APDEJT.si

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon, se je v Rimu sestal z italijanskim zunanjim ministrom Antoniom Tajanijem. Arčon se je zavzel za povečanje sredstev za slovensko skupnost v Italiji in zagotovitev njihovega zastopstva v parlamentu. Tajani je bil z obema temama že seznanjen in je napovedal nadaljnje ukrepe.

Župan Bologne, Matteo Lepore, je izrazil resno zaskrbljenost glede varnosti ob načrtovani tekmi Evrolige med Virtus Bologno in Maccabi Tel Aviv 21. novembra v PalaDozzi. Zaradi napovedanih protestov in velikega števila udeležencev, Lepore meni, da ni pogojev za varno izvedbo tekme. Kljub temu pa minister Piantedosi meni, da se tekma lahko odigra, kar je v nasprotju z županovim mnenjem, ki opozarja tudi na stroške, ki bi jih v tem primeru nosila občina.

Po Italiji je tudi Madžarska prepovedala proizvodnjo in prodajo živilskih izdelkov, pridobljenih iz živalskih izvornih celic. Kot v Italiji, je razlog povezan s »prstjo« in »identiteto«.

Več kot 350.000 Italijanov je s peticijo zahtevalo ukinitev premikanja ure in ohranitev poletnega časa tudi pozimi. Italijanski parlament bo zdaj preučil to peticijo.

Italijanski tožilci v Milanu so začeli preiskavo o ljudeh, ki naj bi plačevali za streljanje na civiliste med obleganjem Sarajeva v vojni v Bosni. Preiskava je sprožila upanje med preživelimi, da bodo storilci odgovarjali za svoja dejanja, v katerih je bilo ubitih približno 11.000 civilistov. Preiskava se je začela po prijavi novinarja in pisatelja Ezia Gavazzenija.

Italijanska manekenka in podjetnica Pamela Genini je bila uspešna nepremičninska agentka v Milanu, kar poudarja resnost problema femicida v državi.

Giorgio Cremaschi ostro kritizira izjavo Quirinala po sestanku Vrhovnega obrambnega sveta pod vodstvom predsednika Mattarelle in v prisotnosti premierke Meloni ter ključnih ministrov. Izjava po njegovem mnenju podpira popolno vojno proti Rusiji, pošiljanje orožja in načrt za oboroževanje EU in Nata. Obenem izjava obsoja nasilje v Palestini, ne da bi pri tem imenovala storilce, in obtožuje antisemitizma tiste, ki obsojajo genocid. Cremaschi poudarja, da se Svet za obrambo postavlja na stran Trumpovega načrta, pri tem pa ne omenja pravic Palestincev.

Sodišče za računsko upravo je ponovno zavrnilo projekt mostu čez Messinsko ožino, saj ni odobrilo tretjega dodatka h konvenciji med ministrstvom za infrastrukturo in transport ter družbo Stretto di Messina Spa. Ta zavrnitev preprečuje podpis sporazuma med ministrstvi in družbo za določitev administrativnih in finančnih obveznosti, potrebnih za načrtovanje in izgradnjo mostu. Salvini je dejal, da to ni presenečenje.

Inštitut za raziskovanje genocida Kanada (IGK) je pozval kanadskega ministra za pravosodje Seana Fraserja, da preišče navedbe o vpletenosti kanadskih državljanov v "sarajevski safari", kjer naj bi imućni posamezniki plačevali za snajpersko ubijanje civilistov, vključno z otroki, med obleganjem Sarajeva. Preiskava sledi podobni preiskavi, ki jo je sprožilo tožilstvo v Milanu.

V Italiji je po bolezni v starosti 72 let umrla Anna Laura Braghetti, nekdanja pripadnica Rdečih brigad, ki je bila pomembno vpletena v ugrabitev Alda Mora. Znana je bila kot 'ječarica' Alda Mora, saj je bil v njenem stanovanju zaprt med ugrabitvijo. Poleg tega je bila vpletena v umor Maria Enrica Bacheleta. Opisovali so jo tudi kot 'oskrbovalko' Rdečih brigad in 'poštarko' med ugrabitvijo Alda Mora.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Italija se je v prvi polovici leta 2025 soočila z izjemnim porastom kibernetskih napadov, pri čemer je postala eno glavnih svetovnih žarišč. Po poročilu Italijanskega združenja za informacijsko varnost Klusit, je bilo v Italiji zabeleženih kar 10,2 odstotka vseh globalnih napadov. Vladne institucije so bile najbolj izpostavljene, saj predstavljajo 38 odstotkov vseh napadenih ciljev. Ruski hekerji prevzemajo vodilno vlogo pri teh napadih.

Italijanskega novinarja Gabriela Nunziato je odpustila agencija Agenzia Nova, ker je na tiskovni konferenci Evropske komisije vprašal, zakaj Izrael ne bi plačal za obnovo Gaze, kot Evropska komisija zahteva od Rusije za obnovo Ukrajine. Nunziata je o odpustitvi poročal na spletu.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je izrazil zaskrbljenost, da vojna še vedno ostaja prisotna v svetu, kar kaže na nadaljnje globalne napetosti in konflikte.

Podjetnica Maria Rosaria Boccia, ki je bila vpletena v primer Sangiuliano, je odstopila od kandidature na regionalnih volitvah v Kampaniji. Boccia, ki je kandidirala na listi 'Dimensione Bandecchi', je odstop napovedala v pismu Bandecchiju, v katerem je zapisala, da je prejela že drugo obvestilo o preiskavi v zadnjem letu in da nima moči, da bi se ponovno soočila s podobno preizkušnjo.

General Osama Njeem Almasri je bil aretiran v Tripoliju na podlagi obtožb o mučenju in umoru. Libijski mediji so poročali, da je bil Almasriju odrejen pripor in bo predan sodišču. Obtožen je, da je storil umore v zaporu Mitiga.

Palestinski predsednik Mahmud Abbas je začel uradni obisk v Italiji. Med srečanjem v Ramali je Abbas poudaril pomembnost odnosov med Palestino in Italijo.

Poleg že znanih medijev je Forattini ustvarjal tudi za QN, znan pa je bil po svojih ilustracijah za La Stampa. S svojo satirično risbo je kritično obravnaval 50 let italijanske zgodovine.

Italijanski politik in profesor Michele Geraci je kritiziral stališče EU glede vojne v Ukrajini. Trdi, da je Ukrajina izvedla edini napad na infrastrukturo države članice Nata, pri čemer je spomnil na sabotaže na plinovodih Severni tok leta 2022, ki jih je označil za teroristični napad na evropsko energetiko.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

Italijanska ministrica Daniela Santanchè je izjavila, da Italija nima nič proti ruskemu narodu, vendar podpira uvedene sankcije. Poudarila je, da so sankcije usmerjene v zagotavljanje pravičnosti.

Ukrajinski državljan Sergej Kuznjecov, obtožen sodelovanja pri napadih na plinovoda Severni tok, je v italijanskem zaporu v kritičnem zdravstvenem stanju. Kuznjecov, ki čaka na odločitev o izročitvi Nemčiji, že več kot teden dni gladovno stavka, je sporočil pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice Dmitrij Lubinec.

Oblasti so sporočile, da se na strani Rusije v Ukrajini bori okoli 200 Kenijcev. Med njimi so tudi nekdanji pripadniki kenijskih varnostnih sil, obstaja pa bojazen, da bi lahko v konflikt rekrutirali še več ljudi.

Milanska policija je sprožila preiskavo o državljanih Italije, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini sodelovali v "smrtnih safarijih" v Sarajevu. Bogati turisti naj bi plačevali med 91.000 in 115.000 dolarjev za streljanje na civiliste med obleganjem mesta. Preiskava je bila sprožena po odkritjih, da so tujci plačevali za "lov" na civiliste s položajev okoli Sarajeva. Dokumentarni film "Sarajevo Safari" je že leta 2022 opozoril na to grozljivo prakso, ki naj bi vključevala turiste iz Italije, ZDA in Rusije.

Milansko tožilstvo je sprožilo preiskavo o domnevnih 'smrtonosnih safarijih' med obleganjem Sarajeva v 90. letih. Preiskava se osredotoča na obtožbe, da so italijanski državljani plačevali visoke zneske, da bi se pridružili vojski bosanskih Srbov in 'za zabavo' streljali na civiliste v Sarajevu. Preiskovalci preiskujejo obtožbe 'prostovoljnega umora, oteženega s krutostjo in nizkotnimi motivi'. Preiskava naj bi poskušala identificirati tako imenovane 'vikend ostrostrelce', ki so sodelovali pri obleganju Sarajeva, medtem ko nekateri viri trdijo, da so 'lovci' prihajali tudi iz ZDA in Rusije.

Rusija trenutno ni pripravljena na obnovitev stikov z državami Evropske unije, saj v nekaterih prevladuje rusofobno sovraštvo, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Rusija bo z Evropo stopila v stik, ko bo tam minilo »rusofobno sovraštvo«, je Lavrov povedal v intervjuju za italijanski časnik Corriere della Sera.

Od danes je v Sloveniji obvezna zimska oprema za motorna vozila. Menjava pnevmatik oziroma opremljanje z verigami je obvezno, saj letna pnevmatika pri nizkih temperaturah izgublja oprijem.

V Italiji je prišlo do nepričakovanega soglasja med vladajočo stranko Fratelli d'Italia in opozicijsko Demokratsko stranko glede definicije spolne zlorabe. Po telefonskem pogovoru med Giorgio Meloni in Elly Schlein je bil dosežen dogovor o spremembi kazenskega zakonika, ki določa, da je vsako spolno dejanje brez svobodne in dejanske privolitve žrtve spolna zloraba. Sprememba zakona uvaja zaporno kazen od šest do dvanajst let za tiste, ki prisilijo nekoga k spolnim dejanjem brez njegove privolitve. Carolina Varchi (FdI) in Michela Di Biase (Pd) sta bili ključni pri pripravi amandmaja, ki je bil soglasno sprejet v komisiji za pravosodje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je iz Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine odstavil ministrico za energetiko Svetlano Grinčuk in ministra za pravosodje Germana Galuščenka.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je poudarila, da je priznanje Palestine ključno za napredek, ter opozorila na nevarnost, ki jo predstavlja širitev izraelskih naselbin za obstoj palestinske države. Izpostavila je, da bo Slovenija podpirala rešitev z dvema državama. Hkrati je strokovnjakinja ZN Francesca Albanese obtožila 63 držav, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo in Italijo, sokrivde pri domnevnem genocidu v Gazi, ter pozvala k pravnim posledicam za odgovorne.

Ukrajinski državljan Serhij K., aretiran v Italiji zaradi suma sabotaže plinovoda Severni tok, je v kritičnem stanju zaradi gladovne stavke. Ukrajinski varuh človekovih pravic Dmytro Lubinec je sporočil, da je K. začel gladovno stavko pred desetimi dnevi, in pozval k spoštovanju njegovih pravic. Italijansko sodišče se je strinjalo z njegovo izročitvijo Nemčiji.

Po poročilu o domnevnih nepravilnostih pri upravljanju Agencije za varstvo zasebnosti se vrstijo pozivi k odstopu celotnega sveta agencije. Elly Schlein iz Demokratske stranke je dejala, da so razkritja o upravljanju agencije resna in zahtevajo močan signal spremembe. Tudi druge opozicijske stranke so se pridružile pozivom k odstopu, medtem ko je premierka Giorgia Meloni poudarila, da je bil sedanji sestav sveta agencije izvoljen v času prejšnje vlade in da odločitev o morebitnem odstopu ni v pristojnosti sedanje vlade.

Nemški preiskovalci že tri leta preiskujejo sabotažo plinovoda Severni tok, ki bi lahko ogrozila podporo Ukrajini. The Wall Street Journal poroča o odkritju znane osebe, ki naj bi bila vpletena v sabotažo, kar bi lahko razdelilo Evropo. Nemčija ima dokaze, da je za sabotažo odgovorna Ukrajina, in aretirala je izvršitelja, vendar Italija okleva z izročitvijo.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Združene države Amerike načrtujejo uvrstitev nemške "Antifa Ost", povezane z levičarsko ekstremistko Lino E., na seznam terorističnih organizacij. To je sporočilo ameriškega zunanjega ministrstva.

Milanska prokuratūra je sprožila preiskavo proti italijanskim državljanom, ki naj bi med vojno v Bosni in Hercegovini v 90. letih potovali v Sarajevo in sodelovali v tako imenovanih "človeških safarijih". Za plačilo med 91.000 in 115.000 dolarjev naj bi streljali na civiliste med obleganjem mesta. Preiskava se osredotoča na obtožbe o umorih z oteževalnimi okoliščinami, kot sta krutost in nizkotni motivi, saj naj bi bogati tujci streljali na prebivalce Sarajeva iz zabave.

Maurizio Landini, vodja sindikata CGIL, je napovedal splošno stavko za petek, 12. decembra, kot protest proti vladnim davčnim politikam, ki naj bi bile usmerjene v zniževanje davkov za srednji sloj. Premierka Meloni je na napoved stavke odgovorila ironično, medtem ko je stavka povzročila razkol znotraj sindikalnih vrst. Vlada je pred tem poskušala pomagati šibkejšim slojem, zdaj pa naj bi bil na vrsti srednji razred, kar pa sindikatu CGIL ni všeč.

Italijanski zunanji minister Antonio Tajani je poudaril prizadevanja držav na prihajajoči konferenci COP30 v Braziliji za usklajeno delovanje v boju proti podnebnim spremembam, pri čemer je izpostavil potrebo po neideološkem pristopu. Pričakuje, da bodo države dosegle pomembne cilje na področju podnebja.

V Italiji je v parlamentu odmevala izjava Sigfrida Ranuccija v protimafijski komisiji, kjer je senator Roberto Scarpinato sprožil vprašanja o domnevnem sledenju Ranucciju na zahtevo podsekretarja Giovanbattiste Fazzolarija. V Toskani pa je izbruhnila afera zaradi domnevnih pritiskov na odpravo globe, v katero je vpletena Cristina Manetti, zaupnica Eugenia Gianija. Primer preiskujejo z dvema interpelacijama, da bi razjasnili dogajanje na vrhu politične levice.

Italijansko državno tožilstvo je sprožilo preiskavo glede trditev, da so Italijani potovali na vikend 'snajperske safarije' v Sarajevo.

Sodišče je potrdilo, da bo maša v spomin na maršala Pétaina dovoljena, kljub prepovedi, ki jo je izdal župan Verduna. Sodišče je ocenilo, da maša ne bo povzročila motenj javnega reda in miru.

Baritonist Ildar Abdrazakov ne bo nastopil v Areni v Veroni, saj ga je Fundacija proti korupciji, ki jo je ustanovil Aleksej Navalni, označila za zaveznika in propagandista Vladimirja Putina. Abdrazakov je bil zaupnik Putinove predsedniške kampanje leta 2024 in vodi Državni operni in baletni teater v Sevastopolu na Krimu. Odločitev je bila sprejeta hitro, da bi se izognili polemikam glede vojne v Ukrajini.

V Nemčiji so s slovesnostjo v Bundestagu počastili spomin na milijone žrtev obeh svetovnih vojn. Italijanski predsednik Sergio Mattarella je ob tem izpostavil pomen multilateralnega sodelovanja kot pot za preprečevanje novih konfliktov in trpljenja.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Nemčija bo leta 2026 povečala finančno pomoč Ukrajini za 3 milijarde evrov, je potrdil nemški podkancler Lars Klingbeil. Povečanje pomoči je namenjeno podpori Kijevu.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ponovil, da bo Madžarska blokirala poskuse pospešene integracije Ukrajine v Evropsko unijo. Na protivojnem shodu v mestu Győr je izjavil, da Madžarska ne bo dovolila, da bi uradniki EU v Evropsko unijo pretihotapili "ukrajinsko mafijo".

Latvijski sankač Kristers Aparjods je poudaril, da je udeležba ruskih športnikov na tekmovanjih, vključno z olimpijskimi igrami v Milanu in Cortini d'Ampezzo, nesprejemljiva, dokler ukrajinski športniki branijo svojo državo v vojni. Po njegovem mnenju je takšna odločitev v času ruske agresije 'norost'.

Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka, članice Višegrajske skupine, so se odločile, da bodo skupno tožile Evropsko unijo. S tem dejanjem želijo izpodbijati obveznosti glede sprejemanja migrantov, ki izhajajo iz novega migracijskega pakta.

Serhij K., domnevni organizator napadov na plinovod Severni tok, trdi, da so razmere v italijanskem zaporu nečloveške. V pismu se pritožuje nad izolacijo in nadzorom ter pravi, da so njegove pravice kot »vojnega ujetnika« kršene.