Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Švicarske oblasti so sprožile preiskavo proti vodstvu bara v Crans-Montani zaradi suma nenaklepnega uboja v povezavi s požarom, ki je zahteval 40 življenj. Preiskovalci sumijo, da so kresničke na steklenicah šampanjca povzročile požar, ko so se preveč približale stropu bara, polnega ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Pripadniki goriškega deželnega poveljstva finančne straže (Guardia di Finanza) so v bližini meje s Slovenijo izvedli obsežno operacijo proti trgovini z drogami, v kateri so zasegli več kot 110 kilogramov čistega kokaina. Prepovedano snov so odkrili v tovornjaku s hrvaškimi registrskimi oznakami, ki je po prečkanju avtocestne cestninske postaje Moščenice (Lisert) vozil v smeri proti slovenski meji. Kljub navodilom finančnih stražnikov se voznik sprva ni ustavil, vendar so ga policisti kmalu zatem prisilili k postanku. Pri pregledu kabine tovornega vozila, ki je uradno prevažalo gradbeni material v Hrvaško, so s pomočjo službenih psov našli tri potovalne torbe, v katerih je bilo 101 zavoj kokaina. Zaradi suma neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so aretirali voznika, državljana Srbije, ki so ga prepeljali v goriški zapor. Po ocenah preiskovalcev bi zasežena droga na črnem trgu dosegla vrednost približno 20 milijonov evrov. Operacija poudarja pomen stalnega nadzora na ključnih prometnih oseh v bližini državnih mej, kjer kriminalne združbe pogosto poskušajo pretovoriti prepovedane substance v sosednje države EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem. Hkrati je Donald Trump izjavil, da so ameriški uradniki ugotovili, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom dronom, kot je trdil Kremelj. Ameriški diplomat Volker pa je dejal, da si Putin želi zavzeti celotno Ukrajino, a mu ne bo uspelo. Potekalo je tudi srečanje med Zelenskim in Trumpom.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so prijele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Venezuelski minister za notranje zadeve Diosdado Cabello je napad označil za delno uspešen, saj po njegovih besedah ameriškim silam kljub aretaciji predsednika ni uspelo sprožiti želenega vsesplošnega kaosa v državi. V odziv na tujo vojaško posredovanje je venezuelsko obrambno ministrstvo razglasilo popolno mobilizacijo vseh oboroženih sil. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so nekateri evropski in južnoameriški politiki, denimo portugalski voditelj stranke Chega André Ventura, dogodek označili za simbol upanja in konec diktature, so drugi opozorili na kršitev mednarodnega prava. Italijanski poslanec Fabio Porta je poudaril, da je bila vojaška akcija ZDA napačna in nevarna, ter izrazil skrb za varnost tujih državljanov v državi. Ameriški predsednik Donald Trump je že pred časom napovedal, da so Madurovi dnevi na oblasti šteti, kar se je s to operacijo tudi uresničilo.

Vladimir Soloviov, eden glavnih propagandistov Vladimirja Putina, je med govorom pred ruskim predsednikom v solzah prejel nagrado na slovesnosti v Moskvi. Soloviov, ki ima pet hiš v Italiji, je dejal, da je 'vojna dala smisel njegovi generaciji' in da je 'moški ustvarjen za vojno'.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

V Parizu se je odvil vrh t.i. koalicije prostovoljcev, na katerem so predstavniki 35 držav razpravljali o nadaljnji varnostni in vojaški pomoči Ukrajini. Dogodek je bil namenjen utrjevanju zavezništva v luči dolgotrajnega konflikta z Rusijo. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ob robu srečanja jasno poudarila, da Italija na ukrajinsko ozemlje ne bo napotila svojih vojaških enot, s čimer je postavila mejo neposredni vpletenosti svoje države v spopade. Medtem ko Rim zavrača prisotnost vojakov na terenu, so iz Nemčije prišla sporočila o morebitni okrepljeni vojaški prisotnosti v sosednjih državah članicah zveze Nato. Takšni premiki bi služili kot odvračalni ukrep in zagotovilo za varnost vzhodnega krila zavezništva. Srečanje v francoski prestolnici je znova izpostavilo različne pristope evropskih sil pri vprašanju stopnjevanja vojaške pomoči in neposredne prisotnosti v regiji.

V Italiji so se z začetkom leta 2026 močno zaostrile politične napetosti glede napovedanega referenduma o reformi pravosodja. Ker parlamentu ob sprejetju reforme ni uspelo doseči dvotretjinske večine, je ljudsko glasovanje postalo obvezno, vprašanje datuma izvedbe pa je postalo predmet strateških prepirov. Italijanska vlada si prizadeva za čim zgodnejši termin, medtem ko opozicija in Visoki svet sodstva (CSM) poskušata postopek zavleči. Nasprotniki reforme želijo s podaljševanjem rokov ohraniti trenutni sistem volitev v sodniške organe in se izogniti novim pravilom, ki bi omejila vpliv interesnih skupin znotraj sodstva. Kampanja se je začela z ostrimi obtožbami o zavajanju javnosti, saj so se na železniških postajah pojavili plakati z napisi, da reforma sodnike podreja politiki, kar zagovorniki sprememb označujejo za neresnico. Sporne vsebine trdijo, da reforma krši neodvisnost sodstva, čeprav 104. člen italijanske ustave ostaja nespremenjen. Zagovorniki reforme, vključno s stranko Forza Italia in fundacijo Luigi Einaudi, so te navedbe označili za informacijsko prevaro in poudarjajo, da je ločitev sodniških in tožilskih karier nujen korak za ozdravitev sistema. Končno odločitev o datumu referenduma, ki bo predvidoma marca, bo moral sprejeti predsednik države Sergio Mattarella.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Italijanski organi pregona so sprožili obsežno tiskovno in operativno iskalno akcijo za 36-letnim hrvaškim državljanom Marinom Jelenićem. Jelenić je osumljen brutalnega umora 34-letnega sprevodnika Alessandra Ambrosia, ki se je zgodil v ponedeljek zvečer. Po poročanju medijev, vključno s hrvaškim časnikom Jutarnji list, je osumljenec po dejanju pobegnil in je trenutno na begu, policija pa njegovo identiteto javno razkriva zaradi visoke stopnje nevarnosti. Preiskava se osredotoča na okoliščine napada, ki je pretresel italijansko javnost. Policija je okrepila nadzor na mejnih prehodih in ključnih prometnih vozliščih, saj obstaja verjetnost, da bi osumljenec poskušal zapustiti državo. Italijanske oblasti tesno sodelujejo s tujimi varnostnimi organi, da bi čim prej izsledile storilca tega surovega kaznivega dejanja. Javnost pozivajo k previdnosti in posredovanju kakršnih koli informacij, ki bi lahko pripomogle k aretaciji.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Po katastrofalnem požaru v Crans-Montani poteka identifikacija žrtev, pri čemer šest ljudi še vedno ni identificiranih. Na stotine ljudi se je zbralo na tihi žalni slovesnosti v počastitev umrlih. V Sionu je bila opravljena maša za žrtve, medtem ko prebivalci izražajo globoko žalost in prizadetost nad tragedijo.

Italijanska vlada je napovedala povišanje avtocestnih cestnin, ki bo stopilo v veljavo januarja 2026. Odločitev sledi razsodbi ustavnega sodišča, ki je pretekle vladne odložitve o zamrznitvi cen cestnin označilo za neustavne. Čeprav se je vlada podražitvam sprva poskušala izogniti, je sodišče oktobra lani odločilo, da so zakonski odlogi prilagajanja cen inflaciji v neskladju z ustavo. Cene cestnin na italijanskih avtocestah se več let niso spreminjale, kar je povzročilo kopičenje finančnih obveznosti do koncesionarjev. Z novim letom se bodo stroški za voznike na enem najpomembnejših evropskih avtocestnih omrežij tako znatno povišali. Ukrep bo vplival tako na domače uporabnike kot na številne tuje turiste in logistična podjetja, ki dnevno prečkajo italijansko ozemlje.

V severozahodnem delu Italije se je v torek dopoldne zgodila huda nesreča na žičniškem sistemu Macugnaga, ki vodi na vrh Monte Moro. Do incidenta je prišlo, ko je gondolska kabina s 15 potniki v zgornjo postajo pripeljala s preveliko hitrostjo in trčila v steno objekta. Zaradi silovitega udarca se je kabina odbila nazaj po žici in trčila v drugo kabino, ki se je premikala v nasprotno smer. V nesreči so bili poškodovani trije potniki v prvi kabini in upravljavec v drugi, vendar nihče ni v smrtni nevarnosti. Zaradi trka se je celoten žičniški sistem samodejno zaustavil, kar je povzročilo, da je na nadmorski višini 2800 metrov ostalo ujetih 99 ljudi, med njimi 94 turistov z otroki in pet zaposlenih. Reševalne službe so nemudoma sprožile obsežno evakuacijsko akcijo, pri kateri so ujetnike z gore na varno prepeljali s helikopterji. Italijanski organi so že sprožili preiskavo, s katero bodo ugotovili natančen vzrok za odpoved zavornega sistema oziroma preveliko hitrost gondole ob vstopu v postajo.

ZDA so aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, kar je povzročilo mednarodne odzive. Trump je nakazal na morebitno vojaško akcijo v Kolumbiji in izrazil prepričanje, da ameriška operacija v Venezueli ne bo vplivala na odnose s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Trump je tudi izjavil, da mora Amerika v celoti pridobiti nadzor nad venezuelsko nafto z namenom obnove države. Združeni narodi bodo razpravljali o zakonitosti aretacije Madura. Tajvanski obrambni minister je izjavil, da je vojska pripravljena na vse možne scenarije, vključno s poskusom "obglavljenja", ki bi ga izvedla Kitajska, po vzoru ameriške operacije v Venezueli.

Hrvaška je s 1. januarjem uradno prevzela polno odgovornost za nadzor in varovanje lastnega zračnega prostora z uporabo novih večnamenskih bojnih letal rafale. Ministrstvo za obrambo v Zagrebu je potrdilo, da bo država naloge nadzora zračnega prostora odslej opravljala samostojno v okviru Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe (NATINAMDS). Odločitev o prevzemu samostojnega varovanja sledi končanemu obdobju intenzivnega usposabljanja hrvaških pilotov in tehničnega osebja za upravljanje s francoskimi letali. V vmesnem obdobju sta hrvaško nebo na podlagi dogovorov znotraj zavezništva Nato začasno varovali Italija in Madžarska, ki sta naloge opravljali z letali eurofighter typhoon in gripen. S to potezo Hrvaška krepi svoje obrambne zmogljivosti in zmanjšuje odvisnost od vojaške pomoči sosednjih držav članic Nata.

Po prijetju Nicolása Madura so se pojavili pozivi uradnika ameriškega ministrstva za domovinsko varnost, naj se Venezuelci v ZDA prostovoljno vrnejo v domovino. Donald Trump je začasni predsednici Delcy Rodriguez zagrozil z 'višjo ceno'. Venezuelski socialistični diktator Nicolás Maduro in njegova žena Cilia Flores sta se po poročilih znašla pred ameriškim zveznim sodiščem, kjer sta se soočila z obtožbami o narkoterorizmu. Podpredsednica Venezuele, Delcy Rodriguez, je obsodila »brez precedana« ameriško vojaško agresijo proti Venezueli, ki je kulminirala z »nezakonito ugrabitvijo« predsednika Nicolása Madura. Trgi se na prijetje Madura niso odzvali burno, opazna pa je bila rast zlata.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so iz zapora v Brooklynu s helikopterjem in oklepnimi vozili prepeljali na zvezno sodišče na Manhattnu. V New Yorku sta bila pridržana od sobote, obtožena sta trgovine z drogami. Švica je zamrznila sredstva Nicolása Madura.

Palestinske in regionalne organizacije so izrazile podporo Venezueli proti ameriškemu imperializmu. Delcy Rodríguez je pozvala Trumpa k sodelovanju in spoštljivim odnosom. Trump je odgovoril z grožnjami Rodríguezovi, če ne bo ravnala "pravilno". Medtem je Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, postala ena izmed kandidatov za zamenjavo Nicolása Madura.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je v požaru, ki je na silvestrovo izbruhnil v lokalu Le Constellation, umrlo šest italijanskih državljanov. Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je potrdil, da so vse žrtve mladoletne, stare med 15 in 17 let. Med identifikacijskimi žrtvami so Giovanni Tamburi iz Bologne, Achille Barosi iz Milana, Emanuele Galeppini iz Genove, Chiara Costanzo iz Milana, Riccardo Minghetti iz Rima ter 15-letna Sofia Prosperi, ki je imela dvojno italijansko-švicarsko državljanstvo. Preiskava dogodka še poteka, vendar so preživeli opozorili na neustrezne varnostne pogoje v lokalu. Priče navajajo, da je bil prostor majhen in prenatrpan, kar je v trenutku nesreče močno otežilo evakuacijo, saj naj ne bi opazili jasnih izhodov v sili. Italijanske oblasti so že organizirale prevoz posmrtnih ostankov v domovino z vojaškim letalom, medtem ko so štiri ranjene osebe prepeljali na zdravljenje v bolnišnice v Milanu in Torinu. V mestu so danes pripravili tudi spominski pohod v čast žrtvam.

Združene države Amerike so po nedavnem pregledu trgovinske politike znatno znižale napovedane kazenske carine na uvoz italijanskih testenin. Ministrstvo za zunanje zadeve v Rimu je v četrtek sporočilo, da se bodo številni proizvajalci izognili prvotno načrtovanim dajatvam, ki bi lahko dosegle skupno stopnjo 106 odstotkov. Po prvotnem načrtu bi morale nove carine v višini dobrih 91 odstotkov začeti veljati januarja, kar bi skupaj z obstoječimi 15-odstotnimi uvoznimi dajatvami praktično onemogočilo konkurenčnost italijanskih izdelkov na ameriškem trgu. Odločitev o znižanju carin sledi t. i. »vojni testenin«, ki se je razplamtela po ameriških obtožbah o dampingu italijanskih proizvajalcev. Italijanski izvozniki so z navdušenjem sprejeli novico, saj pričakujejo razbremenitev poslovanja in izboljšanje trgovinskih odnosov med državama. Čeprav so ZDA ohranile določene omejitve, so bistveno nižje stopnje carin za ključne blagovne znamke preprečile popoln zastoj trgovine v tem sektorju.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Hrvaška bo s 1. januarjem prevzela nadzor in zaščito svojega zračnega prostora z večnamenskimi bojnimi letali Rafale, ki bodo del Natovega integriranega sistema zračne in protiraketne obrambe NATINAMDS. V prehodnem obdobju so nadzor izvajala italijanska letala Eurofighter Typhoon in madžarska letala Gripen.

Italijanski parlament je v torek uradno potrdil vladni predlog proračuna za leto 2026, ki vključuje stroge ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja. Proračunski načrt v vrednosti približno 22 milijard evrov je pripravljen z namenom, da se primanjkljaj v letu 2026 zniža na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). S tem je desnosredinska koalicija pod vodstvom premierke Giorgie Meloni odgovorila na zahteve Evropske unije po večji fiskalni disciplini, saj je bila prejšnja ciljna vrednost primanjkljaja določena pri treh odstotkih. Sprejetje tega dokumenta predstavlja ključen korak za stabilizacijo italijanskih javnih financ v skladu z evropskimi pravili o dolgu. Ukrepi so usmerjeni v krčenje javne porabe, s čimer želi Rim izpolniti pričakovanja Bruslja in se izogniti morebitnim sankcijam zaradi čezmernega primanjkljaja. Proračun so podprli poslanci vladajoče koalicije, ki poudarjajo pomen dolgoročne finančne vzdržnosti države.

Švicarska kantonalna policija je zaključila postopek identifikacije vseh 40 žrtev katastrofalnega požara, ki je v četrtek izbruhnil v priljubljenem lokalu v smučarskem središču Crans Montana. Po navedbah preiskovalcev se je tragedija zgodila sredi novoletne zabave, ko je ogenj hitro zajel prostore, polne obiskovalcev. Med žrtvami je bilo ugotovljeno veliko število mladoletnih oseb, pri čemer je bila najmlajša žrtev stara komaj 14 let. Policija in forenzični izvedenci so delali neprekinjeno, da bi potrdili identiteto vseh pokojnih, med katerimi prevladujejo švicarski državljani. Oblasti trenutno še vedno preiskujejo natančen vzrok požara, medtem ko se lokalna skupnost in turisti spopadajo s posledicami ene najhujših nesreč v tem delu Švice v zadnjih letih. Prizorišče nesreče ostaja zaprto za javnost, medtem ko se nadaljuje zbiranje dokazov o morebitnih kršitvah varnostnih predpisov v objektu.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Ameriška vlada je po intenzivnih diplomatskih pogajanjih in lobiranju italijanske industrije močno znižala napovedane protidampinške dajatve na uvoz testenin iz Italije. Prvotni predlog administracije predsednika Donalda Trumpa je predvideval carine v višini do 92 odstotkov, kar bi v kombinaciji z obstoječimi dajatvami ceno izdelkov za ameriške potrošnike praktično podvojilo. ZDA so trinajst italijanskih proizvajalcev, med katerimi so priznane znamke Barilla, La Molisana in Garofalo, obtožile prodaje izdelkov po nepošteno nizkih cenah. Po navedbah italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je ameriško ministrstvo za trgovino nove stopnje carin določilo v razponu med 2 in 14 odstotki. Posebno ugodno obravnavo je prejela družba La Molisana, za katero bo carina znašala le 2,26 odstotka, medtem ko bo za podjetje Garofalo stopnja 13,98-odstotna. Končna odločitev o uveljavitvi teh ukrepov bo uradno objavljena v začetku marca. Proizvajalci so ves čas postopka zavračali očitke o dampingu, odločitev o znižanju pa so pozdravili tako predstavniki industrije kot ameriški potrošniki.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Aretacija Mohammada Hannouna zaradi suma financiranja Hamasa je sprožila politične odzive. Časnik Il Domani je objavil članek z naslovom, ki nakazuje, da je preiskava všeč desnici, medtem ko se pojavljajo vprašanja o morebitnih povezavah Hannouna z župani iz vrst Demokratske stranke. Član Lige Sasso je pozval Ascarijevo k odstopu iz komisije za boj proti mafiji. Ascarijeva je izrazila zaupanje v pravosodne organe in zavrnila obtožbe. Razprava se je razširila tudi na politizacijo pravosodja, pri čemer so nekateri omenjali Melilla.

Italijanska policija je aretirala sedem ljudi zaradi suma zbiranja več milijonov evrov za Hamas. Izdane so bile tudi mednarodne tiralice za dve dodatni osebi, povezani s primerom. Eden od člankov omenja financiranje te organizacije s strani Golobove vlade.

Švicarske oblasti so sprožile obsežno kazensko preiskavo proti dvema upravnikoma bara Le Constellation v smučarskem središču Crans-Montana, kjer je v požaru na silvestrovo življenje izgubilo 40 ljudi. Preiskovalci so doslej uradno identificirali 24 žrtev, med katerimi je 11 mladoletnikov in šest tujih državljanov, ter njihove posmrtne ostanke že začeli predajati svojcem. Tragedija je v švicarski javnosti sprožila buren odziv in številna vprašanja o varnostnih standardih v gostinskih lokalih. Preiskava se osredotoča predvsem na sume o blokiranih zasilnih izhodih, odpovedih pri rednih inšpekcijskih pregledih in vstopu mladoletnih oseb v lokal. Javnost zahteva odgovore glede odgovornosti za visoko število žrtev, saj so se pojavili očitki o hudih varnostnih pomanjkljivostih, ki so preprečile varen umik gostov iz gorečega objekta. Švicarske službe za nujno pomoč še naprej izvajajo identifikacijske postopke za preostalih 16 žrtev požara, medtem ko se preiskava o vzrokih za nastanek ognja nadaljuje.

Predsednik italijanskega združenja Conflavoro Roberto Capobianco je izrazil podporo predlogu proračuna za leto 2026, ki ga je sprejela italijanska vlada. Kljub omejenim finančnim sredstvom Capobianco ocenjuje, da dokument predstavlja pozitivno osnovo za podporo delu in produktivnosti podjetij. Ključni element proračuna, ki ga izpostavlja združenje, je razbremenitev davkov na povečanje plač, ki izhajajo iz prenove kolektivnih pogodb v zasebnem sektorju. Ta ukrep naj bi neposredno okrepil kupno moč delavcev in spodbudil odgovornejša pogajanja. Združenje poudarja, da je za polno učinkovitost ukrepa nujno določiti referenčne kolektivne pogodbe za posamezne sektorje, s čimer bi preprečili t. i. pogodbeni damping in nagradili podjetja, ki vlagajo v kakovostna delovna mesta. Capobianco je ob tem pozval k uvedbi dodatnih strukturnih politik za digitalno preobrazbo in uporabo umetne inteligence, ki postajata ključni za produktivnost malih in srednje velikih podjetij. Po njegovem mnenju mora država podjetja aktivno spremljati pri izobraževanju kadrov in inovacijah procesov, da bi ohranila konkurenčnost na trgu.

Župana kraja Castiglione del Genovesi v italijanski provinci Salerno, Carmine Siano, so napadli in hudo poškodovali z batino. Napadalec, ki je bil po poročanju očividcev zamaskiran, je župana udarjal po glavi, rokah in nogah. Siano je v kritičnem stanju v bolnišnici v Salernu. Policija preiskuje incident.

Črnogorsko specializirano državno tožilstvo (SDT) je vložilo obtožnico proti osumljencu I.Lj. zaradi utemeljenega suma ustanovitve kriminalne organizacije in tihotapljenja. Obtoženi naj bi v letu 2020 postal član kriminalne združbe, ki sta jo organizirala D.G. in S.S., njen namen pa je bil nezakonit prenos neobdavčenih cigaret iz proste carinske cone Luke Bar. Združba se je v letih 2020 in 2021 ukvarjala s prodajo in razširjanjem teh tobačnih izdelkov ne le v Črni gori, temveč tudi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji. Preiskava je razkrila, da je I.Lj. v juliju 2020 s tovornim vozilom iz Črne gore v Italijo prepeljal večjo količino necarinjenih cigaret ter zanje prevzel denar. Tožilstvo je pred tem že vložilo obtožnico proti organizatorjema in trinajstim drugim članom združbe, ki jim očitajo večkratna kazniva dejanja tihotapljenja v sostorilstvu. Celotna operacija je temeljila na izogibanju carinskemu nadzoru in izkoriščanju logističnih poti prek Balkana v države Evropske unije.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

V Firencah so aretirali še enega od voditeljev Hamasa, pristojnega za tujino. Med aretiranimi je tudi Mohammad Hannoun, predsednik Združenja Palestincev v Italiji. Preiskava je razkrila, da so osumljenci zbirali denar za Gazo in Palestince ter ga nakazovali Hamasu. Premierka Meloni je izrazila zadovoljstvo z aretacijo. Pina Picierno (PD) je izpostavila izjemno pomembnost aretacije.

Italijanski parlament je potrdil reformo, ki blaži nadzor in sankcioniranje javnih razpisov, kljub nasprotovanju sodnikov in opozicijskih poslancev, ki trdijo, da bo to spodbudilo zapravljanje. Reforma, ki jo je pred dvema letoma predlagala koalicija premierke Đorđe Meloni, omejuje pristojnosti italijanskega Revizijskega sodišča, pristojnega za zagotavljanje spoštovanja italijanskih pravil in pravil Evropske unije o uporabi javnih sredstev. Med spremembami je tudi določba, da maksimalna kazen za administratorje, ki malomarno uporabljajo javna sredstva, ne sme presegati 30 odstotkov izgube, povzročene z njihovimi dejanji, oziroma dveh njihovih letnih plač. Vlada trdi, da bodo spremembe pomagale gospodarstvu s pospešitvijo postopkov in premagovanjem oklevanja politikov pri odobravanju javnih naročil.

Po zajetju Nicolása Madura s strani ameriških sil so se pojavili različni odzivi. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je obsodila "agresijo ZDA" in poudarila, da je Maduro še vedno predsednik. Papež Leo XIV. je pozval k ohranjanju venezuelske suverenosti. Igralka Sara Foster je pohvalila Trumpa za zajetje Madura kot osvoboditev za Venezueli. Medtem trgi niso bili pretirano prizadeti, razen skoka cene zlata. Pojavljajo se tudi ugibanja o možnih prihodnjih ameriških posredovanjih v drugih državah, kot je Mehika.

Vlada v Rimu je danes sporočila, da so Združene države Amerike sprejele odločitev o znatnem znižanju uvoznih carin za več italijanskih proizvajalcev testenin. Gre za preklic prvotnih načrtov o uvedbi visokih protidampinških dajatev, ki jih je administracija predsednika Donalda Trumpa napovedala septembra 2025. Po navedbah italijanskih uradnikov je do preobrata prišlo po uspešnih diplomatskih in trgovinskih pogajanjih med obema državama. Prvotni ukrepi, ki bi morali stopiti v veljavo 1. januarja 2026, so resno ogrozili enega ključnih izvoznih sektorjev italijanskega gospodarstva. Znižanje stopenj carin bo po ocenah analitikov omogočilo ohranitev konkurenčnosti italijanskih blagovnih znamk na ameriškem trgu. Dogovor velja za pomembno zmago italijanske diplomacije, saj preprečuje neposredno trgovinsko vojno v prehrambnem sektorju med Washingtonom in Rimom.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump bi lahko negativno ocenil morebitno imenovanje Kirila Budanova na mesto vodje urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju Alessandra Orsinija, profesorja sociologije na rimski univerzi Luiss, bi takšna kadrovska poteza neposredno nasprotovala mirovnim načrtom, ki jih pripravlja ameriška administracija. Orsini je v pogovoru za časnik Il Fatto Quotidiano izpostavil, da bi vzpon Budanova, ki velja za zagovornika ostrejše vojaške linije, lahko povzročil napetosti v odnosih med Kijevom in Washingtonom. Analiza kaže, da bi Trump imenovanje Budanova razumel kot oviro pri prizadevanjih za stabilizacijo razmer in iskanje diplomatske rešitve konflikta. To se sklada s širšimi poročili o naraščajočem razkoraku med zahtevami ukrajinskega vrha po varnostnih jamstvih in Trumpovo vizijo zunanje politike, ki naj bi bila manj naklonjena obsežnim vojaškim zavezam. Dogajanje v Kijevu tako ostaja pod strogim nadzorom mednarodnih opazovalcev, saj bi kadrovske rošade lahko bistveno vplivale na prihodnjo dinamiko podpore ZDA Ukrajini.

Novoizvoljeni predsednik dežele Kampanja Roberto Fico je naletel na pravne težave pri sestavi svoje regionalne vlade. Prefektura v Neaplju je namreč ugotovila, da je imenovanje Enza Cuoma na položaj regionalnega svetnika pravno nično. Težava izvira iz dejstva, da Cuomo, sicer župan mesta Portici, ob podpisu dekreta še ni uradno prenehal opravljati županske funkcije. Po italijanski zakonodaji morajo župani po podaji odstopne izjave počakati dvajset dni, da odstop postane pravno veljaven, Cuomo pa je funkcijo poskušal prevzeti že po treh dneh. Politični nasprotniki, predvsem iz vrst stranke Forza Italia, so dogodek izkoristili za ostre kritike na račun Fica. Vodja senatorjev Maurizio Gasparri je v izjavi za javnost izpostavil »institucionalno nevednost« novega predsednika in njegove ekipe. Medtem ko so pravne nepravilnosti povzročile zastoj pri vzpostavitvi nove regionalne uprave, kritiki opozarjajo tudi na notranje spore in klientelizem pri delitvi funkcij znotraj koalicije, ki jo vodi Gibanje petih zvezd v sodelovanju z Demokratsko stranko.

Ameriško ministrstvo za trgovino je v svoji predhodni analizi objavilo odločitev o drastičnem znižanju protidampinških carin na uvoz določenih blagovnih znamk italijanskih testenin. Odločitev, ki je bila objavljena pred predvidenim zaključkom preiskave 11. marca, sledi začasnim ukrepom iz lanskega septembra, ko so bile stopnje določene bistveno višje. Za proizvajalca La Molisana se je carina znižala z 91,74 odstotka na le 2,26 odstotka, za proizvajalca Garofalo na 13,98 odstotka, za ostalih 11 proizvajalcev pa na 9,09 odstotka. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, znano kot Farnesina, je poudarilo, da je ponovna določitev tarif rezultat aktivnega sodelovanja italijanskih podjetij z ameriškimi oblastmi. Ministrstvo je ob tem izpostavilo učinkovitost diplomatske podpore italijanske vlade, ki namerava s prizadevanji nadaljevati do sprejetja končnih odločitev. Ukrep predstavlja pomembno razbremenitev za italijansko prehrambno industrijo, ki je eden ključnih izvoznih sektorjev države na ameriški trg.

Združene države Amerike so močno znižale napovedane uvozne dajatve, ki so bile prvotno usmerjene proti 13 italijanskim proizvajalcem testenin. Italijansko ministrstvo za zunanje zadeve je v četrtek sporočilo, da je ministrstvo za trgovino ZDA po opravljenem pregledu odločilo o zmanjšanju teh carin, kar za italijansko prehrambeno industrijo pomeni pomembno razbremenitev. Prvotni predlogi so predvidevali visoke dajatve, ki bi lahko resno ogrozile konkurenčnost italijanskih izdelkov na enem njihovih najpomembnejših izvoznih trgov. Italijanska diplomacija je odločitev pozdravila kot rezultat uspešnih pogajanj in tehničnih pregledov. Odločitev ameriških oblasti bo omogočila nadaljnjo nemoteno prodajo testenin iz Italije v ZDA, ne da bi se proizvajalci spopadali z izrazitimi finančnimi bremeni, ki bi jih povzročile visoke uvozne tarife. Gre za pomemben korak pri ohranjanju stabilnih trgovinskih odnosov med Rimom in Washingtonom na področju kmetijskih in živilskih izdelkov.

Italija bo po poročanju virov pri Evropski uniji na petkovem zasedanju veleposlanikov držav članic podprla sklenitev prostotrgovinskega sporazuma med EU in latinskoameriškim blokom Mercosur. Odločitev Rima velja za ključen premik, ki bi lahko dokončno odprl pot k uveljavitvi sporazuma, o katerem se strani pogajata že več kot 25 let. Italijanska premierka Giorgia Meloni je spremembo stališča nakazala po tistem, ko je Evropska komisija predlagala pospešitev izplačil pomoči kmetom v višini 45 milijard evrov, kar je označila za pomemben korak naprej. Podpora Italije je ključnega pomena, saj sporazumu še vedno ostro nasprotujejo v Franciji, na Poljskem in Madžarskem. Glavni razlog za nasprotovanje so skrbi kmetijskih lobijev, ki se bojijo nelojalne konkurence zaradi poceni uvoza mesa in kmetijskih pridelkov iz Južne Amerike. Italijanska vlada se je sprva spopadala s podobnimi pomisleki, vendar so zagotovila Bruslja o dodatni finančni podpori kmetijskemu sektorju očitno prevladala nad prvotnimi zadržki.

Italijanski časnik Il Fatto quotidiano poroča, da je odločitev Evropske unije o novem posojilu za Kijev politični poraz za Volodimirja Zelenskega in njegove evropske partnerje, ki niso uspeli doseči zaplembe ruskih sredstev. Časnik poudarja, da je leto 2025 za Ukrajino najslabše zaradi pomanjkanja ameriške podpore, korupcijskega škandala in neuspehov na fronti. EU se je odločila za posojilo namesto uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

V Italiji so aretirali nekdanjega senatorja iz Udmurtije, Viktorja Horosavceva, ki je v Rusiji obtožen goljufije. Italijansko sodišče ga je kmalu zatem izpustilo. Horosavcev je bil aretiran na podlagi mednarodne tiralice, vendar je sodišče v Milanu zavrnilo zahtevo za pripor. Odvetniki so trdili, da pravno sodelovanje z Moskvo ni mogoče, ker je Rusija izstopila iz Sveta Evrope in prekinila sodelovanje v ustreznih sporazumih.