V bližini dubrovniškega mestnega obzidja so danes dopoldne v morju našli truplo moškega, ki so ga v soboto med fotografiranjem na skalah odnesli visoki valovi. Po potrditvi hrvaške tiskovne agencije Hina gre za državljana Bosne in Hercegovine, ki je stal na skali ob vznožju obzidja, ko ga je nenaden sunek morja povlekel v vodo. Iskalno akcijo, v kateri so sodelovale pomorska policija, luška kapitanija in druge reševalne službe, so sprva močno oteževale izrazito slabe vremenske razmere in močno valovanje. Truplo so opazili približno 200 metrov od obale, nato pa so ga reševalne ekipe uspele izvleči iz vode. Nesreča se je zgodila v enem izmed najbolj obiskanih delov mesta, kjer turisti pogosto iščejo atraktivne lokacije za fotografiranje, kljub opozorilom o nevarnosti morja ob slabem vremenu. Hrvaške oblasti so ob tragičnem dogodku ponovno opozorile na previdnost pri gibanju ob obali v času močnega juga in visokih valov.

Hrvatica Laura Gnjatović, aktualna nosilka naziva Miss Universe Hrvaške, je novo leto 2025 dočakala na prestižnem posestvu Mar-a-Lago na Floridi. Kot uradna gostja se je udeležila glamurozne zabave, ki jo je gostil ameriški predsednik Donald Trump skupaj s soprogo Melanio Trump. Gnjatovićeva je utrinke s praznovanja delila na svojih družbenih omreźjih, kjer je objavila fotografije in videoposnetke srečanja s predsedniškim parom. Na dogodku, ki vsako leto privabi številne znane osebnosti in politične zaveznike, je hrvaška predstavnica nosila opazno večerno obleko, s katero je po poročanju medijev pritegnila veliko pozornosti. Objava na družbenih omrežjih je v regiji sprožila precejšnje zanimanje, saj je misica osebno pozdravila novoizvoljenega ameriškega predsednika in njegovo soprogo slovenskega rodu. Dogodek v Mar-a-Lagu velja za enega najbolj ekskluzivnih novoletnih sprejemov v Združenih državah Amerike, udeležba hrvaške misice pa poudarja povezave med svetom zabave in visoko politiko.

Željko Kerum, predsednik Hrvaške meščanske stranke (HGS) in nekdanji župan Splita, je podal odstopno izjavo s položaja predsednika nadzornega sveta mestnega podjetja Žnjan d.o.o. Njegov odstop je sledil razmeroma kratkemu mandatu na čelu nadzornega sveta tega strateško pomembnega podjetja. Namesto njega je stranka HGS na to izpraznjeno mesto predlagala mestno svetnico Lidijo Bekavac. Splitski župan Tomislav Šuta je predlog stranke že sprejel in potrdil zamenjavo v nadzornem organu podjetja. Podjetje Žnjan d.o.o. ima ključno vlogo pri upravljanju in razvoju splitske obale, zlasti po pripojitvi družbe Splitska obala. Kerumov odstop prihaja v času, ko se podjetje ukvarja z obsežnimi infrastrukturnimi projekti na območju Žnjana. Čeprav razlogi za nenaden odstop niso bili podrobneje pojasnjeni, menjava na vrhu nadzornega sveta nakazuje na prestrukturiranje znotraj kadrovske kvote stranke HGS v mestni upravi pod vodstvom župana Šute. Lidija Bekavac velja za tesno sodelavko strankarskega vodstva, kar zagotavlja kontinuiteto političnega vpliva HGS v javnem podjetju.

Po koncu novoletnih praznikov so na mejnem prehodu Bajakovo med Srbijo in Hrvaško nastali izjemni zastoji, ki so potnike zadržali po več ur. Čeprav so gneče v tem obdobju zaradi vrnitve dopustnikov v države Evropske unije običajne, so bili tokratni zastoji po navedbah prič in medijev neobičajno dolgi. Glavni razlog za upočasnjen promet je uvedba in testiranje novega sistema vstopa in izstopa (EES), ki zahteva podrobnejšo obdelavo podatkov potnikov iz tretjih držav. Sistem, ki ga uvaja Evropska unija, zahteva skeniranje potnih listin in odvzem biometričnih podatkov, kar je na Bajakovu povzročilo tisočmetrske kolone, vidne celo na aplikaciji Google Maps. Potniki, ki to pot redno uporabljajo že več kot desetletje, so poročali o popolnem zastoju prometa, kakršnega v preteklosti niso zabeležili. Hrvaški obmejni organi so se ob tem spopadali s povečanim obsegom dela, medtem ko so se vozniki pritoževali nad slabo organizacijo in dolgotrajnim čakanjem na vstop v schengensko območje.

Mesto Križevci na Hrvaškem je napovedalo uvedbo nove socialne mere, po kateri bodo babice in dedki od leta 2026 prejemali 250 evrov mesečnega nadomestila za varstvo svojih predšolskih vnukov. Kot je v petek sporočila mestna uprava, je cilj ukrepa razbremenitev staršev in priznavanje pomembne vloge starih staršev pri vzgoji otrok, ki še niso vključeni v institucionalno varstvo. Župan Križevcev Tomislav Katanović je za tiskovno agencijo Hina pojasnil, da so se za ta korak odločili po zgledu mesta Samobor, ki je podoben sistem že uveljavilo. Za izvajanje tega ukrepa so v mestnem proračunu predvideli približno 180.000 evrov. Ukrep se osredotoča na zagotavljanje varstva v domačem okolju, hkrati pa predstavlja finančno pomoč starejši generaciji. Križevci so tako postali drugo hrvaško mesto, ki je formaliziralo tako imenovani »babica-dedek servis« kot del svoje demografske in socialne politike.

Predsednik uprave hrvaškega upravljavca naftovodov Janaf Stjepan Adanić je v zadnji izjavi poudaril, da je podjetje popolnoma pripravljeno na zagotavljanje potrebnih kapacitet za prevoz nafte. Po njegovih besedah razpolagajo z zadostnimi zmogljivostmi za oskrbo madžarskega trga, kar je ključnega pomena v luči prizadevanj za energetsko neodvisnost regije. Adanić je ob tem napovedal, da se bodo pogajanja z madžarsko stranjo glede pogojev in tehničnih podrobnosti transporta nadaljevala še v tem mesecu. Izjava prihaja v času povečanih geopolitičnih napetosti, ko srednjeevropske države iščejo alternativne poti za oskrbo z energenti. Janafov naftovod predstavlja ključno strateško povezavo med jadransko obalo in rafinerijami v celinskem delu Evrope. Uspeh napovedanih pogovorov bo v veliki meri določil stabilnost energetske oskrbe Madžarske in širše regije, pri čemer Hrvaška utrjuje svojo vlogo kot pomembno energetsko vozlišče.

Hrvaško ministrstvo za zdravje je napovedalo ambiciozen načrt reorganizacije in vlaganj, ki naj bi do leta 2026 prinesel konkretne rezultate pri modernizaciji zdravstvenega sistema. Po navedbah ministrstva bodo ključni poudarki v prihodnjem obdobju temeljili na digitalizaciji storitev ter večji dostopnosti zdravstvene oskrbe za vse državljane, ne glede na njihovo geografsko lokacijo. Cilj načrtovanih ukrepov je skrajšanje čakalnih vrst in izboljšanje kakovosti obravnave pacientov, kar bi hrvaško zdravstvo približalo sodobnim evropskim standardom. Projekt vključuje močan cikel investicij v infrastrukturo in opremo, s čimer želi vlada zagotoviti dolgoročno vzdržnost sistema. Poleg tehnološkega napredka ministrstvo poudarja tudi pomen močnejše zaščite pravic pacientov in reorganizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih. Čeprav so napovedi usmerjene v leto 2026, uradniki zagotavljajo, da se bodo procesi posodabljanja začeli izvajati takoj, da bi prebivalcem zagotovili učinkovitejšo in uporabniku prijaznejšo javno službo.

Slovenska policija je v preteklih 24 urah na interventni številki 113 zabeležila 998 klicev, ki so terjali 355 interventnih posegov. Najhujši dogodek na slovenskih cestah je bila prometna nesreča, v kateri je ena oseba izgubila življenje, medtem ko sta se v dveh drugih nesrečah udeleženci lažje poškodovali. Skupno so policisti obravnavali 43 prometnih nesreč, pri čemer so petim voznikom zaradi hujših prekrškov zasegli vozila, tri pa so pridržali zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete in javnega reda je bilo zabeleženih 31 kaznivih dejanj in 32 kršitev javnega reda in miru. Med kaznivimi dejanji so izstopali vlomi, tatvine ter tri primeri nasilja v družini, pri čemer so policisti trem osebam izrekli ukrep prepovedi približevanja. Na področju varovanja državne meje so policisti Policijske uprave Novo mesto obravnavali 98 oseb, ki so nezakonito vstopile v državo iz Hrvaške, med njimi je bilo največ državljanov Egipta, Sudana in Pakistana.

V eksploziji in požaru, ki sta v novoletni noči uničila priljubljen lokal v luksuznem švicarskem smučarskem središču Crans-Montana, je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 47 ljudi. Nesreča se je zgodila okoli 1.30 zjutraj v polnem baru, kjer so obiskovalci praznovali prihod novega leta. Poleg smrtnih žrtev so oblasti potrdile, da je bilo v incidentu poškodovanih več kot 100 oseb, švicarska policija pa se boji, da bi končno število žrtev lahko še naraslo. Preiskovalci domnevajo, da je silovit požar povzročila uporaba pirotehničnih sredstev znotraj objekta, kar je privedlo do hitrega širjenja ognja in kasnejše eksplozije. Hrvaška je Švici že uradno ponudila pomoč pri reševanju in odpravljanju posledic tragedije. Lokalne oblasti v kantonu Valais nadaljujejo z identifikacijo žrtev in iskanjem morebitnih pogrešanih oseb pod ruševinami zgorelega objekta.

Dubrovniški župan Mato Franković (HDZ) se je ostro odzval na izjave zagrebškega župana Tomislava Tomaševića, ki je kritiziral visoke stroške novoletnih praznovanj v Dubrovniku. Spor se je vnel, ko je bil Tomašević primoran zagovarjati porabo 118.000 evrov za nastop skupine Dubioza kolektiv v Zagrebu, pri čemer je kot protiargument navedel, da Dubrovnik za svoje zvezdnike večera porabi znatno več sredstev. Franković je v odzivu na družbenih omrežjih zavrnil te očitke in Tomaševiću sarkastično zaželel čim več glasbe, ki mu »ni po godu«. S tem je neposredno namignil na ideološka in kulturna razhajanja med konservativno upravo Dubrovnika in levo-zeleno opcijo Možemo!, ki vodi prestolnico. Franković je poudaril, da so novoletna praznovanja v Dubrovniku ključna za turistično promocijo in lokalno gospodarstvo, hkrati pa je napovedal, da bo mesto s podobno strategijo nadaljevalo tudi v prihodnje, ne glede na kritike iz Zagreba.

Hrvaška je danes uradno prevzela polni nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi bojnimi letali Rafale. Ta operacija poteka v okviru integriranega sistema Natove zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS). Nadzor se bo izvajal neprekinjeno, 24 ur na dan in vse dni v tednu, pri čemer bodo hrvaške sile strogo upoštevale Natove standarde, postopke ter nacionalne predpise. Z uvedbo lastnih zmogljivosti se zaključuje prehodno obdobje, v katerem so slovensko sosedo pri varovanju neba podpirale zaveznice iz Severnoatlantskega zavezništva. Hrvaški piloti so po intenzivnem usposabljanju sedaj pripravljeni na samostojno opravljanje mirnodopskih nalog nadzora. Ta korak pomeni pomembno krepitev hrvaške vojaške avtonomije in njene vloge znotraj kolektivne obrambe zavezništva NATO, hkrati pa zagotavlja dolgoročno varnost v regiji.

Evropska unija ob koncu prazničnega obdobja izvaja poostren nadzor nad vnosom živil živalskega izvora v države članice, kar je povzročilo številne težave za potnike iz tretjih držav. Carinski organi opozarjajo, da se lahko vrnitev diaspore s praznovanj v domovini spremeni v finančno breme, če potniki v prtljagi prenašajo domače delikatese, kot so sir, slanina, pršut ali domače žgane pijače. Zaradi strogih sanitarnih pravil EU ti izdelki pogosto končajo v smeteh, lastniki pa so primorani plačati visoke denarne kazni. Nadzor je namenjen preprečevanju vnosa bolezni živali in zagotavljanju varnosti hrane znotraj enotnega trga. Potniki, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU, morajo biti pozorni na omejitve količin in prepovedi določenih kategorij blaga, saj so pravila o uvozu izdelkov živalskega izvora v osebni prtljagi izjemno rigorozna. Carinska služba poudarja, da nevednost ne opravičuje kršitev, globe pa so v zadnjem obdobju postale še posebej visoke, kar neposredno vpliva na potnike s področja Balkana.

Na Hrvaškem so s 1. januarjem stopile v veljavo številne zakonske spremembe, ki pomembno vplivajo na vsakdanje življenje državljanov in delovanje javnega sektorja. Med ključnimi novostmi so t. i. Bačićevi zakoni s področja prostorskega urejanja, gradnje in energetske učinkovitosti, ki so v javnosti in opoziciji sprožili precej polemik. Spremembe prinašajo strožja pravila pri upravljanju večstanovanjskih stavb in energetski prenovi, s čimer želi vlada urediti stanovanjski trg. Na področju pokojninskega sistema je začela veljati novela zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ukinja penalizacijo za določene kategorije upokojencev, kar bo neposredno vplivalo na višino njihovih prejemkov. Hkrati so se spremenili kriteriji za dopolnilno delo zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, kar je del širše reforme sektorja. Novost je tudi uvedba kulturne izkaznice, nekateri državljani pa so z novim letom pridobili pravico do vavčerjev v vrednosti 100 evrov za specifične storitve. Zakonski paket je sabor sprejel ob koncu preteklega leta kljub nasprotovanju opozicijskih strank.

Slovenska policija je v preteklih 24 urah na interventni številki 113 zabeležila 1951 klicev, kar je privedlo do 754 interventnih dogodkov. Med najhujšimi incidenti je bila prometna nesreča s smrtnim izidom, poleg nje pa so policisti obravnavali še 110 drugih prometnih nesreč, v katerih sta dve osebi utrpeli hude, osem pa lažje telesne poškodbe. Zaradi hujših cestnoprometnih prekrškov so policisti zasegli sedem vozil, dva voznika pa sta bila pridržana zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Na področju kriminalitete je bilo zabeleženih 69 kaznivih dejanj, med katerimi izstopajo vlomi, povzročitve telesnih poškodb in nasilje v družini. Za zaščito žrtev so policisti v dveh primerih izrekli ukrep prepovedi približevanja. Poleg tega so organi pregona obravnavali 109 kršitev javnega reda in miru, pri čemer so morali šest oseb, ki niso upoštevale navodil, pridržati. Na področju nezakonitih migracij so policisti na meji s Hrvaško izsledili 32 oseb, večino na območju policijske uprave Novo mesto.

Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov. Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.

Kontroverzni hrvaški pevec Marko Perković - Thompson je na koncertu v Zagrebu pozval k menjavi mestnih oblasti, ki jih vodi župan Tomislav Tomašević. Označil ga je za "ostanek jugokomunistov". Po koncertu so se pred županovim stanovanjem zbrali skrajni desničarji, ki so protestirali proti prepovedi Thompsonovega koncerta. Tomašević je sporočil, da se ne bo uklonil pritiskom.

Slovenski policisti so v preteklem 24-urnem obdobju na interventni številki 113 zabeležili 1410 klicev, kar je zahtevalo 594 posredovanj. Med obravnavanimi dogodki je bilo 109 prometnih nesreč, pri čemer se je ena oseba hudo, sedem pa lažje telesno poškodovalo. Zaradi hujših kršitev cestnoprometnih predpisov so policisti trem voznikom zasegli njihova vozila. Na področju kriminalitete so organi pregona zabeležili 35 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovale tatvine in vlomi. Izstopajo tudi trije primeri ponarejanja denarja ter posamezni primeri nasilja v družini in groženj. Zaradi zaščite žrtev nasilja v družini sta bili izrečeni dve prepovedi približevanja. Javni red in mir je bil kršen v 62 primerih, pri čemer je policija pet kršiteljev pridržala do streznitve ali zaključka postopka. Posebno pozornost so policisti namenili varovanju državne meje. Na območju Policijske uprave Novo mesto so prijeli 56 oseb, ki so nezakonito vstopile v državo iz smeri Hrvaške. Med migranti je bilo največ državljanov Egipta, Afganistana in Nepala.

Evropski voditelji so se dogovorili o posojilu Ukrajini v višini 90 milijard evrov za naslednji dve leti. Posojilo bo zagotovilo 24 od 27 držav članic EU. Madžarska, Češka in Slovaška pri tem ne bodo sodelovale.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela odločitev o prerazporeditvi sredstev v državnem proračunu za leto 2025, s katero je zagotovila 235,7 milijona evrov za modernizacijo svoje vojske. Finančni minister Marko Primorac je pojasnil, da so bila skupna prerazporejena sredstva v višini skoraj 250 milijonov evrov, od česar bo levji delež prejel obrambni resor. Sredstva so namenjena predvsem plačilu predplačil za nabavo samohodnih havbic in glavnih bojnih tankov. Ta poteza predstavlja nadaljevanje hrvaške strategije posodabljanja oboroženih sil v luči spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Odločitev o prerazporeditvi proračunskega denarja omogoča takojšen začetek finančnih transakcij s ponudniki vojaške opreme, kar zagotavlja hitrejšo dobavo ključnih obrambnih sistemov. Vlada poudarja, da gre za nujno investicijo v nacionalno varnost, ki sledi dolgoročnim načrtom razvoja obrambnih zmogljivosti države in izpolnjevanju zavez znotraj zavezništva NATO.

Županijsko državno odvjetništvo v Zagrebu je sprožilo uradno preiskavo proti trem nekdanjim pripadnikom srbskih paravojaških enot, ki jih bremenijo vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti in vojnimi ujetniki. Kazniva dejanja naj bi bila storjena julija 1991 na širšem območju občine Dvor na Uni. Osumljenci, ki so delovali v okviru sil t.i. SAO Krajine, so obtoženi umorov civilnega prebivalstva in hrvaškega policista. Preiskava se osredotoča na obdobje začetka hrvaške domovinske vojne, ko so paravojaške formacije izvajale sistematično nasilje na območjih pod njihovo kontrolo. Gre za del širših prizadevanj hrvaškega pravosodja za procesiranje odgovornih za grozodejstva iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki ostajajo prednostna naloga kljub pretečenemu času. Osumljenci so trenutno nedostopni hrvaškim organom pregona, vendar postopki potekajo v smeri zagotavljanja pravice za žrtve in njihove svojce.

Ljubljanskega župana Zorana Jankovića preiskujejo zaradi suma sistemske korupcije in podkupovanja pri izdajanju gradbenih dovoljenj. Specializirano državno tožilstvo je sprožilo preiskavo, ki vključuje domače in tuje investitorje. Televizija Slovenija je v oddaji Tarča objavila nove podrobnosti primera.

Hrvaško pravosodno leto 2025 so zaznamovali odmevni sodni procesi proti visokim državnim uradnikom in izrek najstrožjih kazni v zgodovini države. Leto je minilo v znamenju začetka sojenj štirim nekdanjim ministrom, medtem ko je ena nekdanja ministrica že pričela s prestajanjem zaporne kazni. Poleg korupcijskih afer je javnost pretresla serija femicidov, ki so privedli do izreka dveh maksimalnih zapornih kazni v trajanju 50 let. Pravosodni organi so v tem obdobju vložili tudi nove obtožnice proti nekdanjim članom vlade, kar potrjuje intenzivno delo na področju pregona korupcije na najvišji ravni. Posebno pozornost so pritegnili primeri, povezani z nekdanjim premierjem Ivom Sanaderjem in drugimi visokimi funkcionarji, ki so se v različnih fazah postopkov spopadali z zakonodajo. Leto so zaznamovali tudi številni primeri nasilja nad ženskami, na katere se je sodstvo odzvalo z najostrejšimi sankcijami doslej. Kljub napredku pri nekaterih procesih so številni primeri ostali v središču javnih razprav zaradi dolgotrajnosti postopkov in kompleksnosti dokaznega gradiva v primerih gospodarskega kriminala.

Evropska unija je po dolgih pogajanjih dosegla dogovor o dodelitvi 90 milijard evrov posojila Ukrajini, pri čemer Madžarska, Češka in Slovaška niso sodelovale. Srbijanski minister Bratina je izjavil, da bi morala Hrvaška, podobno kot Ukrajina, plačati z ozemljem. Premier Plenković se je udeležil vrha EU v Bruslju, kjer so razpravljali o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje Ukrajine, čemur Belgija ostro nasprotuje. Ursula von der Leyen in njena ekipa pa si prizadevata za uporabo ruskega premoženja za financiranje ukrajinske vojske, kljub pravnim vprašanjem in dolgovom Kijeva.

Na Hrvaškem se intenzivno pripravljajo na ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka, ki bo trajalo dva meseca. Ministrstvo za obrambo bo v kratkem poslalo več kot tisoč vabil na obvezne zdravniške preglede, prvi naborniki pa naj bi v vojašnice prišli v začetku marca.

V zagrebški četrti Trešnjevka je v poznih večernih urah pred osnovno šolo na Novi cesti odjeknila močna eksplozija, ki je vznemirila lokalno prebivalstvo. Po navedbah gasilcev in policije je neznana oseba na šolskem igrišču aktivirala močno pirotehnično sredstvo v kombinaciji z bencinom, kar je povzročilo pok in požar. Gasilci Javne gasilske enote Zagreb so dobi dojava o dogodku nekaj pred 23. uro in nemudoma posredovali na prizorišču. Incident se je zgodil na istem mestu kot podobni dogodki v preteklosti, kar kaže na ponavljajoče se vzorce kršenja javnega reda in miru v okolici izobraževalne ustanove. Policija je opravila ogled kraja in sprožila preiskavo, s katero želijo identificirati odgovorne osebe. Po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih, nastala pa je materialna škoda na površini igrišča. Oblasti ob tem ponovno opozarjajo na nevarnosti neustrezne uporabe pirotehnike, zlasti v bližini vnetljivih snovi in v naseljenih območjih.

Hrvaška vlada je za leto 2025 napovedala več pomembnih sprememb, med katerimi izstopajo ponovna uvedba obveznega vojaškega roka, obsežna vlaganja v posodobitev obrambnega sistema in pokojninska reforma. Poleg tega bodo na življenje državljanov vplivale spremembe v prostorsko-gradbenem sektorju. V letu 2026 je pričakovati obravnavo Bačićevih zakonov na ustavnem sodišču, izplačila dodatkov upokojencem in vpoklic mladih v vojsko.

Leto 2025 je na področju socialne politike zaznamoval problem femicidov, ki je kulminiral s štirimi umori žensk. Sprejet je bil tudi novi Zakon o pokojninskem zavarovanju (ZOMO), ki je prinesel višje pokojnine in ukinitev določil Zakona o osebni asistenci. Razmere je dodatno otežil niz femicidov, težave z inkluzivnim dodatkom in sramota na ministrstvu Piletića.

Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Reki vložil obtožnico zoper nekdanjega dolgoletnega župana Reke Vojka Obersnela in še tri osebe. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, je razkrila sume storitve kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo položaja in pooblastil. Obersnel, sicer vidni član stranke SDP, se bo moral pred sodiščem zagovarjati zaradi nepravilnosti, ki so jih preiskovalci zaznali med njegovim županovanjem. Istočasno je tožilstvo Bosne in Hercegovine vložilo obtožnico proti nekdanjima poveljnikoma Armade BiH, Mensudu Kelešturi in Hazimu Jašareviću. Obtožnica ju bremeni vojnih zločinov nad civilnim prebivalstvom, konkretno za pokol hrvaških otrok v Vitezu med oboroženim spopadom zlasti leta 1993. Gre za dolgo pričakovan pravosodni korak pri obravnavi vojnih grozot v osrednji Bosni, kjer sta obtožena kot poveljnika delovala v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom.

Hrvaško državno tožilstvo je vložilo novo obtožnico proti Barbari Antolić Vupora, poslanki opozicijske stranke SDP in predsednici Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Obtožnica jo bremeni domnevnih nepravilnosti pri pridobivanju dovoljenj za obnovo hiše v Varaždinu, s čimer naj bi si pridobila protipravno korist. To je že drugi pravosodni postopek, ki so ga hrvaški organi v zadnjem obdobju sprožili proti vplivni predstavnici slovenske manjšine. Antolić Vupora je vse očitke tožilstva odločno zanikala in napovedala dokazovanje svoje nedolžnosti v sodnem postopku. Kot poslanka socialdemokratov in vidna članica slovenske skupnosti na Hrvaškem poudarja, da so postopki neutemeljeni. Nova obtožnica sledi prejšnjim pravnim zapletom, s katerimi se je poslanka spopadala že v sredini novembra, kar dodatno stopnjuje politični in pravni pritisk nanjo.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da napadi ukrajinskih brezpilotnih letal na trgovske ladje in brezpilotne čolne v Črnem morju predstavljajo oviro za nadaljnja mirovna pogajanja med Rusijo in Ukrajino. Direktor drugega evropskega oddelka ruskega zunanjega ministrstva, Jurij Pilipson, je poudaril, da tovrstni napadi negativno vplivajo na možnost doseganja miru.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) je na županijskem sodišču na Reki vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu ter še trem osebam. Med obtoženimi je tudi Samir Barać, nekdanji vaterpolski reprezentant in funkcionar. Preiskava, ki se je začela avgusta 2025, se nanaša na sume zlorabe položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje na Reki. Obersnel, ki je mesto vodil med letoma 2000 in 2021, je obtožen, da je s svojimi dejanji omogočil protipravno korist tretjim osebam oziroma povzročil škodo mestnemu proračunu. Poleg zlorabe položaja obtožnica vključuje tudi kazniva dejanja napeljevanja k tem dejanjem. Primer predstavlja enega vidnejših pravosodnih postopkov proti nekdanjim visokim lokalnim funkcionarjem na Hrvaškem, kar krepi prizadevanja države pri pregonu korupcije na vseh ravneh oblasti.

Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je pred Županijskim sodiščem v Zagrebu vložil obtožnico proti osmim hrvaškim državljanom in eni pravni osebi. Med obtoženimi so poslanka socialnih demokratov (SDP) v hrvaškem saboru Barbara Antolić Vupora, varaždinski občinski uradnik Vlado Podbrežnički in sodna izvedenka Jagoda Bistrović. Skupina se spopada z obtožbami o zlorabi položaja in pooblastil ter napeljevanju h kaznivim dejanjem, ki so povezana z različnimi finančnimi in upravnimi nepravilnostmi v Varaždinu. Preiskava je razkrila vrsto malverzacij, v katere naj bi bili vpleteni visoki lokalni in nacionalni politiki. Primer predstavlja nadaljevanje protikorupcijskih prizadevanj hrvaškega tožilstva v regiji, kjer so se že v preteklosti pojavljali sumi nepravilnosti pri upravljanju s komunalnimi in gradbenimi projekti. Obtožnica bremeni vpletene, da so izkoriščali svoje uradne položaje za pridobitev neupravičenih koristi, kar močno odmeva v hrvaški politični javnosti, zlasti zaradi vpletenosti vidne članice opozicijske stranke SDP.

Slovenska policija je v preteklem 24-urnem obdobju zabeležila povečano število intervencij, saj so operativno-komunikacijski centri na številko 113 prejeli skupno 1586 klicev. Od 639 obravnavanih interventnih dogodkov so policisti največji delež nalog opravili na področju cestnoprometne varnosti, kjer se je zgodilo 123 prometnih nesreč. V večini primerov je nastala le premoženjska škoda, v desetih nesrečah pa so udeleženci utrpeli lahke telesne poškodbe. Zaradi hujših kršitev prometnih predpisov so policisti zasegli osem vozil. Na področju kriminalitete je bilo obravnavanih 83 kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovali vlomi (25) in tatvine (19). Izstopajo tudi štirje ropi ter tri kazniva dejanja nasilja v družini, pri čemer sta bili dve osebi zaščiteni z ukrepom prepovedi približevanja. Policisti so se spopadali tudi s kršitvami javnega reda in miru, zaradi česar so izvedli 62 intervencij, šest kršiteljev pa so zaradi nadaljevanja s prekrški pridržali. Poleg tega so na območju policijskih uprav Novo mesto in Maribor izsledili 88 oseb, ki so nezakonito prestopile državno mejo.

Hrvaški premier Andrej Plenković je po srečanju na vrhu EU izjavil, da je Evropska unija sprejela strateško odločitev o financiranju Ukrajine in s tem pokazala, da jo podpira. Plenković je tudi poudaril, da bo Hrvaška iz evropskega proračuna prejela še več sredstev.

Zagrebški policisti so v torek pod nadzor so pridržali moškega, ki ga sumijo povzročitve eksplozije na otroškem igrišču v mestni četrti Trešnjevka. Po podatkih policijske uprave Zagreb se je incident zgodil v ponedeljek, 29. decembra, v poznih večernih urah. Kriminalistična preiskava je pokazala, da je moški z uporabo pirotehničnih sredstev oziroma petard zanetil ogenj v posodi z bencinom, kar je povzročilo močnejšo eksplozijo. Dogodek je v soseski povzročil precej vznemirjenja, vendar po prvih podatkih v eksploziji ni bilo poškodovanih oseb. Policija trenutno še ugotavlja vse okoliščine in motive za dejanje, moški pa ostaja v policijskem pridržanju. Kriminalistična preiskava poteka v smeri ugotavljanja kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.

Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu in nekdanjemu vrhunskemu vaterpolistu Samirju Baraću. Obersnelu očitajo, da je z zlorabo položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje oškodoval mestni proračun za približno 176.000 evrov. Po navedbah tožilstva so bila javna sredstva porabljena v korist oseb, blizu takratni mestni oblasti, kar naj bi potrdila večletna preiskava finančnih tokov v mestni upravi. Reški odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) je ob tem ostro kritiziral Obersnelovo zapuščino. Predsednik lokalnega odbora Josip Ostrogović je poudaril, da so se v času, ko je nekdanji župan javno govoril o poštenju, v ozadju trošili milijoni evrov javnega denarja. Poleg trenutne obtožnice opozicija opozarja na domnevne nepravilnosti pri gradnji garaže Kantrida, investicijah v ladjo Galeb ter spornih poslih s tržnicami in sortirnico odpadkov. HDZ pričakuje, da bo državno tožilstvo (DORH) v prihodnje obravnavalo še več sumov korupcije iz Obersnelovega mandata.

SDP je izrazil ogorčenje nad dogajanjem v Kliničnem bolniškem centru (KBC) Osijek in kritiziral Ministrstvo za zdravje, ker ni prepoznalo ogroženosti mladoletnih oseb na Zavodu za otroško psihiatrijo. Zaradi tega so pozvali ministrico Ireno Hrstić k takojšnjemu odstopu.

Županijsko sodišče v Zagrebu je zavrnilo predlog obrambe nekdanjega ministra za zdravje Vilija Beroša za izločitev dokazov v aferi Mikroskopi, v kateri je Beroš osumljen prejemanja podkupnine. Sodišče je odločilo, da so dokazi, ki so jih zbrali preiskovalci, vključno s podatki iz mobilnih telefonov osumljencev, zakoniti. Obramba ima pravico do pritožbe, saj odločitev še ni pravnomočna.

Hrvaška je s 1. januarjem uradno prevzela polno odgovornost za nadzor in varovanje lastnega zračnega prostora z uporabo novih večnamenskih bojnih letal rafale. Ministrstvo za obrambo v Zagrebu je potrdilo, da bo država naloge nadzora zračnega prostora odslej opravljala samostojno v okviru Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS). Odločitev o prevzemu samostojnega varovanja sledi končanemu obdobju intenzivnega usposabljanja hrvaških pilotov in tehničnega osebja za upravljanje s francoskimi letali. V vmesnem obdobju sta hrvaško nebo na podlagi dogovorov znotraj zavezništva Nato začasno varovali Italija in Madžarska, ki sta naloge opravljali z letali eurofighter typhoon in gripen. S to potezo Hrvaška krepi svoje obrambne zmogljivosti in zmanjšuje odvisnost od vojaške pomoči sosednjih držav članic Nata.

Hrvaška bo s 1. januarjem prevzela nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi bojnimi letali Rafale, ki bodo del Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe NATINAMDS. V prehodnem obdobju so nadzor izvajala italijanska letala Eurofighter Typhoon in madžarska letala Gripen.

Splitska policija je prejela prijavo zaradi groženj, ki so bile usmerjene na Ivano Marković, saborsko zastopnico SDP in županjo Supetra, ter njenega očeta, hrvaškega veterana. Preiskava poteka z namenom odkriti identiteto oseb, ki stojijo za grožnjami.

Zagrebški policisti so v ponedeljek, 29. decembra 2025, v popoldanskih urah na območju mestne četrti Dubrava odkrili in zasegli večjo količino pirotehničnih sredstev. Na vozišču ene izmed ulic so preiskovalci opazili odložene kartonske škatle, v katerih je bilo skupno 2525 kosov različne pirotehnike. Po navedbah policijske uprave večina najdenih sredstev sodi v kategorije, ki so za splošno uporabo in prodajo fizičnim osebam strogo prepovedane. Incident se je zgodil le teden dni po obsežni akciji na območju Trešnjevke, kar kaže na povečano aktivnost policije pri nadzoru nezakonite trgovine s pirotehniko v prazničnem obdobju. Policija izvor zapuščenih predmetov še preiskuje, saj so bili ti odloženi na javni površini brez neposredne prisotnosti osumljencev. Najdba je del širših prizadevanj hrvaških organov pregona za zagotavljanje varnosti med novoletnimi prazniki v okviru operativne akcije Mir in dobro.

Splitski policisti so v obsežni operativni akciji v zadnjih dneh odvzeli več sto kosov prepovedanih pirotehničnih sredstev. Med poostrenim nadzorom so pirotehniko zasegli tako odraslim državljanom kot mladoletnikom, pri čemer so zoper kršitelje in starše otrok podali ustrezne prekršajne prijave. Akcija je bila usmerjena v zagotavljanje varnosti med prazniki in preprečevanje poškodb, ki jih povzroča nepravilna uporaba eksplozivnih sredstev. V okviru preiskave so inšpektorji Civilne zaščite odkrili tudi trgovino, ki je pirotehnične izdelke nezakonito prodajala mladoletnim osebam. Zaradi resnih kršitev zakonodaje so inšpektorji izdali odločbo o trajnem zaprtju prodajalne. Ukrep sledi širšim prizadevanjem hrvaških organov pregona za zajezitev nezakonite trgovine s pirotehniko, kar se navezuje na podobne decembrske zasege v drugih delih države, vključno z Zagrebom, kjer so oblasti nedavno zasegle celo tono tovrstnih sredstev.

Premier Andrej Plenković je napovedal sprejetje uredbe z zakonsko močjo, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo ključne določbe Zakona o osebni asistenci. Plenković je kritiziral sodišče, ker naj ne bi upoštevalo števila razpoložljivih asistentov in finančnih posledic odločitve. Prav tako je komentiral transparent 'Za dom spremni' na Maksimiru, ki ga je označil za 'logično sporočilo Tomaševiću'.

V Vinicki v občini Berane si prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev z asfaltiranjem cest. Prebivalci poudarjajo, da je vas zaradi prizadevanj in pomoči države ter občine prepoznana kot ena najbolj aktivnih na tem območju. Medtem pa brat ubite Alme Ćosović opozarja javnost, da tožilstvo napačno kvalificira umor njegove sestre kot nasilje v družini, kar po njegovem mnenju storilca postavlja v ugodnejši položaj, saj je za to dejanje predvidena nižja kazen kot za težko uboj.

Sindikat podjetja Čistoća iz Podgorice je izrazil podporo predlogu za dvig cen odvoza in zbiranja komunalnih odpadkov. Po njihovem mnenju je ta ukrep nujen za zagotovitev finančne stabilnosti podjetja in ohranjanje kontinuitete pri izvajanju komunalnih storitev, saj so dolgoročni stroški goriva, vzdrževanja vozil in opreme znatno obremenili poslovanje.

Na Hrvaškem se je v zadnjem obdobju povečalo število incidentov, povezanih z nestrpnostjo, usmerjenih predvsem proti Srbom. Zgodovinar Tvrtko Jakovina meni, da so eden od vzrokov za tovrstne pojave koncerti Marka Perkovića Thompsona. Poudarja pa, da to ni edini razlog, saj da ideologija hrvaške desnice, z vladajočo HDZ na čelu, temelji na obračunavanju s preteklostjo.

Slovenski in hrvaški policisti so se v Petišovcih že triintrideseto leto zapored srečali na tradicionalnem novoletnem dogodku na mostu čez reko Muro. Srečanje, ki sta se ga udeležila vodstva policijskih uprav Murska Sobota in Medžimurje ter predstavniki lokalnih skupnosti z obeh strani meje, je bilo namenjeno potrditvi odličnega čezmejnega sodelovanja in krepitvi prijateljskih vezi med institucijami. Udeleženci so si na sredini mostu izmenjali priložnostna darila in nazdravili s penino, s čimer so simbolično obeležili konec koledarskega leta in uspešno opravljeno skupno delo. Govorniki so izpostavili, da se sodelovanje med policijama kljub spremembam mejnega režima po vstopu Hrvaške v schengensko območje ni zmanjšalo, temveč se je prelevilo v tesno operativno povezovanje na področju zagotavljanja varnosti prebivalcev obeh držav. Tradicija, ki traja že več kot tri desetletja, po mnenju vpletenih predstavlja ključen steber dobrih sosedskih odnosov v regiji.

Združenja veteranov vojne v Bosni in Hercegovini, ki so bila del Hrvaškega obrambnega sveta (HVO), so izrazila odobravanje ob vložitvi dveh novih obtožnic za vojne zločine, storjene nad hrvaškim prebivalstvom v srednji Bosni. Po mnenju predstavnikov teh združenj se s tem procesom končno popravlja dolgoletna krivica, saj Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu teh konkretnih primerov v preteklosti ni obravnavalo. V izjavah so poudarili, da mora pravica priti na dan, četudi z zamudo. Obtožnice se nanašajo na zločine na območju Viteza, ki so bili v preteklih desetletjih pogosto spregledani v mednarodnih pravosodnih procesih. Aktivnosti tožilstva BiH so tako razumljene kot ključen korak k priznavanju trpljenja hrvaških žrtev v regiji, hkrati pa združenja upajo na pravičen sodni epilog, ki bo razjasnil dogodke iz obdobja spopadov v srednji Bosni.

Hrvaški minister za pravosodje Damir Habijan je sporočil, da je bila v Črni gori aretirana oseba, ki jo bremenijo vojnih zločinov proti civilistom na območju Grubišnega Polja. Mediji poročajo, da gre za Milorada Kovačevića, ki je bil že obsojen za zločine na dubrovniškem območju. Črnogorska policija je potrdila aretacijo 61-letnega M. K., ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki.