutsku. Alihanov je pojasnil, da bodo nova letala predana letalskim prevoznikom takoj po zaključku vseh potrebnih certifikacijskih testov in pridobitvi ustreznih dovoljenj ruske agencije za letalstvo Rosaviacija. Ruska državna korporacija Rostec je v ta namen že razvila in vpeljala informacijski sistem za podporo letalskim motorjem, kar naj bi dodatno povečalo učinkovitost vzdrževanja domače flote.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

Donald Trump je zavrnil podporo voditeljici venezuelske opozicije Marii Corini Machado, ker mu ni prepustila Nobelove nagrade za mir. V ruskem svetu federacije so to potezo označili kot "novo klofuto" evropskim zaveznikom, ki so podprli demokracijo v Venezueli in izrazili nestrinjanje z legitimnostjo predsednika Nicolasa Madura.