Zohran Mamdani je postal župan New Yorka in obljubil, da bo preoblikoval vlado v korist mestnih prizadevanj. Bernie Sanders, socialist, ga je zaprisegel na Koran. Mamdani je obljubil, da bo vladal 'ekspanzivno in drzno'.

Podpredsednik vlade in zunanji minister Pakistana Ishaq Dar je opravil telefonski pogovor s savdskim zunanjim ministrom princem Faisalom bin Farhanom. Sogovornika sta obravnavala aktualne regionalne razmere in zadnji diplomatski razvoj dogodkov, pri čemer sta izmenjala tudi novoletna voščila. Pogovor je sledil stopnjevanju napetosti med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati (ZAE) zaradi incidentov v Jemnu, kjer je savdska koalicija napadla tarče v pristanišču Mukalla. Pakistan je v pogovoru potrdil svojo zavezanost strateškemu partnerstvu s Savdsko Arabijo, s katero je septembra podpisal sporazum o medsebojni obrambi. Istočasno se je Dar pogovarjal tudi z uzbekistanskim zunanjim ministrom Bakhtiyorjem Saidovom. Strinjala sta se o krepitvi dvostranskih vezi in potrdila obisk uzbekistanskega predsednika v Pakistanu, ki je načrtovan za februar 2026. Pakistan v teh pogovorih nastopa kot pomemben regionalni akter, ki poskuša ohraniti stabilnost sredi zaostrenih odnosov med ključnimi zalivskimi državami, hkrati pa širi svoje gospodarsko in politično sodelovanje v Srednjo Azijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v končno rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga ob vstopu v leto 2026 najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin udeležence vojaških operacij označil za heroje ter poudaril, da država stoji za njimi v besedah in dejanjih. Vojno je opisal kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je izognil neposredni omembi mirovnih pogajanj, ki jih poskušajo posredovati Združene države Amerike. Dogodek so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc. Moskva je dejanje označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko so ukrajinske in evropske oblasti obtožbe zavrnile kot neutemeljene. Kijev trdi, da gre za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih prizadevanj. Medtem ko Putin napoveduje zmago, se razmere na terenu ne umirjajo; ruski droni so v Odesi ranili šest ljudi, vključno s tremi otroki, ter resno poškodovali energetsko infrastrukturo, kar prebivalce v zimskih mesecih pušča brez ogrevanja in vode.

Podjetje Trump Media, ki upravlja družbeno omrežje Truth Social, je napovedalo izdajo nove kriptovalute, namenjene svojim delničarjem. Ta poteza pomeni zadnji korak v nizu kripto projektov družine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je kljub svoji uradni funkciji ostal večinski lastnik podjetja. Digitalni žetoni bodo razdeljeni med delničarje kot nagrada, hkrati pa bodo služili kot orodje za nadaljnjo širitev digitalnih dejavnosti družine Trump, ki so doslej prinesle že milijonske prihodke. Uvedba lastne kriptovalute v okviru predsednikovega podjetja ponovno sproža resna vprašanja o konfliktu interesov, saj Donald Trump kot predsednik ZDA aktivno zagovarja rast trga digitalnih sredstev. Kritiki opozarjajo, da takšne dejavnosti brišejo mejo med zasebnimi finančnimi interesi prve družine ZDA in državno politiko. Projekt se nadgrajuje na pretekle dejavnosti, vključno z lansiranjem platforme World Liberty Financial, in utrjuje Trumpov položaj kot osrednjega zagovornika kriptovalut v ameriški politiki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru zatrdil, da Rusija verjame v svojo končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ofenziva traja že skoraj štiri leta. Putin je državljane pozval k podpori vojakom na fronti in poudaril enotnost naroda. Hkrati je rusko vojaško poveljstvo pod vodstvom generala Valerija Gerasimova odredilo vzpostavitev obsežnih "tamponskih območij" globoko znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Namen teh ukrepov naj bi bila zaščita ruskih obmejnih območij pred napadi, vendar kritiki opozarjajo na trajno zasedbo novega ozemlja. Na diplomatskem področju je odmevala poteza novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je delil javni zapis, v katerem za neuspeh mirovnih pogovorov neposredno krivi Putina in rusko stran. Trump je s tem zmanjšal verodostojnost ruskih trditev, da Kijev zavrača mir. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o napadih z droni v regiji Herson, kjer naj bi po ruskih navedbah umrlo več kot 20 civilistov. Medtem ko Moskva obtožuje Ukrajino terorizma, ameriški obveščevalci zavračajo ruske trditve o poskusih atentata na Putina v njegovih rezidencah.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom sporočil, da Rusija neomajno verjame v svojo vojaško zmago v Ukrajini, kjer se ofenziva nadaljuje že skoraj četrto leto. Putin je v govoru, namenjenem krepitvi narodne enotnosti, pozval k vsesplošni podpori ruskim silam na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je rusko vojaško vodstvo pooblastilo generala Valerija Gerasimova za vzpostavitev obsežnih "varovalnih pasov" znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov. Ta poteza, ki jo Moskva utemeljuje kot obrambno nujnost za zaščito obmejnih območij, nakazuje na namero Rusije po trajnem nadzoru nad novimi ozemlji. Medtem ko Moskva zaostruje svojo vojaško držo, so se odnosi na diplomatski ravni dodatno zapletli. Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenjski članek, ki za zastoj v mirovnih pogajanjih neposredno obtožuje Putina in njegovo retoriko. Trump je s tem nakazal dvom v iskrenost ruskih prizadevanj za mir. Razmere so se dodatno zaostrile po smrtonosnem ukrajinskem napadu z droni na naselje Horli v regiji Herson, kjer je na silvestrovo umrlo najmanj 24 civilistov. Rusko zunanje ministrstvo je napad označilo za teroristično dejanje, kar je povzročilo prekinitev tekočih mirovnih pogovorov med Kijevom in Moskvo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. V govoru, objavljenem ob vstopu v leto 2026, je Putin pohvalil ruske vojake kot heroje in pozval državljane k popolni narodni enotnosti. Kljub stopnjevanju mirovnih prizadevanj pod okriljem ZDA, ruski voditelj v svojem nastopu ni neposredno omenjal pogajanj, temveč je poudaril suverenost in varnost Ruske federacije. Ob tem se je znova razplamtel informacijski spor glede domnevnega ukrajinskega napada na Putinovo rezidenco v Novgorodu. Moskva trdi, da je Kijev v ponedeljek z droni ciljal predsednikovo domovanje, kar so v Kremlju označili za teroristično dejanje in poskus atentata. Ukrajinski in evropski uradniki so obtožbe odločno zavrnili kot dezinformacije, namenjene spodkopavanju mirovnih pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij delil mnenja, ki namigujejo, da Rusija s takšnimi trditvami namerno ovira pot do sporazuma. Medtem ko Moskva napoveduje povračilne ukrepe in krepitev jedrske prisotnosti v Belorusiji, so ruske sile s silovitim napadom na Odeso, v katerem je bilo poškodovanih šest oseb, vključno z otroki, še dodatno zaostrile razmere na terenu.

Pakistanski predsednik vlade Šehbaz Šarif in savdski kronski princ Mohamed bin Salman sta v sredo opravila telefonski pogovor, v katerem sta se zavzela za okrepitev strateškega sodelovanja in bratstva med državama. Šarif je izrazil popolno solidarnost Pakistana s Savdsko Arabijo po nedavnem napadu na jemensko pristaniško mesto Mukala, ki so ga izvedle savdske sile, ter poudaril pomen regionalne stabilnosti in miru. Voditelja sta poudarila, da so se odnosi med državama v zadnjih mesecih močno okrepili in dosegli novo raven. Med pogovorom je premier Šarif izpostavil nujnost enotnosti in harmonije znotraj islamske skupnosti (Ummah) pri spopadanju s trenutnimi regionalnimi izzivi. Strinjala sta se, da je za ohranjanje miru ključna uporaba dialoga in diplomacije. Kronski princ bin Salman se je zahvalil za izraženo podporo in ponovil zavezanost Rijada k nadaljnjemu razvoju tesnih vezi z Islamabadom, kar odraža dolgotrajno politično in gospodarsko zavezništvo med obema narodoma.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru zatrdil, da je Rusija prepričana v končno zmago v Ukrajini, ki jo po skoraj štirih letih vojne označuje za eksistencialni boj z Zahodom. Nagovor so zasenčile ostre obtožbe Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla eno od Putinovih rezidenc na severu države. Moskva je domnevni napad označila za teroristično dejanje in osebni napad na predsednika, zaradi česar napoveduje zaostritev svojih pogojev v mirovnih pogajanjih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za popolno fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju prizadevanj za končanje konflikta. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je po srečanju z Zelenskim v Floridi kazal optimizem glede hitrega dosega miru, je izrazil ogorčenje nad poročili o napadu na rezidenco, hkrati pa preko družbenih omrežij delil mnenja, da prav Putin ovira pot do končnega mirovnega dogovora. Medtem ko so se diplomatske napetosti stopnjevale, je Rusija v Belorusiji namestila raketne sisteme orešnik z jedrskimi zmogljivostmi, na jugu Ukrajine pa so ruski droni v Odesi ranili šest civilistov, vključno z otroki.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin borce na fronti označil za heroje in pozval državljane k enotnosti. Nagovor je potekal v senci novih obtožb iz Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni neuspešno napadla eno od Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je incident označilo za teroristično dejanje in napovedalo povračilne ukrepe ter zaostritev pogajalskih izhodišč. Ukrajina je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco odločno zavrnila in jih označila za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju krhkih mirovnih prizadevanj, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Medtem ko Rusija trdi, da so ukrajinski droni ciljali Moskvo in Novgorod, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo. V napadu z droni na Odeso je bilo ranjenih šest civilistov, med njimi trije otroci, poškodovana pa so bila stanovanjska poslopja in elektroenergetsko omrežje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za sklenitev mirovnega sporazuma, je preko družbenih omrežij delil kritične zapise, ki Rusijo obtožujejo oviranja miru.

Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil ruske vojake kot heroje in ponovil prepričanje o zmagi v Ukrajini. Govor je bil kratek, o vojni v Ukrajini je spregovoril le na kratko in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne.

Izrael je napovedal prepoved delovanja za 37 humanitarnih organizacij v Gazi in na Zahodnem bregu, med njimi so Zdravniki brez meja in CARE. Razlog za prepoved je neizpolnjevanje novih pravil o registraciji, ki naj bi preprečila infiltracijo teroristov. Izrael trdi, da so organizacije imele več mesecev časa za uskladitev. Prepoved začne veljati v četrtek, organizacije pa morajo zagotoviti podrobne informacije o palestinskem osebju. Nova Zelandija se ni pridružila izjavi, ki opozarja na poslabšanje razmer v Gazi.

Tajska je v sredo, 31. decembra 2025, v skladu z dogovorom o ponovni prekinitvi ognja izpustila 18 kambodžanskih vojakov, ki so bili v zajetju od lanskega julija. Izpustitev se je zgodila na mednarodni vstopni točki Ban Pak Kard v provinci Chanthaburi, s čimer so državi začeli udejanjati sporazum, dosežen med preteklim koncem tedna. Čeprav je Bangkok sprva odlašal z repatriacijo zaradi domnevnih kršitev premirja s strani Kambodže, je do izpustitve vendarle prišlo, kar predstavlja pomemben korak k umiritvi večmesečnih smrtonosnih mejnih spopadov. Združenje držav Jugovzhodne Azije (ASEAN) je pozdravilo deeskalacijo in skupno izjavo obeh držav. K umiritvi razmer so v preteklih tednih pozivale tudi svetovne velesile, vključno z Združenimi državami Amerike in Kitajsko, ki je poskušala prevzeti vlogo glavnega posrednika pri reševanju dolgotrajnega ozemeljskega spora. Kljub izpustitvi vojakov razmere na meji ostajajo pod strogim nadzorom, saj so pretekli dogovori večkrat propadli zaradi incidentov s kopenskimi minami in medsebojnega obtoževanja o kršitvah ozemeljske celovitosti.

Zohran Mamdani je po polnoči prisegel kot župan New Yorka na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice na Manhattnu. Pri zaprisegi je položil roko na Koran. Slovesnosti so prisostvovali njegova žena Rama Duwaji.

Hezbollah je uradno sporočil, da se ne namerava odpovedati svojemu orožju, čeprav se izteka rok, ki ga je libanonska vlada določila za začetek razorožitve na jugu države. Konec leta 2025 bi moral po načrtih vlade v Bejrutu predstavljati zaključek prve faze razoroževanja te oborožene skupine, vendar so predstavniki gibanja poudarili, da bodo svojo vojaško moč ohranili. Odločitev prihaja v času okrepljenih izraelskih zračnih napadov na libanonsko ozemlje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Napetosti med libanonskimi oblastmi in Hezbollahom se stopnjujejo, saj mednarodna skupnost pritiska na Libanon, naj zagotovi izpolnjevanje resolucij Združenih narodov o demilitarizaciji območja južno od reke Litani. Zavračanje razorožitve povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo Libanona in neposreden vojaški spopad širših razsežnosti z Izraelom, ki svoje napade utemeljuje prav z nevtralizacijo Hezbollahove grožnje.

Finske oblasti so v svojem izključnem gospodarskem območju zasegle plovilo, ki je plulo iz Rusije in je osumljeno namerne poškodbe podmorskih telekomunikacijskih kablov. Preiskava se je začela po odkritju novih poškodb na infrastrukturi v Baltskem morju, kar je sprožilo preplah po celotni Evropi. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti in sumov o hibridnem delovanju na kritično infrastrukturo pod gladino morja. Evropske države so zaradi niza sumljivih napadov na podvodne kable in cevovode v stanju visoke pripravljenosti. Finski preiskovalci trenutno preverjajo vpletenost posadke zasežene ladje in morebitne povezave z drugimi nedavnimi incidenti v regiji. Oblasti poudarjajo, da gre za resno grožnjo varnosti komunikacijskih poti, ki povezujejo celino. Preiskava poteka v sodelovanju z mednarodnimi partnerji, ki spremljajo premike sumljivih plovil v Severnem in Baltskem morju.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je ustavila vsa proračunska sredstva za otroško varstvo, namenjena zvezni državi Minnesota. Odločitev o zamrznitvi plačil je bila sprejeta po obsežnih obtožbah o domnevnih sistemskih goljufijah pri porabi teh sredstev. Minnesota je v letošnjem letu od zvezne vlade prejela že 185 milijonov dolarjev, vendar se je uradni Washington odločil za takojšnjo prekinitev nadaljnjih izplačil in uvedbo preiskave. Do ukrepa je prišlo po javnih objavah konservativnega ustvarjalca vsebin na platformi YouTube, ki je trdil, da centri za dnevno varstvo otrok, ki jih upravljajo pripadniki somalijsko-ameriške skupnosti, izvajajo finančne goljufije na račun države. Zvezne oblasti so navedbe vzele resno in sprožile postopke za zaščito davkoplačevalskega denarja, dokler se nepravilnosti ne razjasnijo. Odločitev je v lokalnem okolju povzročila precejšen nemir, saj so sredstva ključna za delovanje številnih socialnih programov.

Na silvestrovo je v Alepu samomorilski napadalec ciljal policijsko patruljo, pri čemer je ubil enega policista in ranil dva pripadnika varnostnih sil. Napadalec je sprožil samomorilski pas, ko so ga policisti poskušali pridržati med varovanjem novoletnih praznovanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru dejal, da je mirovni sporazum za končanje vojne z Rusijo "90-odstotno pripravljen".

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v Ukrajini, ki jo je označil za del eksistencialnega boja proti Zahodu. Nagovor, ki je bil predvajan ob vstopu v leto 2026, je bil usmerjen predvsem v krepitev morale vojakov, ki jih je Putin označil za junake, ter pozivanje k narodni enotnosti po skoraj štirih letih trajajočega konflikta. Ruski voditelj se v govoru ni podrobneje dotaknil morebitnih mirovnih pogajanj, kljub nedavnim diplomatskim prizadevanjem pod okriljem Združenih držav Amerike. Hkrati so se močno zaostrile napetosti zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina z 91 droni poskušala napasti Putinovo rezidenco v regiji Novgorod. Moskva je incident označila za gnusno teroristično dejanje in napovedala revizijo svojih pogajalskih izhodišč, kar predstavlja resno oviro za mirovni proces. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe zavrnil kot popolno izmišljotino in laž, namenjeno spodkopavanju pogovorov. Ameriški predsednik Donald Trump je po telefonskem pogovoru s Putinom izrazil ogorčenje nad poročili o napadu, čeprav konkretnih dokazov za ukrajinsko vpletenost Rusija ni predložila. Medtem so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, v zadnjem napadu z droni na Odeso pa je bilo ranjenih šest ljudi, vključno s tremi otroki.