Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila gospodarska kriza, se je po podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nasilno obračunal z mirnimi protestniki.

Združene države Amerike so januarja 2026 zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi strokovnih institucij. Ta mejnik so dosegli ob koncu prvega leta mandata predsednika Donalda Trumpa, katerega gospodarska politika temelji na filozofiji "Amerika na prvem mestu", vključno z zvišanjem carin na povprečnih 16,8 odstotka. Čeprav so ZDA v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležile 4,3-odstotno gospodarsko rast, letni stroški za obresti na dolg zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar resno obremenjuje zvezni proračun. Podobni pritiski so se pojavili v Veliki Britaniji, kjer bo državni dolg po napovedih kmalu presegel prag treh bilijonov funtov. Britanske finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklega zadolževanja med pandemijo in energetsko krizo, stroški servisiranja dolga pa so v fiskalnem letu 2026/27 dosegli 135 milijard funtov, kar presega izdatke za obrambo. Obe državi se spopadata z naraščajočo negotovostjo glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti, medtem ko se javnost sooča s pesimističnimi gospodarskimi obeti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se konec decembra 2025 začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer, sprevrgli v vsesplošne nasilne nemire, v katerih je do 2. januarja 2026 umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, med katerimi so poleg trgovcev zdaj tudi študenti, zahtevajo politične spremembe in vzklikajo gesla proti vrhovnemu voditelju ajatoli Aliju Hameneju. Do zaostritve razmer je prišlo zaradi rekordnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, ki je presegla 42 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na dogajanje odgovoril z ostro retoriko in opozoril teheranske oblasti, naj ne izvajajo nasilja nad mirnimi protestniki. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike pripravljene na morebitno posredovanje, če se bo nasilje stopnjevalo. Iranski uradniki so obtožbe zavrnili in Washington ter Izrael obtožili spodbujanja nemirov. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in državljane pozval k množični zasedbi ulic v Teheranu, da bi strmoglavili trenutni režim. Iranske varnostne sile so na proteste odgovorile s povečano represijo, zlasti v zahodnih provincah, kjer so poročali o novih smrtnih žrtvah.

Med protesti v Iranu, ki so jih sprožile težke gospodarske razmere, je bilo ubitih najmanj 25 ljudi, po nekaterih poročilih pa celo 35. Varnostne sile so se spopadle s protestniki tudi na Teheranskem Velikem bazarju. Protesti so se razširili na več kot 250 lokacij. Ujetih je bilo več kot 1200 ljudi. ZDA so ponovno zagrozile z intervencijo.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, medtem ko se Velika Britanija pripravlja na preboj psihološke meje 3 bilijonov funtov dolga. V ZDA so stroški obresti na javni dolg v primerjavi z letom 2020 skoraj narasli na bilijon dolarjev letno, kar močno obremenjuje proračun. Administracija predsednika Donalda Trumpa je po prvem letu mandata zabeležila visoko gospodarsko rast v višini 4,3 odstotka, vendar so hkrati uvedene carine, ki v povprečju znašajo 16,8 odstotka, povzročile nestabilnost v mednarodni trgovini. Podobne težave s fiskalno vzdržnostjo se pojavljajo v Veliki Britaniji, kjer bo dolg po napovedih kmalu presegel 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Glavni razlogi za povečano zadolževanje v obeh državah so posledice pandemije covida-19, energetska kriza in pretekla finančna nihanja. Britansko ministrstvo za finance v fiskalnem letu 2026-27 načrtuje porabo 135 milijard funtov zgolj za obresti, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Kljub prihodkom iz carin se v ZDA povečuje zaskrbljenost prebivalstva nad prihodnjim gospodarskim položajem.

Nicolása Madura so ameriške sile zajele in ga prepeljale v zapor v New Yorku, kar je sprožilo zaskrbljenost med zavezniki Venezuele, kot sta Iran in Rusija. Objavljene so bile fotografije Madura v lisicah in sandalih ob prihodu v New York. Predsednik Trump naj bi Maduru 23. decembra ponudil možnost, da zapusti oblast in se preseli v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Nekdanji voditelj ESPN Keith Olbermann je bil kritiziran zaradi izjave, da bi moral biti Trump odstavljen zaradi zajetja Madura.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je razveljavil več izvršnih ukazov, ki jih je izdal njegov predhodnik Eric Adams, med drugim tudi tiste, ki so podpirali Izrael. Ukrepe je Adams izdal po obtožnici leta 2024 zaradi sprejemanja nezakonitih donacij v kampanji.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno prehiteva prejšnje napovedi proračunskega urada, ki je takšno raven pričakoval šele leta 2030. Glavni vzroki za strmo rast koreninijo v obsežni porabi iz obdobja pandemije covida-19, hkrati pa letni stroški za obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar predstavlja kritično breme za zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v tretjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz carin, ki so se pod administracijo Donalda Trumpa dvignile na povprečnih 16,8 odstotka, med ameriškimi državljani narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski na javne finance so opazni tudi v Veliki Britaniji, kjer naj bi nacionalni dolg letos prvič presegel prag 3 bilijone britanskih funtov. Napovedi kažejo, da se bo dolg do leta 2031 povzpel celo nad 3,5 bilijona funtov, k čemur so prispevale zaporedne gospodarske krize, od bančnega zloma leta 2008 do energetske draginje. Stroški servisiranja dolga v Britaniji zdaj znatno presegajo izdatke za obrambo, kar obe velesili postavlja v negotov fiskalni položaj, ko obresti postajajo eden največjih proračunskih odhodkov.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 presegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar je posledica dolgotrajnega kopičenja stroškov iz obdobja pandemije in naraščajočih obrestnih mer. Stroški servisiranja dolga so se v zadnjih šestih letih skoraj potrojili, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev, kar močno omejuje zvezni proračun. Kljub robustni 4,3-odstotni gospodarski rasti v zadnjem četrtletju leta 2025 in povečanim prihodkom iz naslova carin, ki so pod administracijo Donalda Trumpa dosegle povprečno 16,8-odstotno stopnjo, med ameriškimi potrošniki narašča zaskrbljenost glede prihodnosti. Podobni pritiski so opazni v Združenem kraljestvu, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel mejo 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Predvideni stroški za plačilo obresti v višini 135 milijard funtov za proračunsko leto 2026/27 že močno presegajo izdatke za obrambo. Kanclerka namerava v prihodnjih petih letih najeti za več kot 430 milijard funtov novih posojil, da bi pokrila primanjkljaje v javni blagajni, medtem ko dolg dosega skoraj 100 odstotkov nacionalnega dohodka.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Netflixova knjižnica je bogatejša za novo 'mojstrovino' - kostumsko dramo, ki navdušuje gledalce. Prav tako je na voljo bollywoodska sodna drama 'Haq'. Netflix je obudil serijo z visoko oceno, vendar bo druga sezona prinesla pomembne spremembe. Med filmi, ki so na voljo, so akcijski spektakli in grozljivke.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah Bele hiše so operacijo izvedle elitne enote Delta Force, ki so par pridržale v močno utrjenem bivališču in ga z letalom že prepeljale iz države. Maduro se trenutno nahaja na ameriški vojaški ladji USS Iwo Jima, od koder bo prepeljan v New York, kjer ga čakajo obtožbe zaradi narkoterorizma, trgovine s kokainom in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik Trump je v nagovoru javnosti poudaril, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen in ustrezen prehod oblasti. Napovedal je tudi takojšen vstop ameriških naftnih podjetij na venezuelski trg z namenom obnove uničene infrastrukture in izkoriščanja naftnih rezerv. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez je operacijo ostro obsodila in zahtevala takojšnjo izpustitev Madura, ki ga še vedno priznava za edinega legitimnega voditelja države. Mednarodni odzivi so močno deljeni; medtem ko Rusija in Kitajska dejanje označujeta za oboroženo agresijo, nekateri latinskoameriški voditelji in del venezuelske opozicije dogajanje pozdravljajo kot konec diktature.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je v luči priprav na vmesne volitve leta 2026 sprejel več strateških odločitev, vključno z enoletnim odlogom uvedbe 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočih skrbi glede življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Hkrati je predsednik v intervjuju potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, projekta, ki ga sam označuje za izjemno priljubljenega, čeprav je v preteklosti že sprožil številne polemike. Demokratska stranka medtem izraža resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v volilni proces. Republikanci imajo v predstavniškem domu le tesno večino, zgodovinski trendi pa nakazujejo, da bi jo leta 2026 lahko izgubili. Trumpovi kritiki opozarjajo na njegove poskuse preoblikovanja volilnih okrajev in domnevno ciljanje na demokratske politike ter donatorje. Posebno pozornost vzbuja tudi napet odnos z vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko omejilo nekatere predsednikove pristojnosti, ter Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj, 86-letni ajatola Ali Khamene, se je prvič odzval na dogajanje in pozval k pogovorom, a hkrati poudaril, da morajo tiste, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Khamene vztraja pri strogi obravnavi protestnikov, kljub naraščajočemu številu žrtev in napetostim v družbi. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranske oblasti posvaril pred nasiljem nad mirnimi protestniki. Trump je napovedal, da so ZDA pripravljene posredovati v primeru nadaljnjih ubojev civilistov, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so protesti posledica dolgotrajne gospodarske krize in nezadovoljstva prebivalstva nad režimom, medtem ko Teheran za nemire pogosto obtožuje zunanje dejavnike.

Predsednik ZDA Donald Trump je sredi naraščajočih ugibanj o svojem zdravstvenem stanju ostro zavrnil navedbe o upadu kognitivnih sposobnosti, pri čemer je zatrdil, da je že tretjič zapored brezhibno opravil kognitivni test. Odziv sledi poglobljenemu poročilu časnika Wall Street Journal, ki je razkrilo zaskrbljenost belohišnih uslužbencev zaradi njegove starosti, utrujenosti in vidnih modric na rokah. Medtem ko Trump vztraja pri svojem "popolnem zdravju", so kritiki in analitiki opozorili na nedoslednosti v njegovih izjavah glede opravljenih zdravniških pregledov, vključno z nejasnostmi o tem, ali je opravil magnetno resonanco ali le računalniško tomografijo. Na političnem prizorišču se Trumpova administracija spopada z vse večjimi pritiski znotraj lastne stranke. Republikanski kongresnik Don Bacon je kritiziral predsednikovo odločitev o oslabitvi oddajnika Voice of America, kar naj bi škodovalo nacionalni varnosti v času protestov v Iranu. Hkrati se krepijo razpoke v konservativnem bloku vrhovnega sodišča glede teorije o unitarni izvršilni oblasti, ki bi Trumpu podelila skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi agencijami. Politični analitiki opozarjajo, da bodo prihajajoče vmesne volitve leta 2026 ključne za Trumpov mandat, saj bi gospodarska nestabilnost in upadanje podpore med volivci MAGA lahko vodila do izgube kongresne večine in statusa "samega race" (lame duck).

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto preložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški v državi. Ukrep je bil sprejet v času priprav na volilno leto 2026, ko se republikanci spopadajo s tveganjem izgube tesne večine v predstavniškem domu. Hkrati je predsednik v intervjuju za Politico napovedal, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, ki ga sam imenuje "Triumphal Arch". Demokrati medtem izražajo resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Kritiki predsedniku očitajo politično motivirano preoblikovanje volilnih okrajev in usmerjanje zveznih organov proti demokratskim aktivistom ter donatorjem. Napetosti stopnjuje tudi Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov, kar opozicija označuje za neprimeren poseg v lokalno avtonomijo. Poleg političnih trenj se napovedujejo tudi novi pravni izzivi pred vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko odločalo o mejah predsedniških pooblastil.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto sporočil, da se Združene države Amerike trenutno odločajo o prihodnjih korakih glede Venezuele, pri čemer je poudaril, da bo Washington v proces vključen zelo intenzivno. V pogovoru za televizijo Fox News je Trump dejal, da si ne morejo privoščiti tveganja, da bi upravljanje države prevzel kdo drug namesto ameriške administracije po tem, ko so sile ZDA izvedle vojaški napad in zajele venezuelskega predsednika. Dogajanje predstavlja stopnjevanje napetosti, ki so se začele konec leta 2025 z ameriškimi operacijami na venezuelskem ozemlju. Na napovedi se je odzval tudi energetski velikan Chevron s sedežem v Teksasu. Podjetje, ki je v Venezueli prisotno že več kot stoletje, je izrazilo pripravljenost na konstruktivno sodelovanje s Trumpovo administracijo pri zagotavljanju mirnega in zakonitega prehoda oblasti. Chevronov interes je predvsem stabilnost in gospodarsko okrevanje države, kar bi okrepilo tudi energetsko varnost ZDA. Družba je svojo vlogo v državi ohranila skozi številna politična obdobja, od diktature Juana Vicenteja Gómeza dalje, zdaj pa se spopada z novimi geopolitičnimi razmerami po neposrednem ameriškem posredovanju.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja 2026 je v priljubljenem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana izbruhnil katastrofalen požar, ki je po navedbah lokalnih oblasti zahteval približno 40 življenj. Ognjeni zublji so zajeli bar Le Constellation, v katerem so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so reševalne službe poročale o 115 poškodovanih osebah, med katerimi so številne v kritičnem stanju in se v lokalnih bolnišnicah še vedno borijo za življenje. Policija kantona Valais in državna tožilka Beatrice Pilloud sta potrdili, da preiskava vzroka tragedije še poteka, vendar so prvi indici nakazali, da bi lahko požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev oziroma t. i. fontan v notranjosti objekta. Oblasti so izključile možnost terorističnega napada. Identifikacija žrtev bo zaradi močno poškodovanih trupel trajala več dni, medtem ko se v javnosti že vrstijo primerjave s prizori iz grozljivk. Smučarsko središče, ki naj bi konec januarja gostilo tekmo svetovnega pokala v smučanju, je trenutno zavito v žalno tišino, domačini in turisti pa se ob improviziranih spominskih obeležjih poklanjajo žrtvam.