Republiški kandidat za guvernerja zvezne države Ohio, Vivek Ramaswamy, je za svojega kandidata za podguvernerja izbral predsednika senata Ohia, Roba McColleyja. Izbira McColleyja, ki prihaja iz severozahodnega dela države, velja za strateško potezo pred volitvami leta 2026. McColley, republikanec iz Napoleona, trenutno zaseda vpliven položaj v državnem senatu, kar naj bi Ramaswamyjevi kampanji prineslo dodatno politično težo in zakonodajne izkušnje. Po navedbah predstavnikov kampanje se Ramaswamy, ki velja za glavnega republikanskega favorita, osredotoča na krepitev podpore v celotni zvezni državi. McColley bo v primeru zmage na volitvah leta 2026 prevzel vlogo drugega najvišjega uradnika v Ohiu. Partnerstvo med uveljavljenim politikom in podjetnikom, ki je lani kandidiral za predsednika ZDA, odraža poskus združitve različnih kril republikanske stranke v boju za guvernerski stolček.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno podprl Tana Tijerino, republikanskega izzivalca demokratskega kongresnika iz Teksasa Henryja Cuellarja. Odločitev je presenetljiva, saj je Trump pred približno mesecem dni Cuellarja pomilostil v okviru zveznega pregona zaradi domnevnega prejemanja podkupnin v višini 600.000 ameriških dolarjev in pranja denarja. Kljub predsedniški milosti se je Trump odločil podpreti strankarskega kolega, kar utrjuje republikanska prizadevanja za osvojitev Cuellarjevega sedeža v spodnjem domu kongresa. Trump je svojo prvotno odločitev o pomilostitvi utemeljil s čustveno prošnjo Cuellarjevih hčera, ki naj bi bila po njegovih besedah pretresljiva. Vendar pa je predsednik kasneje poudaril, da osebna naklonjenost ali milost ne pomenita politične podpore v volilnem boju, še posebej ker Cuellar ostaja član demokratske stranke. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo maksimiranja republikanske večine v kongresu, ne glede na predhodne geste do posameznih političnih nasprotnikov. Strategi ocenjujejo, da bo ta podpora znatno povečala Tijerinove možnosti v tradicionalno močnem demokratskem okrožju.

Voditelji ameriških demokratov so v torek obeležili peto obletnico napada na ameriški kongres, ki se je zgodil 6. januarja 2021. Vodja manjšine v senatu Chuck Schumer in vodja demokratov v predstavniškem domu Hakeem Jeffries sta na tiskovni konferenci poudarila pomen ohranitve demokratičnih institucij. Dogodek je sledil ponovnemu srečanju članov posebnega odbora predstavniškega doma, ki je v preteklosti preiskoval nemire. Demokrati so obletnico izkoristili za opozarjanje na nevarnosti ekstremizma in pomen pravne države. Na drugi strani je administracija Donalda Trumpa obletnico zaznamovala z objavo gradiv, v katerih so za dogodke obtožili demokrate in nekdanjega podpredsednika Mikea Pencea. Republikanski tabor je dogajanje označil za "pravo vstajo" s strani demokratov, s čimer so se odzvali na kritike o odgovornosti Trumpovih privržencev za vdor v stavbo kongresa. Razhajanja med strankama ob obletnici odražajo globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike, kjer se pogledi na dogodke izpred petih let še vedno korenito razlikujejo. V Washingtonu so potekala tudi neuradna zaslišanja, na katerih so udeleženci podrobneje analizirali potek takratnih nemirov in njihove posledice za ameriško družbo.

Republikanski poslanec iz Indiane Jim Baird je bil v torek hospitaliziran po prometni nesreči, v kateri je v njegovo vozilo trčilo drugo vozilo. Njegova pisarna je sporočila, da kongresnik, ki v predstavniškem domu Združenih držav Amerike služi od leta 2019, pričakuje popolno okrevanje. Podrobnosti o naravi njegovih poškodb ali lokaciji nesreče niso bile takoj razkrite, so pa predstavniki potrdili, da je njegovo stanje stabilno. Novica o Bairdovi nesreči je prišla v času, ko se republikanska stranka v Washingtonu spopada z izgubo drugega člana. Pred kratkim je namreč umrl Doug LaMalfa, republikanski predstavnik iz Kalifornije z večmandatnim stažem. Incident Bairda dodatno obremenjuje republikanske vrste v kongresu, vendar optimistične napovedi o njegovem okrevanju nakazujejo na hitro vrnitev k zakonodajnim dolžnostim.

Začasna predsednica Venezuele Delcy Rodríguez je v torkovem nagovoru odločno zavrnila trditve, da državo upravljajo tuji dejavniki. V pismu, naslovljenem na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je zavzela za uravnotežen odnos, ki temelji na vzajemnem spoštovanju. Rodríguezova je poudarila, da o usodi države odloča ljudstvo oziroma bog, in ne zunanji akterji, s čimer se je odzvala na Trumpove izjave o ameriškem vplivu na upravljanje Venezuele po nedavni aretaciji Nicolása Madura. Kljub napetosti z Washingtonom je Rodríguezova že začela izvajati prve notranjepolitične ukrepe, med katerimi je vzpostavitev kmetijsko-prehranskega generalštaba pod vodstvom novega podpredsednika za gospodarstvo Calixta Ortege. S tem želi utrditi svojo politično avtoriteto in dokazati operativnost nove vlade v obdobju tranzicije. Odnosi z Združenimi državami Amerike ostajajo zapleteni, saj Trumpova administracija trdi, da Rodríguezova sodeluje pri preoblikovanju države po ameriških smernicah, medtem ko ona takšne navedbe javno zanika.

Bela hiša je v torek uradno potrdila, da administracija predsednika Donalda Trumpa proučuje različne možnosti za pridobitev Grenlandije, pri čemer niso izključili niti uporabe vojaških sil. Tiskovna predstavnica Karoline Leavitt je v izjavi za javnost poudarila, da nakup tega strateškega arktičnega otoka predstavlja prioriteto za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Po njenih besedah je ta korak ključen za odvračanje nasprotnikov v arktični regiji, kjer se krepijo geopolitične napetosti. Predsednik Trump in njegova ekipa trenutno razpravljata o nizu ukrepov, s katerimi bi uresničili ta cilj. Čeprav so podrobnosti o vojaških možnostih ostale nejasne, je napoved sprožila nemudne odzive v mednarodni javnosti. Bela hiša trdi, da je nadzor nad Grenlandijo nujen zaradi zaščite ameriških interesov in ohranjanja stabilnosti na severu. Projekt nakupa otoka, ki je pod dansko suverenostjo, ostaja eden najbolj kontroverznih zunanjepolitičnih načrtov sedanje administracije, ki Grenlandijo vidi kot neizkoriščen strateški in gospodarski vir.

Bela hiša je v torek objavila novo spletno stran, na kateri je pohvalila ravnanje predsednika Donalda Trumpa med napadom na Kapitol 6. januarja 2021. V vsebini so zapisali, da so demokrati uprizorili resnično vstajo in s tem mojstrsko spreobrnili dejstva o dogodku. Spletno mesto navaja, da je Trump s pomilostitvijo oseb, ki so bile obtožene kaznivih dejanj v povezavi z vdorom v zgradbo, popravil zgodovinsko krivico. Poleg tega besedilo na strani kritizira delo kapitolski policije in trdi, da je bila dejanska odgovornost za nemire na strani takratne opozicije. Ta poteza administracije predstavlja pomemben odklon od dosedanjih uradnih ugotovitev preiskovalnih organov in kongresnih komisij, ki so odgovornost za spodbujanje nemirov pripisale prav Trumpu. Objava spletne strani sovpada z obletnico dogodkov in poudarja močno politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede interpretacije nedavne zgodovine.

Venezuelski državljani si prizadevajo za vrnitev v vsakdanje življenje po dramatični operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet predsednik Nicolás Maduro. Kljub poskusom normalizacije razmer v državi vlada ozračje strahu, saj so varnostne sile pod vodstvom nove vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez začele ostro preganjati kakršne koli znake podpore odstavitvi dolgoletnega voditelja oziroma proslave ob njegovem padcu. Napetosti v prestolnici Caracas in drugod po državi ostajajo visoke, medtem ko se prebivalstvo spopada z negotovostjo glede prihodnosti in morebitno stopnjevano represijo. Humanitarne organizacije in skupine za človekove pravice že poročajo o povečanem pritisku na civilno družbo. Medtem ko so nekateri deli prebivalstva izrazili odpornost na nove razmere, večina ostaja ujeta med strahom pred represivnim aparatom in upanjem na stabilizacijo države po večletni politični in gospodarski krizi, ki se je s tovrstnim mednarodnim posegom le še poglobila.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile mednarodne napetosti po ponovnih grožnjah glede priključitve Grenlandije, pri čemer Bela hiša ni izključila uporabe vojaške sile. Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je potrdila, da predsednik Trump preučuje več možnosti za pridobitev otoka, ki ga obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti za zagotavljanje dominance v Arktični regiji. Svetovalec Stephen Miller je dodatno zaostril retoriko, ko se je posmehoval opozorilom danske vlade o morebitnem ogrožanju zavezništva NATO in namignil, da bi Danska morala otok preprosto prepustiti Američanom. Evropske zaveznice so se na napovedi odzvale z ostrim opozorilom, da bodo branile suverenost in ozemeljsko celovitost Danske. Grenlandska in danska vlada sta pozvali k nujnim pogovorom z ameriškim zunanjim ministrom Marcom Rubiom, da bi razjasnili nesporazume in vzpostavili spoštljiv dialog. Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen se je zahvalil evropskim državam za izkazano solidarnost, medtem ko so diplomatski krogi opozorili, da bi kakršen koli vojaški poseg proti članici zavezništva NATO pomenil nepopravljivo škodo za mednarodne odnose. Kljub pozivom k diplomaciji Trumpova administracija vztraja pri stališču, da je vojaška opcija vedno na voljo vrhovnemu poveljniku.

Ob peti obletnici dogodkov 6. januarja 2021, ko je množica protestnikov vdrla v poslopje ameriškega Kongresa v Washingtonu, v prestolnici Združenih držav Amerike niso pripravili uradne spominske slovesnosti. Napad, med katerim so se protestniki spopadali s policijo na barikadah in vdrli v notranjost Kapitola, medtem ko so zakonodajalci bežali na varno, še pet let pozneje ostaja osrednja točka političnih razhajanj. Namesto enotnega spomina na dogodek se Washington sooča z globokimi delitvami glede interpretacije takratnega dogajanja in odgovornosti vpletenih. Politična polarizacija v državi onemogoča dosego soglasja o tem, kako naj se država spominja enega najhujših napadov na institucije ameriške demokracije. Odsotnost uradnih dogodkov na ravni zvezne vlade odraža trenutno politično klimo, kjer se vprašanja o legitimnosti volitev in naravi protestov pred petimi leti še vedno uporabljajo kot orodje v strankarskih bojih. Kljub časovni oddaljenosti dogodek ostaja pomemben del ameriškega političnega diskurza, ki vpliva na stabilnost demokratičnih procesov v državi.

Sedem voditeljev evropskih držav je v torek izrazilo solidarnost z Grenlandijo in ostro zavrnilo ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Voditelji so v skupni izjavi poudarili, da strateški arktični otok, ki je izjemno bogat z mineralnimi surovinami, pripada svojemu ljudstvu in da so kakršna koli prizadevanja za ameriški prevzem nesprejemljiva. Diplomatski odziv evropskih sil sledi Trumpovim javnim izjavam, ki so ponovno obudile napetosti glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Evropska diplomacija je s tem dejanjem pokazala enotnost v zaščiti suverenosti držav članic in njihovih ozemelj, hkrati pa opozorila na pomen arktične regije v sodobni geopolitiki. Voditelji so v Berlinu in Københavnu poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so odnosi z Združenimi državami Amerike sicer ključni, vendar morajo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Ta incident predstavlja novo poglavje v zaostrenih odnosih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki so se v zadnjem obdobju spopadale že z več trgovinskimi in diplomatskimi nesoglasji.

Bela hiša je v najnovejših izjavah namestnika vodje kabineta Stephena Millerja ponovno izpostavila namero Združenih držav Amerike, da Grenlandijo vključijo pod svojo suverenost. Miller je poudaril, da se nobena država ne bo vojaško zoperstavila Združenim državam Amerike zaradi tega vprašanja, s čimer je podvojil prizadevanja administracije za uresničitev načrta, ki ga je že v svojem prvem mandatu načrtoval Donald Trump. Po njegovih besedah Washington ne pričakuje oboroženega odpora ali konflikta glede statusa tega strateškega otoka. Združene države Amerike si prizadevajo Grenlandijo preoblikovati v ameriško ozemlje, kar bi močno spremenilo geopolitično sliko Arktike. Kljub temu da je otok trenutno pod dansko suverenostjo, se zdi, da Bela hiša računa na svojo vojaško in politično prevlado pri reševanju tega vprašanja. Millerjeve izjave nakazujejo na agresivno zunanjo politiko, ki temelji na predpostavki, da se mednarodna skupnost ne bo odločila za neposreden spopad z ameriškimi silami zaradi ozemlja, ki velja za ključno območje prihodnjih gospodarskih in varnostnih interesov.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Ameriška zvezna agencija HRSA je posodobila uradne smernice za presejanje raka materničnega vratu, ki po novem vključujejo možnost samostojnega odvzema vzorca za testiranje na humani papiloma virus (HPV) na domu. Gre za pomemben premik v zdravstveni politiki, saj bodo ženske med 30. in 65. letom starosti lahko opravile testiranje brez obiska zdravnika in ginekološkega pregleda, kar je bilo do zdaj nujno za tovrstne preiskave. Nova možnost bo od januarja 2027 vključena v kritje zasebnih zdravstvenih zavarovanj v Združenih državah Amerike. Posodobljene smernice svetujejo testiranje na visokotvegane tipe HPV vsakih pet let kot prednostno metodo za ženske s povprečnim tveganjem. Ta sprememba sledi priporočilom stroke, ki si prizadeva povečati udeležbo v presejalnih programih, zlasti med skupinami, ki imajo otežen dostop do zdravstvenih storitev. Kljub novi možnosti samotestiranja ostajata kot alternativi še vedno na voljo kombinacija testa HPV in testa pap, ki se izvaja vsakih pet let, ali samostojni test pap vsaka tri leta, v kolikor testiranje na HPV ni dostopno. Dr. Ann Sheehy iz agencije HRSA je poudarila, da samostojno zbiranje vzorcev opolnomoči ženske pri skrbi za lastno zdravje.

V Los Angelesu je v nedeljo v 80. letu starosti umrl Michael Reagan, posvojenec nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Ronalda Reagana. Michael Reagan je bil uveljavljen konservativni politični analitik, radijski voditelj in javni govorec, ki je več desetletij aktivno deloval pri ohranjanju in širjenju politične dediščine svojega očeta. O njegovi smrti je javnost obvestila fundacija Ronald Reagan Presidential Foundation, za katero je pokojni vestno delal v okviru predsedniške knjižnice in fundacije. Reagan se je rodil leta 1945 in bil posvojen s strani Ronalda Reagana in njegove prve žene Jane Wyman. V svoji karieri se je uveljavil kot vpliven glas ameriške desnice, med drugim je bil sodelavec medijske hiše Newsmax in voditelj priljubljene radijske oddaje The Michael Reagan Show. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z utrjevanjem konservativnih vrednot, ki jih je zagovarjal njegov oče v času svojega predsedovanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Ob peti obletnici napada na Kapitol so demokrati ostro kritizirali Donalda Trumpa zaradi spodbujanja nemirov. Uradna spominska plošča, namenjena počastitvi policistov, ki so branili Kapitol, je še vedno pogrešana. Pred petimi leti je Trump nagovoril svoje podpornike in jih pozval, naj protestirajo na Kapitolu.

V Kaliforniji se stopnjujejo napetosti med najbogatejšimi prebivalci in sindikalnimi organizacijami, potem ko je sindikat SEIU-UHW predlagal uvedbo enkratnega petodstotnega davka na premoženje za posameznike, katerih neto vrednost presega eno milijardo dolarjev. Pobudniki ocenjujejo, da bi z ukrepom, ki bi prizadel približno 200 prebivalcev, zbrali do 100 milijard dolarjev. S temi sredstvi nameravajo nadomestiti izpad zveznega financiranja za državni zdravstveni program Medicaid, ki ga je povzročila lanska proračunska uskladitev. Med tistimi, ki so že nakazali možnost odhoda iz zvezne države, sta soustanovitelj PayPala Peter Thiel in soustanovitelj Googla Larry Page. Kritiki ukrepa opozarjajo, da bi eksodus milijarderjev dolgoročno zmanjšal davčne prihodke države, medtem ko zagovorniki trdijo, da so grožnje z odhodom pogosto le pogajalska taktika. Za uvrstitev predloga na referendumsko glasovanje novembra 2026 morajo zbrati 850.000 podpisov. Istočasno Arizona ubira nasprotno pot, saj je senatorka Wendy Rogers predlagala zakon SB 1044, ki bi digitalna sredstva popolnoma izvzel iz obdavčitve premoženja. Če bo predlog potrjen na glasovanju leta 2026, guvernerka Katie Hobbs nanj ne bo mogla podati veta, kar bi Arizono utrdilo kot davčno ugodno okolje za imetnike kriptovalut.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je v ponedeljek ostro odgovoril na opozorila predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa glede morebitnega vojaškega posredovanja proti narkokartelom. Petro je izjavil, da bo ponovno poprijel za orožje, če bodo ZDA izvedle vojaški napad na njegovo državo. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da bi bili lahko preprodajalci drog v Kolumbiji naslednja tarča ameriške vojske v okviru boja proti mednarodnemu kriminalu. Petro je v odzivu na družbenem omrežju X obtožil ameriškega zunanjega ministra Marca Rubia, da verjame lažnim informacijam, ki so jih po njegovih besedah razširili odpuščeni obveščevalni polkovniki kolumbijske policije. Predsednik trdi, da so te dezinformacije plod kolumbijskih politikov, povezanih z mafijo, ki si želijo prekinitve odnosov med državama, da bi se trgovina s kokainom neovirano povečala. Kljub njegovim navedbam je ameriško zunanje ministrstvo že septembra lani ugotovilo, da sta pridelava koke in proizvodnja kokaina pod Petrovim vodstvom dosegli rekordne vrednosti.

V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so v torek prepeljali v bolnišnico na preiskave, potem ko je v svoji zaporniški celici padel in se udaril v glavo. Po besedah njegove soproge Michelle Bolsonaro, ki je novico objavila na družbenih omrežjih, se je incident zgodil v zgodnjih torkovih urah med spanjem. Nekdanji voditelj naj bi zdravniško pomoč prejel šele ob prihodu soproge na obisk, kar sproža vprašanja o odzivnosti zaporniškega osebja. Zdravnik nekdanjega predsednika je za časnik O Globo potrdil, da je Bolsonaro utrpel blago travmatsko poškodbo možganov. Zaradi resnosti poškodbe bo moral opraviti dodatne diagnostične teste, s katerimi bodo ocenili morebitne dolgoročne posledice. Bolsonaro se trenutno nahaja v zaporu pod zvezno jurisdikcijo, kjer prestaja kazen, podrobnosti o njegovem trenutnem zdravstvenem stanju pa ostajajo omejene na izjave družine in osebnega zdravnika.