Iranske oblasti so v sredo imenovale novega guvernerja centralne banke, potem ko je prejšnji vodja odstopil zaradi rekordnega padca vrednosti nacionalne valute. Iranski rial je dosegel najnižjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem, kar je v državi sprožilo največje množične proteste v zadnjih treh letih. Protestni shodi, ki so se začeli v nedeljo, so odraz globokega nezadovoljstva prebivalstva nad naraščajočo inflacijo in gospodarsko nestabilnostjo. Zamenjava na vrhu centralne banke se dogaja v času, ko se država spopada s hudimi gospodarskimi težavami in sankcijami. Novi guverner bo moral nemudoma nasloviti nihanja tečaja, saj je rial na trgu močno oslabel, kar je neposredno vplivalo na kupno moč prebivalstva in podžgalo socialne nemire v Teheranu in drugih mestih. Čeprav so se sprva pojavljala nasprotujoča si poročila o odstopu prejšnjega guvernerja, je vlada z novim imenovanjem potrdila kadrovske spremembe v finančnem vrhu.

Gabonski minister za šport je po 'sramotnem' nastopu reprezentance na Afriškem pokalu narodov 2025 napovedal vrsto kazni. Poleg suspenza celotne ekipe sta bila iz reprezentance izključena Pierre-Emerick Aubameyang in Bruno Ecuele Manga, odpuščen pa je bil tudi trener Thierry Mouyouma.

Izrael je prepovedal delovanje več deset humanitarnim organizacijam na zasedenem Zahodnem bregu in v Gazi, vključno z Zdravniki brez meja in Oxfam, zaradi neizpolnjevanja novih zahtev glede razkritja osebja, kar je po mnenju organizacij močno oviralo njihovo delovanje. Medtem je nova predsednica zdravstvenega odbora Knesseta ponovno pozvala k izstopu Izraela iz Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ker naj bi bila agencija v Ženevi antisemitska.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne za vsako ceno. Izpostavil je, da je doseženih že 90 odstotkov mirovnega dogovora, a da bo zadnjih 10 odstotkov ključnih za usodo Evrope. Poleg tega je Zelenski imenoval Kirila Budanova, vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo predsedniškega kabineta, medtem ko je Olega Ivaščenka, dosedanjega vodjo zunanje obveščevalne službe, imenoval za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Savdska Arabija je bombardirala jemensko pristanišče Mukala zaradi pošiljke orožja za separatistične sile, ki naj bi prispela iz Združenih arabskih emiratov. Visoki zunanji minister Ishaq Dar se je s savdskim kolegom pogovarjal o regionalnih razmerah.

Savdska Arabija je javno obtožila Združene Arabske Emirate "zelo nevarnih" dejanj v Jemnu in vodila "omejene" zračne napade na jemensko pristanišče Mukala, pri čemer je ciljala na tujo vojaško podporo. Jemenska vlada je prekinila obrambni pakt z Abu Dabijem in zahtevala umik sil ZAE v 24 urah. ZAE so sporočili, da umikajo svoje preostale protiteroristične enote iz Jemna.

Mali in Burkina Faso sta napovedala popolno prepoved izdajanja vizumov in vstopa v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdili zunanji ministrstvi obeh zahodnoafriških držav, ki sta poudarili, da gre za neposreden povračilni ukrep. Ukrep je stopil v veljavo takoj in predstavlja odgovor na predhodne omejitve, ki jih je Washington uvedel proti njunim državljanom. Vojaški oblasti v Bamaku in Ouagadougouju sta se za ta korak odločili po tem, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sredi decembra omejile vstop prebivalcem teh dveh držav. Gre za zaostritev diplomatskih odnosov, pri čemer afriški državi vztrajata pri načelu vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Napovedana prepoved vstopa bo močno omejila potovanja ameriških diplomatov, poslovnežev in turistov v to regijo.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosen napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki je pod nadzorom Moskve, med novoletnim praznovanjem, v katerem je umrlo najmanj 20 ljudi. Rusija je obsodila molk zahodnih držav glede tega napada in ga označila za "odprto sokrivdo". Ruska misija pri ZN v Ženevi je kritizirala ignoriranje ukrajinskega "terorizma". Rusija je napovedala posledice za napad.

Rusija je obtožila Ukrajino smrtonosnega napada z droni na hotel v delu južnega Hersona, ki ga nadzoruje Moskva, v katerem je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila tudi molk zahodnih držav glede tega napada, kar po njihovem mnenju pomeni "odprto sostorilstvo".

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti, ruske borce označil za heroje in poudaril, da celotna država stoji za njimi. Vojno je ponovno uokviril kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je v nagovoru le bežno dotaknil mirovnih pogajanj, ki jih trenutno skušajo posredovati Združene države Amerike. Nagovor je potekal v senci zaostrenih napetosti, saj Kremelj obtožuje Kijev neuspešnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc. Rusija je incident označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko Ukrajina in zahodni uradniki obtožbe zavračajo kot fabricirane z namenom spodkopavanja mirovnih procesov. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na civilno infrastrukturo, vključno z droni v Odesi, kjer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi otroci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru prav tako omenil, da je mirovni dogovor 90-odstotno pripravljen, vendar Rusija po njegovih besedah še vedno predstavlja glavno oviro do končnega miru.

Mednarodna zveza novinarjev (IFJ) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 razkrila pretresljive podatke o varnosti medijskih delavcev po svetu. Po navedbah zveze je bilo v lanskem letu ubitih 128 novinarjev, pri čemer je bila Palestina najnevarnejša država za opravljanje tega poklica. Na tem območju je življenje izgubilo 56 novinarjev, kar predstavlja skoraj polovico vseh žrtev na svetovni ravni. Bližnji vzhod kot celota ostaja najbolj tvegano območje za poročanje, kjer se novinarji pri svojem delu spopadajo z nenehnimi grožnjami, fizičnim nasiljem in vojaškimi spopadi. Visoko število smrtnih žrtev med poročevalci v Palestini poudarja izjemno nevarno okolje, v katerem delujejo lokalni in tuji dopisniki, medtem ko poskušajo dokumentirati dogajanje na kriznih žariščih. Poročilo IFJ služi kot opomin na nujnost večje zaščite svobode medijev in varnosti novinarjev v konfliktnih conah.

V ukrajinskem napadu z droni na novoletno zabavo v zasedenem Hersonu je bilo ubitih najmanj 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih. Rusija je za napad obtožila Ukrajino in obsodila molk zahodnih držav, ki po njihovem mnenju pomeni prikrito sodelovanje pri terorizmu. Ruska misija pri Združenih narodih v Ženevi je izrazila ogorčenje nad pomanjkanjem odziva Zahoda.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla smrtonosni napad z droni na hotel v Hersonski regiji, ki jo nadzoruje Moskva, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 24 ljudi, ki so praznovali novo leto. Rusija je obsodila molk zahodnih držav ob tem "terorističnem" dejanju in ga označila za "odprto vpletenost". Rusija je zagrozila s posledicami zaradi napada, medtem ko so mirovna pogajanja zastala.

Iranska vlada je v torek ponudila možnost dialoga z demonstranti, medtem ko so se protesti zaradi naraščajočih življenjskih stroškov razširili na več univerz po državi. Po poročanju poluradnih medijev so se študenti pridružili trgovcem in lastnikom trgovin na bazarjih, kar predstavlja tretji zaporedni dan nemirov, ki pretresajo državo. Protestni val se je sprva osredotočal na gospodarske težave, a se je hitro razširil v širše nezadovoljstvo z vladno politiko. Oblasti v Teheranu so se na stopnjevanje razmer odzvale s pozivom k pogovoru, vendar natančni pogoji ali oblika ponujenega dialoga niso bili podrobneje opredeljeni. Razmere ostajajo napete, saj se protesti krepijo v različnih delih države, vključno z glavnim mestom. Študentska gibanja so zgodovinsko igrala ključno vlogo pri političnih spremembah v Iranu, zato njihova vključitev v trenutne demonstracije pomeni pomembno zaostritev pritiska na trenutni režim.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru, predvajanem ob vstopu v leto 2026, izrazil trdno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V nagovoru, ki je bil zaradi časovnih razlik najprej predvajan na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin ruske vojnike označil za heroje in poudaril, da je država v boju za resnico in pravico neomajna. Vojno v sosednji državi, ki se bliža četrtemu letu trajanja, je znova interpretiral kot eksistencialni spopad z Zahodom ter pozval k nacionalni enotnosti. Obenem je Kremelj stopnjeval obtožbe proti Kijevu, češ da je Ukrajina z droni napadla eno izmed Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je ob tem zagrozilo s povračilnimi ukrepi in revizijo stališč v mirovnih pogajanjih. Ukrajinske in evropske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile kot provokacijo, namenjeno spodkopavanju diplomatskih prizadevanj. Medtem ko je Putin nagovarjal državljane, so ruska brezpilotna letala v Odesi poškodovala stanovanjske bloke in energetsko infrastrukturo, pri čemer je bilo ranjenih več ljudi, vključno z otroki. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru poudaril, da je mirovni dogovor dosežen v 90 odstotkih, vendar je opozoril, da Ukrajina ne bo pristala na mir za vsako ceno. Ameriški obveščevalni viri in predsednik Donald Trump so izrazili dvom o ruskih trditvah glede napada na rezidenco, pri čemer je Trump namignil, da Rusija s takšnimi obtožbami sama ovira pot do miru.

Ruska agresija na Ukrajino se je v četrtek prevesila v 1407. dan, pri čemer se intenzivnost spopadov na frontni črti ne zmanjšuje. Moskovski župan Sergej Sobjanin je poročal o novih incidentih, povezanih z zračno obrambo, medtem ko se ruske sile še naprej osredotočajo na utrjevanje položajev v vzhodni Ukrajini. Razmere na bojišču ostajajo dinamične, obe strani pa uporabljata tehnologijo brezpilotnih letal za ciljanje logističnih poti in energetske infrastrukture. Kljub poročilom o morebitnih diplomatskih prizadevanjih v preteklih mesecih se zdi, da so pogajalska izhodišča še vedno močno oddaljena. Rusija nadaljuje s pritiski v regiji Doneck, kjer skuša izkoristiti prednost v številu vojakov in artilerijski moči. Ukrajinska stran medtem ohranja aktivno obrambo in izvaja povračilne napade na rusko zaledje, s čimer želi onemogočiti nemoteno oskrbo okupacijskih sil pred zimskim obdobjem. Mednarodna javnost pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj se vojna bliža četrti obletnici brez jasnih znakov končanja sovražnosti.

Izraelska vojska je začela rušiti 25 stanovanjskih objektov v begunskem taborišču Nur Šams na okupiranem Zahodnem bregu, s čimer je razselila več deset palestinskih družin. Uničila je tudi dva palestinska domova v Jerihu, na vzhodnem delu okupiranega Zahodnega brega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru izjavil, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo 90-odstotno pripravljen. Poudaril je, da bo preostalih 10 odstotkov odločalo o usodi miru, Ukrajine in Evrope, ter zatrdil, da Kijev ne bo sprejel šibkega dogovora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v novoletnem nagovoru dejal, da Ukrajina ne bo sprejela mirovnega sporazuma za vsako ceno in da ne bo podpisal sporazuma, ki bi bil 'šibek' in bi le podaljšal vojno. Poudaril je, da zadnjih 10% dogovora določa usodo miru, Ukrajine in Evrope. Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru omalovaževal vojno.