Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa predstavile novo strategijo nacionalne varnosti, imenovano Trumpov dodatek, ki temelji na prevladi nad celotno zahodno poloblo. Strategija, ki vključuje tudi grožnje z uporabo vojaške sile za priključitev Grenlandije, po mnenju analitikov predstavlja eksistencialno grožnjo za zavezništvo Nato. Bela hiša namerava svojo primarnost od Grenlandije do Argentine uveljavljati s pomočjo carin, sankcij in vojaškega pritiska, kar pomeni odmik od mednarodnega sistema, ki temelji na pravilih. Nova ameriška politika bi lahko korenito spremenila svetovni red, saj Washingtonu podeljuje nadzor nad ključno infrastrukturo, pristanišči in energetskimi viri v regiji, hkrati pa Kitajski in Rusiji pušča proste roke pri uveljavljanju vpliva v preostalem delu sveta. Takšna prerazporeditev moči bi lahko povsem ohromila delovanje mednarodnih organizacij, vključno z Organizacijo združenih narodov, in ogrozila varnostno arhitekturo Evrope. ZDA bi s tem prenehale podpirati Ukrajino, kar bi Rusiji omogočilo nadaljevanje invazije na evropski celini. Evropski zavezniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad agresivno retoriko Washingtona. Medtem ko Danska in drugi evropski voditelji odločno zavračajo kakršne koli pogovore o spremembi statusa Grenlandije, se znotraj Nata povečuje strah pred morebitnim oboroženim spopadom, v katerega bi bila vključena najmočnejša članica zavezništva. Trumpova administracija svoja dejanja opravičuje s sklicevanjem na varnostne grožnje in uporabo zgodovinskih pravnih instrumentov za uveljavljanje nacionalnih interesov.

Agenti ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) so v Minneapolisu v sredo ustrelili in ubili 37-letno Renee Nicole Macklin Good, ki je bila ameriška državljanka in mati treh otrok. Po navedbah prič in družinskih članov je žrtev, sicer pesnica in pisateljica, nedavno preselila v Minnesoto in ni bila kaznovana ali vpletena v kriminalne dejavnosti. Incident se je zgodil neposredno po tem, ko je svojega šestletnega sina odložila v šoli. Predstavniki administracije predsednika Trumpa so žrtev označili za domnevno »domačo teroristko«, ki naj bi poskušala z vozilom namerno trčiti v zvezne agente. Družina te obtožbe odločno zavrača in poudarja, da Renee Nicole Macklin Good ni bila aktivistka ali udeleženka protestov proti strogi politiki priseljevanja. Dogodek je sprožil val ogorčenja in dodatno zaostril razprave o policijskem nasilju ter pooblastilih zveznih agentov. Lokalna policija in preiskovalni organi dogodek še preiskujejo, medtem ko javnost zahteva pojasnila o razlogih za uporabo smrtonosne sile proti civilistki brez predhodne kriminalne zgodovine. Mati ubite je hčer opisala kot sočutno osebo, ki je vse življenje skrbela za druge, kar je v nasprotju z uradno retoriko zveznih oblasti.

Nekdanji hollywoodski producent Harvey Weinstein se je v četrtek vrnil v dvorano newyorškega sodišča, kjer je sodnik odločal o njegovi zahtevi za razveljavitev zadnje obsodbe zaradi spolnih prestopkov. Weinsteinova obramba trdi, da je bil proces nepravičen, saj naj bi bili porotniki med lanskoletnim odločanjem podvrženi ustrahovanju in pritiskom, česar sodnik po mnenju odvetnikov ni ustrezno obravnaval. Obramba izpostavlja predvsem napetosti in strahove, ki so se med člani porote pojavili v zaključni fazi sojenja. Tožilstvo po drugi strani vztraja, da je prvostopenjski sodnik postopke vodil primerno in da mora obsodba za kaznivo dejanje spolnega napada ostati v veljavi. Na istem sojenju preteklo leto je bila porota glede obtožb o posilstvu neodločena, medtem ko je bil Weinstein v drugi točki obtožnice, ki se je nanašala na spolni napad, spoznan za krivega. Obtoženec vse očitke o kaznivih dejanjih vztrajno zanika in se bori za oprostitev. Primer, ki velja za enega ključnih mejnikov gibanja #MeToo, se na ameriških sodiščih vleče že sedem let. Današnja obravnava predstavlja nov zaplet v kompleksni pravni bitki nekdanjega filmskega mogotca, ki je bil pred tem že pravnomočno obsojen v ločenih postopkih. Odločitev sodišča o morebitni razveljavitvi obsodbe bo pomembno vplivala na nadaljnji potek prestajanja zaporne kazni in morebitna ponovna sojenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi zadnjimi zunanjepolitičnimi potezami in izjavami sprožil buren odziv v mednarodni javnosti in domačih medijih. Po vojaškem posredovanju v Venezueli, kjer so ameriške sile pridržale tamkajšnjega voditelja, je Trump kritiziral Norveško, ker mu ni podelila Nobelove nagrade za mir. Predsednik je obenem poudaril svojo vlogo pri krepitvi obrambnih izdatkov članic zveze NATO, hkrati pa izrazil dvom o pripravljenosti zavezništva, da bi priskočilo na pomoč Združenim državam Amerike, če bi bilo to potrebno. Posebno pozornost so vzbudila poročila o ponovnem ameriškem zanimanju za Grenlandijo. Bela hiša naj bi krepila prizadevanja, da bi ta z viri bogati arktični otok postal ameriško ozemlje. Danska in grenlandska politika sta do tovrstnih načrtov pričakovano zadržani, analitiki pa opozarjajo, da bi morebitna priključitev Grenlandije brez soglasja zaveznic lahko pomenila konec obstoja severnoatlantskega zavezništva v sedanji obliki. Dogajanje spremljajo tudi ostri odzivi v ameriških medijih, kjer so se v oddaji The View pojavili pozivi zvezi NATO k posredovanju v notranji politiki ZDA. Voditeljica Whoopi Goldberg je predsednika Trumpa obtožila prizadevanj za svetovno prevlado, potem ko so ameriške sile v Severnem Atlantiku zasegle dve ladji, od katerih je ena plula pod rusko zastavo in bila del tako imenovane ruske flote v senci.

Ameriški predsednik Donald Trump je intenziviral svoje prizadevanja za priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike, pri čemer Bela hiša ni izključila možnosti uporabe vojaške sile za dosego tega cilja. Odločitev Washingtona, da Grenlandijo opredeli kot prednostno nalogo nacionalne varnosti, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti, zlasti po nedavni ameriški vojaški operaciji v Venezueli, kjer so ameriške sile zajele voditelja Nicolása Madura. Evropske zaveznice so izdale skupno izjavo, v kateri so obsodile pritiske na Dansko, ki ohranja suverenost nad tem avtonomnim ozemljem. Bela hiša je potrdila, da predsednik Trump preučuje širok nabor možnosti za prevzem otoka, ki ga zaradi bogatih naravnih virov, predvsem nafte, in strateške lege obravnava kot ključno geopolitično prednost. V ameriškem kongresu se je pojavila redka dvostrankarska kritika; senatorja Thom Tillis in Jeanne Shaheen sta javno opozorila na škodljive posledice takšne agresivne politike do zaveznice v zvezi NATO. Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je kakršne koli pogovore o prodaji ali predaji ozemlja kategorično zavrnila. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi poročil o ameriškem posegu na ruski tanker v Severnem Atlantiku, kar kaže na širšo strategijo Washingtona pri zagotavljanju nadzora nad energetskimi viri in arktičnimi potmi. Medtem ko so Trumpove prvotne izjave iz leta 2019 o nakupu Grenlandije v slogu nepremičninskega posla takrat naletele na posmeh, so trenutni dogodki in premiki vojaških enot situacijo spremenili v resno mednarodno krizo, ki ogroža stabilnost znotraj zahodnega zavezništva.

Observatorij v Hongkongu je izdal opozorilo pred talno zmrzaljo za notranja območja Novih dežel, ki je veljalo v četrtek zjutraj, saj se je hladno obdobje nadaljevalo. Prebivalci Novih dežel so se v četrtek prebudili v pokrajino, prekrito z zmrzaljo, kar je potrdilo opozorilo, izdano prejšnji dan. Fotografije in videoposnetki na družbenih omrežjih iz Tai Poa in Fanlinga so prikazovali ljudi, ki so strgali led z avtomobilskih vetrobranskih stekel in dokumentirali tanko belo prevleko na vegetaciji. Opozorilo pred zmrzaljo je bilo zjutraj preklicano, vendar se pričakuje, da bo nenavadno hladen zrak vztrajal, saj je za petek napovedano še eno mrzlo jutro. Krepitev zimskega monsuna prinaša suho vreme na obalo Guangdonga, relativna vlažnost pa je na Observatoriju padla na zgolj 18 odstotkov, kar je najnižja januarska vrednost od leta 1984. Medtem se v Novi Mehiki v Združenih državah Amerike nadaljuje opazno hladnejši zrak s mirnejšimi razmerami, vendar so temperature za večino še vedno višje od običajnih. Temperature zraka na severu so se gibale med enojno in nižjo dvajsetico stopinj Fahrenheita, medtem ko so bile v osrednjem delu temperature okoli ledišča do nižjih štiridesetih stopinj Fahrenheita. Vročinski valovi in nevihte so v preteklih mesecih prizadeli dele Združenih držav Amerike in Ciper, kar nakazuje na širše podnebne spremembe. Zaradi teh sprememb se pojavljajo tudi spremenljive vremenske razmere, kot je pričakovana talna zmrzal v Hongkongu, ki jo povzročajo jasne noči in šibki vetrovi, kar omogoča hitro radiacijsko ohlajanje površin. Čeprav se pričakuje, da se bodo temperature čez vikend nekoliko dvignile, bodo jutra ostala hladna. Za ponedeljek je napovedano vetrovno vreme z občasnim soncem. V luči globalnih podnebnih sprememb, ki so se julija 2025 kazale z ekstremno vročino v ZDA in na Cipru, ter opozorili na močan veter kot pomemben, a spregledan dejavnik tveganja, se kaže, da so lokalne vremenske razmere, kot je sedanja ohladitev v Aziji in ZDA, del širšega vzorca spremenljivega in nepredvidljivega vremena po svetu.

Avstralske oblasti so vložile obtožnico za dvojni umor proti osmim najstnikom, ki so osumljeni brutalnega napada z maščevalnim motivom. Žrtvi, dva dečka, sta bila lani v zahodnem Melbournu napadena z mačetami, ko sta se peš vračala s košarkarskega treninga. Policija sumi, da je bil napad načrtovan kot povračilni ukrep, kar poudarja naraščajočo problematiko nasilja med mladostniškimi tolpami v mestnih predmestjih. Sočasno se je na sodišču znašel tudi moški, obtožen umora sojetnika v zaporu. Obtoženec je pred sodnikom dejal, da je ubil svojo žrtev, ker naj bi šlo za storilca spolnih kaznivih dejanj nad otroki. Ta primer znova odpira vprašanja o varnostnih protokolih v avstralskih kaznilnicah in pojavu tako imenovane zaporniške pravičnosti, kjer zaporniki sami izvajajo nasilne ukrepe proti obsojenim pedofilom. Dogodka odražata širši trend nasilnih kaznivih dejanj z maščevalnim motivom, ki se v zadnjem obdobju pojavljajo v različnih oblikah kazenskopravnih postopkov. Medtem ko se oblasti spopadajo z nasiljem z noži med mladostniki, sodni sistem obravnava primere, kjer posamezniki jemljejo pravico v svoje roke, kar vodi v dodatno stopnjevanje brutalnosti v družbi.

Združeni narodi so v novem poročilu ostro obsodili Izrael zaradi sistematične diskriminacije in segregacije Palestincev na zasedenem Zahodnem bregu, kar so označili za sistem apartheida. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je opozoril, da se je položaj v zadnjih letih drastično poslabšal, in poudaril, da gre za načrtno dušenje pravic palestinskega prebivalstva. Poročilo navaja, da Izrael krši mednarodno pravo z dolgotrajno politiko rasne diskriminacije, ki vključuje omejevanje gibanja in neenakopravno obravnavo pred zakonom. Istočasno se je v središču javne razprave znašla britanska kolumnistka časnika The Times Melanie Phillips, ki je zaradi svojih izjav o Palestincih požela ostre kritike. Phillipsova je odprtje palestinskega veleposlaništva v Londonu označila za sramotno sodelovanje pri »dokončni rešitvi« vprašanja palestinskih Arabcev. Njene besede, vključno s trditvijo, da so Palestinci »neljudje« brez lastne države, so številni zgodovinarji in aktivisti označili za skrb vzbujajoče, pri čemer so poudarili, da uporablja terminologijo, povezano z nacističnim holokavstom. Dogajanje predstavlja nadaljevanje napetosti med mednarodnimi institucijami in Izraelom, ki zavrača očitke o apartheidu. Medtem ko ZN pozivajo h končanju diskriminatornih praks, kritiki opozarjajo na naraščajočo radikalizacijo retorike v javnem prostoru. Situacija na Zahodnem bregu ostaja kritična, saj poročila o nasilju naseljencev in sistemskih kršitvah človekovih pravic postajajo vse pogostejša, kar dodatno otežuje možnosti za mirno rešitev konflikta.

V streljanju pred cerkvijo Jezusa Kristusa svetih poslednjih dni (LDS) v Salt Lake Cityju sta umrli dve osebi, šest pa je bilo ranjenih. Policija je sprožila iskanje osumljencev, ki so po streljanju pobegnili s kraja dogodka.

V Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko, kar je sprožilo množične proteste in ogorčenje lokalnih voditeljev. Ministrstvo za domovinsko varnost ZDA je sporočilo, da je agent ICE ustrelil žensko, ker naj bi ta poskušala z vozilom zapeljati v agente. Predsednik Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je žrtev 'namerno in zlobno povozila' agenta.

Grammyjev nagrajenec in vplivni ameriški pridigar Donnie McClurkin se sooča s tožbo zaradi domnevne večletne spolne zlorabe in posilstva svojega nekdanjega osebnega asistenta. 66-letni McClurkin, ki vodi cerkev Perfecting Faith v Freeportu v New Yorku, je bil tarča obtožb, ko je oškodovanec vložil uradno tožbo na sodišče. Po navedbah v dokumentih naj bi pevec svojo moč in vpliv izkoriščal za nadlegovanje mlajšega podrejenega, kar je povzročilo dolgoletno škodo. Primer vzbuja precejšnjo pozornost javnosti predvsem zaradi McClurkinove preteklosti, saj se je pevec v preteklosti javno deklariral kot »nekdanji homoseksualec« in pogosto ostro kritiziral istospolno usmerjenost. Njegov javni diskurz je temeljil na prepričanju, da je homoseksualnost mogoče premagati z vero, kar je v cerkvenih krogih v Združenih državah Amerike sprožalo številne polemike. McClurkin, ki je tudi ustanovitelj in predsednik organizacije The New Perfecting Church, velja za eno najpomembnejših figur v sodobni gospel glasbi. Tožba bi lahko imela daljnosežne posledice za njegovo glasbeno kariero in versko delovanje, saj gre za neposreden konflikt med njegovimi javnimi moralnimi stališči in domnevnimi zasebnimi dejanji.

V prestolnici New Delhi je policija začela preiskavo po ponedeljkovih protestih na univerzi Jawaharlal Nehru (JNU), kjer so študenti domnevno vzklikali sporna gesla proti predsedniku vlade Narendri Modiju in notranjemu ministru Amitu Shahu. Do incidenta je prišlo po tem, ko je vrhovno sodišče zavrnilo prošnjo za varščino Umarju Khalidu in Sharjeelu Imamu, ki sta obtožena sodelovanja pri načrtovanju nemirov v New Delhiju leta 2020. Varnostna služba univerze je že podala uradno prijavo na policijo in zahtevala kazenski pregon odgovornih oseb. Odzivi indijske politike so bili ostri, predvsem iz vrst vladajoče stranke BJP, kjer so dejanja označili za poskus destabilizacije države. Minister Ashish Sood je poudaril, da demokracija sicer dopušča nestrinjanje, vendar ne opravičuje osebnega nasilja ali groženj najvišjim predstavnikom države. Poleg policijske preiskave je vodstvo univerze odredilo tudi notranjo preiskavo, da bi identificirali vse vpletene študente in organizacije, ki so sodelovale pri dogodku. Kritiki, med njimi minister Kapil Mishra, so protestnike označili za grožnjo nacionalni varnosti, hkrati pa so izrazili očitke na račun opozicijskih voditeljev, ki naj bi posredno podpirali radikalne elemente. Dogodek je ponovno razvnel razprave o mejah svobode govora na indijskih izobraževalnih ustanovah in o politični polarizaciji, ki spremlja sodne postopke proti aktivistom, vpletenim v pretekle nemire.

Ahmed El Ahmed, junak iz Bondi Junctiona, je bil z aplavzom sprejet na veliki judovski gala prireditvi v New Yorku, kamor je bil povabljen kot častni gost.

Eno leto po katastrofalnih požarih v okrožju Los Angeles, ki so januarja lani zahtevali 31 življenj in uničili več kot 16.000 objektov, se prebivalci še vedno spopadajo z dolgotrajnimi posledicami. Medtem ko se nekateri počasi vračajo v ustaljeno življenje, se mnogi drugi srečujejo s hudimi težavami pri obnovi svojih domov in vprašanjem varnosti bivalnega okolja. Požar Palisades je sam uničil skoraj 7.000 zgradb, kar je povzročilo obsežno stanovanjsko krizo na prizadetih območjih. Prebivalci Altadene, ki so se vrnili po požaru Eaton, opozarjajo na pomanjkanje jasnih informacij s strani uradnih organov glede stopnje onesnaženosti tal in zraka. Številne družine živijo v objektih, ki so še vedno prežeti s toksičnimi snovmi, saj nimajo drugih možnosti za bivanje. Kljub začetku gradnje novih nepremičnin ostaja vprašanje dolgoročne varnosti bivanja na območju San Gabriela neodgovorjeno, kar povzroča dodatno negotovost med lokalnim prebivalstvom. Psihološke in finančne posledice požarov ostajajo globoke, saj so ljudje izgubili vse svoje premoženje. Čeprav se je za nekatere pot do okrevanja že začela, spomini na grozo in uničenje še vedno preganjajo preživele. Trenutne razmere kažejo na zapleten proces sanacije, kjer se prebivalci ne borijo le s fizično obnovo, temveč tudi s sistemskimi ovirami in nejasno prihodnostjo na požarno ogroženih območjih Kalifornije.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v torek razkrilo nove podrobnosti o strelskem napadu na univerzi Brown in uboju profesorja na inštitutu MIT. Preiskovalci so ugotovili, da je 48-letni Claudio Neves Valente, nekdanji študent omenjene univerze in portugalski državljan, napade načrtoval vsaj tri leta oziroma šest semestrov. To so potrdili videoposnetki, ki jih je FBI našel v skladišču v New Hampshiru, kjer je bilo 18. decembra odkrito napadalčevo truplo. Valente je v seriji kratkih videoposnetkov v portugalskem jeziku priznal umore dveh študentov in ranitev devetih drugih oseb v inženirski stavbi univerze Brown, ki so se zgodili 13. decembra. Dva dni pozneje je v predmestju Bostona ubil še profesorja Nuna F. G. Loureira. Čeprav so posnetki potrdili dolgoletno načrtovanje in podrobno pripravo na zločin, napadalec v njih ni navedel jasnega motiva za svoje dejanje. Z ubitim profesorjem sta pred desetletji sicer obiskovala isto šolo na Portugalskem. Objavljeni prepisi posnetkov v angleškem jeziku zavračajo nekatere dezinformacije, ki so se v javnosti pojavile po napadih. Kljub priznanju preiskava še vedno ni odgovorila na vprašanje, zakaj je Valente za tarči izbral prav univerzo Brown in profesorja Loureira. Ameriške oblasti so primer z odkritjem posnetkov in smrtjo storilca v veliki meri pojasnile, čeprav vprašanje o globljih vzgibih ostaja neodgovorjeno.

Ameriški organi pregona so v zvezni državi Alabama pridržali Jamesona Kylea Boleya, čigar štiriletni sin je bil najden mrtev po obsežni iskalni akciji, ki se je začela ob njegovem izginotju na novega leta dan. Truplo dečka so našli približno tri kilometre od njegovega doma, kar je zaključilo večdnevno iskanje, v katero so bili vključeni številni prostovoljci in uradne službe. Preiskovalci so Boleya obtožili več kaznivih dejanj, povezanih z drogami in orožjem, ki so jih odkrili med preiskavo dečkovega izginotja. Oče se sooča z obtožbami zaradi posedovanja prepovedanih substanc in ogrožanja otrok, saj naj bi bili mladoletniki v gospodinjstvu izpostavljeni nevarnim mamilom. Policija za zdaj še ni podala podrobnejših informacij o neposrednem vzroku dečkove smrti. Primer je pretresel lokalno skupnost, organi pregona pa nadaljujejo z zbiranjem dokazov o razmerah v družini. Čeprav se je iskalna akcija končala tragično, preiskava okoliščin, ki so privedle do smrti otroka in domnevne očetove vpletenosti v kriminalne dejavnosti, ostaja prednostna naloga lokalnega šerifovega urada.

Policija v mestu Grand Rapids v zvezni državi Michigan je med televizijskim intervjujem v živo aretirala 22-letno Jessico Plichto, organizatorko protestov proti ameriškemu posredovanju v Venezueli. Incident se je zgodil, ko je Plichtova za lokalno postajo WZZM kritizirala zunanjo politiko administracije predsednika Donalda Trumpa in porabo davkoplačevalskega denarja za vojaške operacije v tujini. Policisti so aktivistko vklenili neposredno pred kamero, kar je v ameriški javnosti sprožilo val ogorčenja in razprave o pravici do svobode govora. Lokalni organi pregona so aretacijo opravičili z obtožbami o oviranju prometa in neupoštevanju zakonitih ukazov policije. Kljub temu videoposnetek dogodka kaže, da je intervju potekal na pločniku, Plichtova pa je med postopkom poudarjala, da se aretaciji ne upira. Dogodek se je odvil v okviru širših protestov po državi, ki so se odzvali na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Kritiki policijskega postopka opozarjajo na morebitne kršitve ustavnih pravic, medtem ko podporniki aretacije izpostavljajo nujnost vzdrževanja javnega reda med uličnimi pohodi. Plichtova, ki se je nedavno vrnila z mirovnega vrha v Venezueli, je v svojih izjavah administracijo označila za odgovorno za vojne zločine tako doma kot v tujini.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno napovedal, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel po stopnjevanju pritiska javnosti in političnih nasprotnikov zaradi obsežnih škandalov glede zlorab javnih sredstev v državi. Čeprav je Walz sprva načrtoval ponovno kandidaturo, je v izjavi pojasnil, da se želi v preostanku mandata popolnoma posvetiti boju proti kriminalnim skupinam, ki so izkoristile programe socialne pomoči, namesto da bi energijo porabljal za politično kampanjo. Pri tem je poudaril, da prevzema polno odgovornost za nastalo situacijo, ki so jo tožilci označili za goljufijo industrijskih razsežnosti. Dogajanje v Minnesoti je nemudoma izkoristil predsednik ZDA Donald Trump, ki je na družbenem omrežju Truth Social napovedal novo zvezno preiskavo domnevnih goljufij v Kaliforniji. Trump je ob tem ostro napadel kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma in trdil, da je njegova država morda še bolj skorumpirana od Minnesote. Napovedi o preiskavah sledijo nedavni zamrznitvi zveznih sredstev za socialno varstvo v več zveznih državah pod vodstvom demokratov, kar še dodatno zaostruje politične napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi guvernerji.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je sprožil val kritik z imenovanjem housing aktivistke Cee Weaver na čelo urada za zaščito najemnikov. Weaverjeva, ki je znana po svojih radikalnih stališčih do nepremičninske politike, se je znašla pod udarom javnosti zaradi preteklih izjav, v katerih je zasebno lastnino in lastništvo domov označila za orodje belske nadvlade. Mamdani je njeno imenovanje utemeljil z njenimi preteklimi uspehi pri zapiranju zakonskih vrzeli, ki so lastnikom stanovanj omogočale zviševanje najemnin. Nekdanji župan Eric Adams je ostro obsodil to kadrovsko potezo in izjave Weaverjeve označil za popoln odmik od realnosti. Adams je poudaril, da lastništvo nepremičnin predstavlja ključno pot do stabilnosti in generacijskega bogastva za priseljence ter pripadnike delavskega razreda. Kljub kritikam Mamdani vztraja pri svoji agendi, ki vključuje strožji nadzor nad najemninami in večjo odgovornost lastnikov stanovanj, kar je bila tudi ena njegovih osrednjih predvolilnih obljub.

Dve dijakinji iz Zahodne Virginije in njuni družini sta proti transspolnemu študentu, ki je v središču bližajoče se obravnave pred Vrhovnim sodiščem Združenih držav Amerike, vložili obtožbe zaradi domnevnega agresivnega spolnega nadlegovanja in ustrahovanja. Po poročanju lokalnih virov naj bi se incidenti zgodili v šolskem okolju, kar vnaša nove razsežnosti v že tako politično in pravno občutljiv primer o pravicah transspolnih športnikov. Obtožbe so se pojavile v času, ko se pravosodni sistem pripravlja na odločanje o vprašanju udeležbe bioloških moških v ženskih športnih kategorijah. Omenjeni študent je ključna osebnost v sodnem procesu, ki bo določil prihodnje pravne standarde za športna tekmovanja po vsej državi. Družine domnevnih žrtev trdijo, da so bili šolski organi o neprimernem vedenju obveščeni, vendar niso ustrezno ukrepali, kar je privedlo do stopnjevanja ustrahovanja.