V Iranu se protivladni protesti nadaljujejo že deseti zaporedni dan, pri čemer se je število smrtnih žrtev po poročanju tiskovne agencije Human Rights Activists News Agency povzpelo na najmanj 35. Med ubitimi naj bi bilo 29 protestnikov, štirje mladoletniki in dva člana varnostnih sil. Nasilje se je razširilo v več kot dva ducata provinc, kjer oblasti z oštriimi ukrepi poskušajo zadušiti nemire. Po podatkih aktivistov so varnostne sile po vsej državi pridržale že več kot 1200 oseb. Protesti, ki so sprva izbruhnili zaradi smrti mlade Mahse Amini v priporu, so se prelevili v širši odpor proti režimu, hkrati pa se stopnjuje tudi mednarodni pritisk na Teheran, predvsem s strani Združenih držav Amerike. Razmere v državi ostajajo napete, saj se varnostne sile na demonstracije odzivajo z uporabo sile.

Podjetje Boston Dynamics, ki je v lasti skupine Hyundai Motor Group, je na tehnološkem sejmu CES 2026 javno predstavilo najnovejšo iteracijo svojega humanoidnega robota Atlas. Robot se je na odru predstavil s tekočo hojo in mahanjem občinstvu, kar predstavlja pomemben mejnik v razvoju avtomatizacije. Proizvajalec je ob tem napovedal tesno sodelovanje z Googlovim oddelkom DeepMind na področju umetne inteligence, kar bo robotu omogočilo opravljanje zahtevnejših nalog v industrijskem okolju. Novi Atlas je zasnovan predvsem za uporabo v proizvodnih obratih družbe Hyundai, kjer naj bi s polnim delovanjem začel leta 2028. Prve implementacije so predvidene v tovarni v ameriški zvezni državi Georgia, kjer so robota že predhodno testirali. Hyundai s tem projektom uresničuje svojo dolgoročno strategijo na področju umetne inteligence in robotike, ki predvideva integracijo humanoidnih sistemov v avtomobilske montažne linije za izboljšanje učinkovitosti in varnosti delovnih procesov.

Francoski proizvajalec kriptostrojnih denarnic Ledger je potrdil, da je prišlo do vdora v podatke njihovih strank prek zunanjega partnerja za e-trgovino Global-e. Incident se je zgodil po nepooblaščenem dostopu do sistemov v oblaku, ki jih Global-e uporablja za obdelavo plačil in naročil v Ledgerjevi spletni trgovini. Podjetje je stranke o vdoru obvestilo prek elektronske pošte, potem ko je na nepravilnosti prvi opozoril znani preiskovalec v verigi blokov ZachXBT. Po trenutno dostopnih informacijah so hekerji pridobili dostop do osebnih podatkov, kot so imena in kontaktni podatki strank. Podjetje Ledger je v uradnem sporočilu poudarilo, da njihova lastna infrastruktura, programska oprema in strojne naprave niso bile ogrožene. Izpostavili so, da zunanje podjetje Global-e nima dostopa do občutljivih podatkov, kot so semena za obnovo (recovery phrases), zasebni ključi ali kripto sredstva uporabnikov. Prav tako v vdor niso bili vključeni podatki o plačilnih karticah. Kljub temu dogodek znova odpira vprašanja o varnosti zunanjih izvajalcev, saj so stranke Ledgerja v preteklosti že bile tarče tovrstnih napadov, kar povečuje tveganje za usmerjene ribarjenje (phishing) napade.

Izraelsko obrambno podjetje Elbit Systems je sklenilo nove pogodbe v skupni vrednosti približno 150 milijonov ameriških dolarjev za dobavo naprednih zaščitnih sistemov evropskim članicam zveze Nato. Po navedbah podjetja pogodbe zajemajo dobavo sistemov za usmerjene infrardeče protiukrepe (DIRCM) za zračni transport in namestitev aktivnega zaščitnega sistema Iron Fist na oklepna bojna vozila tipa CV90. Sisteme Iron Fist bo podjetje dobavilo prek družbe BAE Systems Hägglunds, ki je proizvajalec omenjenih pehotnih bojnih vozil. Tehnologija je namenjena povečanju preživetja sil na bojišču, saj aktivno prestreza in uničuje protitankovske izstrelke. Poleg kopenskih sil bo posodobljena tudi zračna flota neimenovane evropske države, ki bo opremljena s sistemi za zaščito pred raketami z infrardečim vodenjem. Izraelsko podjetje je pogodbe pridobilo po uspešno opravljenih testiranjih z ostrim streljanjem, kar potrjuje učinkovitost tehnologije v realnih pogojih.

Podjetja Allot Ltd., Perion Network Ltd. in Donnelley Financial Solutions (DFIN) so napovedala svojo udeležbo na 28. letni konferenci Needham Growth, ki bo potekala januarja 2026 v New Yorku. Izraelsko podjetje Allot, ki se ukvarja z rešitvami za omrežno inteligenco in varnost kot storitev (SECaaS), bo zastopal izvršni direktor Eyal Harari, ki bo investitorjem predstavil strategijo rasti 14. januarja 2026. Istega dne bosta na dogodku sodelovala tudi izvršni direktor družbe Perion Tal Jacobson in finančni direktor Elad Tzubery. Podjetje DFIN, specializirano za rešitve na področju tveganj in skladnosti, se bo konferenci pridružilo dan prej, 13. januarja 2026. Vodstva omenjenih podjetij bodo na enem najpomembnejših letnih srečanj za rastoča podjetja izvajala predstavitve v živo ter se srečevala z institucionalnimi vlagatelji na individualnih sestankih. Dogodek predstavlja ključno platformo za tehnološka podjetja, ki želijo okrepiti svojo prisotnost na ameriških kapitalskih trgih in predstaviti svoje poslovne modele v okolju visoke gospodarske rasti.

Jared Kushner, zet nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je po obdobju relativne odsotnosti vrnil v središče mednarodne diplomacije. Kot neformalni, a vplivni pogajalec se udeležuje ključnih pogovorov na Bližnjem vzhodu in v Moskvi, kjer si prizadeva za sklenitev mirovnih sporazumov in stabilizacijo razmer. Njegova ponovna aktivacija na svetovnem odru je sprožila mešane odzive v mednarodni javnosti, saj nekateri hvalijo njegov pragmatičen pristop, drugi pa opozarjajo na morebitne konflikte interesov. Kritiki Kushnerju očitajo, da svoje diplomatske stike izkorišča za osebno bogatenje prek svojega investicijskega sklada, medtem ko podporniki poudarjajo njegovo sposobnost vzpostavljanja zaupanja z voditelji, ki so sicer težavni sogovorniki. Njegov slog pogajanja opisujejo kot vljuden, a neizprosen, ko gre za doseganje zastavljenih ciljev. Njegova vrnitev v diplomacijo nakazuje smernice prihodnje ameriške zunanje politike, ki bo očitno temeljila na osebnih povezavah in poslovni logiki namesto na tradicionalnih diplomatskih kanalih.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen na odgovor", če bo Iran ubil več protestnikov. Iranski uradniki so odgovorili z opozorilom, da bi posredovanje destabiliziralo regijo. Trump je dodal, da bodo ZDA "prišle na pomoč" protestnikom, če bodo potrebovali pomoč.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila oslabljena gospodarska situacija, se je povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran "nasilno pobijal miroljubne protestnike".

Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil pripravljenost na razpis referenduma o mirovnem načrtu Donalda Trumpa. Trump je dejal, da Zelenski "nima ničesar, dokler tega ne odobri on" in napovedal, da bo kmalu govoril tudi z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zelenski namerava s Trumpom na srečanju na Floridi razpravljati o ozemeljskih vprašanjih, ki so ključna pri pogajanjih za končanje vojne z Rusijo.

V več iranskih mestih so peti zaporedni dan potekali množični protesti zaradi gospodarskega zloma, ki so se sprevrgli v nasilne spopade s smrtnimi žrtvami. Po poročanju mednarodnih tiskovnih agencij in lokalnih virov je bilo ubitih najmanj šest ljudi, med njimi tudi član varnostnih sil, ko so se demonstranti spopadli s policijo v provincah Lorestan in Chaharmahal ter Bakhtiari. Nemiri so se začeli v nedeljo v Teheranu, ko so trgovci zaradi rekordno nizke vrednosti riala zaprli svoje trgovine, nato pa so se razširili na univerzitetne kampuse in provincialna središča. Zaradi krize je odstopil guverner centralne banke Mohammad Reza Farzin, medtem ko inflacija v državi presega 40 odstotkov. Ameriški predsednik Donald Trump je na zaostritev razmer odgovoril z novo grožnjo in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej je Trumpove izjave zavrnil in poudaril, da so iranske sile v stanju visoke pripravljenosti, vsako vojaško dejanje pa bo zahtevalo visoko ceno. Do zaostritve prihaja v času, ko so ZDA in Izrael že junija izvedli napade na iranske jedrske objekte, kar dodatno destabilizira varnostne razmere v celotni regiji.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

V Iranu so se močno razširili množični protesti, ki jih sproža vse slabše stanje gospodarstva in padajoči standard prebivalstva, kar stopnjuje pritisk na tamkajšnjo teokracijo. Iransko gospodarstvo se spopada z izjemno inflacijo, saj je valuta rial dosegla rekordno nizko vrednost 1,4 milijona za en ameriški dolar. Razmere so se dodatno zaostrile septembra po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov zaradi iranskega jedrskega programa, država pa si še vedno ni opomogla od dvanajstdnevne vojne z Izraelom v juniju, med katero so Združene države Amerike bombardirale iranske jedrske objekte. Zunanji pritisk na državo se stopnjuje tudi zaradi groženj ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje ZDA v primeru nasilnega zatrtja mirnih protestov. Napetosti so se povečale po nedavnem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil, saj je bil Maduro ključen zaveznik Teherana. Regionalni vpliv Irana slabi, saj je bila njegova mreža zavezništev, znana kot os odpora, v letih po začetku vojne med Izraelom in Hamasom leta 2023 precej oslabljena. Protestniki v državi zdaj neposredno izzivajo oblast, medtem ko se Teheran spopada z mednarodno izolacijo in posledicami uničenih vojaških zmogljivosti.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izdal ostro opozorilo iranskemu vodstvu, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo teheranski režim uporabil smrtonosno silo proti miroljubnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna moči" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če bi prišlo do pobojev. To je prvič, da je aktualni ameriški predsednik tako neposredno napovedal intervencijo zaradi notranjih nemirov v Iranu. Iran se trenutno spopada z obsežnimi protesti, ki jih poganja gospodarska kriza, visoka inflacija in razvrednotenje nacionalne valute rial. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je do sobote umrlo najmanj deset ljudi, največ v zahodnih provincah Lorestan ter Chaharmahal in Bakhtiari. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za brutalno zatrtje demonstracij. Napetosti v regiji so se dodatno zaostrile po nedavnih ameriških in izraelskih zračnih napadih na iranske jedrske objekte ter aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko nekateri Trumpovi zavezniki, kot je Steve Bannon, kritizirajo predsednikovo retoriko in jo primerjajo s politiko prejšnjih administracij, iranski uradniki opozarjajo, da bi ameriško vmešavanje povzročilo destabilizacijo celotne regije in ogrozilo ameriške interese na Bližnjem vzhodu.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Združene države Amerike so s podjetjem Boeing sklenile pogodbo v vrednosti skoraj devet milijard ameriških dolarjev za dobavo novih večnamenskih bojnih letal F-15IA, ki so namenjena izraelskim letalskim silam. Ameriško obrambno ministrstvo je novico o naročilu desetine letal objavilo kmalu po srečanju med ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi. Pogodba vključuje načrtovanje, proizvodnjo, opremljanje in testiranje letal, kar bo znatno okrepilo izraelsko vojaško zmogljivost v regiji. Ob robu podpisa pogodbe je ameriški predsednik Donald Trump zavzel ostro stališče do Irana. Poudaril je, da bodo ZDA podprle nove izraelske napade na iranske cilje, če bo Teheran zavrnil nov dogovor o svojem jedrskem programu oziroma če bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. ZDA s tem potrjujejo svojo vlogo ključne zaveznice in glavne dobaviteljice orožja Izraelu, kar še dodatno zaostruje napetosti na Bližnjem vzhodu v času, ko se Izrael spopada z varnostnimi izzivi na več frontah.

Po poročilih je v nasilju, ki spremlja proteste v Iranu zaradi slabega gospodarskega stanja, umrlo še najmanj dvoje ljudi, s čimer se je število smrtnih žrtev povzpelo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je Iran opozoril, da bo ZDA posredovala, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

V mestu Serbale na zahodu Irana so se na ulicah pojavile oborožene skupine ljudi, ki so streljale v zrak in vzklikale politične slogane. V provinci Ilam so prav tako poročali o prisotnosti oboroženih posameznikov na ulicah, medtem ko so v drugih regijah države zabeležili poskuse požigov in protirežimske akcije.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Finske oblasti so v sredo zadržale tovorno ladjo Fitburg, ki je plula pod zastavo Antigve in Barbude, zaradi suma vpletenosti v poškodovanje podmorskega telekomunikačního kabla med Helsinki in Tallinnom. Finska carinska uprava je v četrtek potrdila, da je ladja, ki je bila na poti iz Rusije v Izrael, prevažala rusko jeklo, za katero veljajo sankcije Evropske unije. Preiskovalci trenutno preverjajo povezavo med gibanjem plovila in poškodbo na infrastrukturi, ki povezuje Finsko in Estonijo. Na krovu ladje je bilo 14 članov posadke, ki so jih prav tako pridržali v okviru preiskave incidenta. Incident zbuja dodatne skrbi glede varnosti kritične infrastrukture v Baltskem morju, kjer so bili v zadnjem obdobju zabeleženi številni primeri poškodb podmorskih instalacij, kar je privedlo do povečane stopnje pripravljenosti vseh obmorskih držav članic Evropske unije in Nata.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred kongresom izjavil, da se vstaja 6. januarja na Kapitolu ne bi zgodila brez Donalda Trumpa. Smith je Trumpa označil za najbolj odgovorno osebo v zaroti za razveljavitev izidov volitev 2020.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Ameriško ministrstvo za obrambo (Pentagon) je v ponedeljek uradno potrdilo, da je podjetju Boeing dodelilo pogodbo v vrednosti 8,58 milijarde ameriških dolarjev za dobavo bojnih letal F-15 Izraelu. Ta obsežna prodaja orožja vključuje sodobne zrakoplove, ki bodo znatno okrepili zmogljivosti izraelskih letalskih sil. Dogovor je rezultat predhodnih usklajevanj med nekdanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, kar kaže na dolgoročno strateško vojaško sodelovanje med državama. Sredstva bodo namenjena proizvodnji in opremljanju letal, ki so del širšega paketa vojaške pomoči Izraelu. Pentagon je sporočilo objavil po sestankih z izraelskimi predstavniki, s čimer so ZDA znova potrdile svojo zavezo k ohranjanju izraelske varnostne prednosti v regiji Bližnjega vzhoda. Izvedba posla bo potekala v več fazah, Boeing pa bo kot glavni izvajalec odgovoren za tehnično brezhibnost in pravočasno dobavo letal.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in vse večja gospodarska stiska. Demonstracije, ki so se začele minulo nedeljo s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki opozarjajo na nevzdržno inflacijo, ki je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nemiri so postali nasilni, saj so varnostne sile po poročilih ubile najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal, da so gospodarske zahteve protestnikov upravičene, vendar je hkrati opozoril, da država ne bo tolerirala »izgrednikov«. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko del oblasti za podpihovanje nemirov obtožuje tuje akterje, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto, ki je dosegla rekordno nizke vrednosti v primerjavi z dolarjem, so prebivalci začeli množično uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zaščitili svoje prihranke.

Izraelski minister za obrambo, Israel Katz, je ponovil, da se Izrael ne bo nikoli popolnoma umaknil iz območja Gaze in da bo znotraj območja obstajalo znatno varnostno območje.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek na novinarski konferenci ob robu srečanja z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem na Floridi izjavil, da bo januarja razkril ime novega predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed). Trump je poudaril, da je izbiro že opravil, vendar z uradno objavo kandidata še ne želi hiteti. Njegova odločitev sledi dolgotrajnim napetostim med Belo hišo in sedanjim predsednikom banke Jeromeom Powellom. Trump je v izjavah ponovno kritiziral Powella in napovedal možnost tožbe zoper centralno banko zaradi domnevnih nepravilnosti pri prenovi njenega sedeža. Predsednik ZDA je prav tako ponovil svoje nezadovoljstvo z monetarno politiko institucije, saj pričakuje, da bo novi vodja banke bolj naklonjen zniževanju obrestnih mer. Čeprav Trump ni izključil možnosti predčasne odstavitve Powella, bo dokončno zamenjavo po napovedih izvedel ob izteku Powellovega mandata.

Izraelski obrambni minister Israel Katz je obljubil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze in načrtuje nove vojaško-kmetijske postojanke na severu območja. Hkrati je Izrael odobril gradnjo 19 novih judovskih naselbin na zasedenem Zahodnem bregu. Izraelske sile so izvedle več napadov v južnem Libanonu, s čimer so kršile sporazum o prekinitvi ognja. Umrl je Mohammad Bakri, palestinski režiser filma Jenin, Jenin.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Izraelska vlada, pod vodstvom premierja Netanjahuja, načrtuje obsežne investicije v lastno proizvodnjo orožja. Ta odločitev je odgovor na prekinitev izvoza orožja v Izrael s strani Nemčije in drugih držav med vojno v Gazi, kar je Netanjahu označil za žalitev.

Pentagon je podjetju Boeing dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za dobavo 25 naprednih lovcev F-15 Izraelu, s potencialom za dodatnih 25 letal. Pogodba je bila sklenjena po srečanju med predsednikom Donaldom Trumpom in izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Pentagon je Boeingu dodelil 8,6 milijarde dolarjev vredno pogodbo za program F-15 Israel. Obvestilo o pogodbi, ki ga je izdalo ameriško obrambno ministrstvo, potrjuje proizvodnjo in dobavo 25 lovskih letal F-15IA za Izrael. Pogodba je bila sklenjena po srečanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

Socialna varnost se je znašla v težavah pod Trumpovo upravo. Trumpova administracija naj bi vsaki ameriški zvezni državi namenila med 147 in 281 milijoni dolarjev za podeželsko zdravstvo v letu 2026. Lara Trump je podprla idejo o uvedbi obveznega enoletnega vojaškega roka za vsakega Američana.

Račun na družbenem omrežju X v perzijskem jeziku, ki trdi, da predstavlja izraelsko obveščevalno službo Mossad, je v ponedeljek javno pozval k protestom v Iranu. V objavi je bilo namigovano, da ima izraelska agencija na terenu prisotne svoje operativce, ki sodelujejo pri demonstracijah. Poziv se je pojavil v času, ko se Iran spopada s hudo gospodarsko krizo, ki so jo sprožili visoka inflacija, strmoglavljenje vrednosti nacionalne valute in zaostrene sankcije Združenih držav Amerike. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so v Teheranu in drugih delih države izbruhnili protesti, na katere se je odzval tudi iranski predsednik Masoud Pezeshkian. Ta je sprejel odstop guvernerja centralne banke in napovedal nujne reforme denarnega ter bančnega sistema za zaščito kupne moči prebivalstva. Izraelski mediji omenjeni profil na omrežju X obravnavajo kot uradno glasilo Mossada, kar dodatno stopnjuje napetosti med državama v regiji.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili obsežni protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Demonstracije, ki so se začele med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Protestniki izražajo ogorčenje nad nevzdržnimi gospodarskimi razmerami, saj je inflacija dosegla 42,2 odstotka, cene hrane pa so narasle za več kot 70 odstotkov. Zaradi nezaupanja v domačo valuto se prebivalci vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kriptovalut, da bi zaščitili svoje prihranke. Po poročanju tujih agencij so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev prebivalstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril pred delovanjem "izgrednikov". Medtem ko oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje akterje, predvsem ZDA in Izrael, se protesti kljub represiji nadaljujejo šesto zaporedno noč. Razmere v državi ostajajo napete, saj se gospodarska kriza stopnjuje v širše politično nezadovoljstvo z versko-političnim vrhom.

V Iranu so se v začetku januarja 2026 stopnjevali množični protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki so prerasli v oster diplomatski spor med Teheranom in Washingtonom. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social objavil vrsto opozoril iranskim oblastem, kar je sprožilo buren odziv uradnega Teherana. Iranski uradniki so na Trgu Palestine v Teheranu postavili nov stenski napis z opozorilom ameriškim vojakom, s čimer so dodatno zaostrili retoriko v regiji. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpova opozorila Iranu sprožila notranjepolitične razprave. Republikanski kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo osredotočenost na Iran in poudaril, da bi se morale ZDA prednostno ukvarjati z domačimi težavami namesto z vmešavanjem v tuje krize. Napetosti so neposredna posledica decembrskih dogodkov, ko je Trump podprl možnost napadov na iranske jedrske objekte, kar je iranski predsednik Masud Pezeškian označil za nesprejemljivo agresijo, na katero bo Iran odgovoril s silo.

Praznovalci po vsem svetu so z novoletnimi praznovanji obeležili konec leta 2025 in vstopili v leto 2026. Preteklo leto so zaznamovali predvsem politični in gospodarski pretresi, med katerimi so izstopale nove trgovinske carine, ki jih je uvedla administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ti ukrepi so močno vplivali na svetovne trgovinske tokove in mednarodne odnose, kar je povzročilo precejšnjo negotovost na finančnih trgih. Poleg gospodarskih vprašanj so leto 2025 zaznamovali tudi ključni geopolitični dogodki, vključno s premirjem v Gazi, ki je prineslo začasno olajšanje v regiji. Kljub temu pa so prizadevanja za dosego trajnega miru v Ukrajini ostala neizpolnjena, saj so se spopadi nadaljevali brez večjega preboja. Svetovna javnost je tako leto 2025 sklenila z mešanimi občutki upanja in skrbi glede stabilnosti v prihodnjem letu.

Ukrajinski poslovnež Timur Mindich, ki ga imenujejo »Zelenskijev denarnik«, trdi, da so ga nepravično naredili za grešnega kozla v korupcijskih škandalih, ki so izbruhnili v Ukrajini. Mindich, ki trenutno živi v Izraelu, je dal svoj prvi intervju.

Izraelski minister za obrambo Izrael Katz je izjavil, da Izrael ne bo nikoli zapustil Gaze, kar je sprožilo kritike in pozive k umiku izjave. Hkrati je 14 držav, med njimi Nemčija in Italija, obsodilo Izrael zaradi odobritve dodatnih 19 naselbin na okupiranem Zahodnem bregu, pozivajoč k umiku te odločitve. Število izraelskih naselbin na tem palestinskem ozemlju se je povečalo na 69 v treh letih.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

V južnem delu Irana so neznani napadalci v sredo napadli vladno poslopje, kar predstavlja novo zaostritev v valu nezadovoljstva, ki pretresa državo. Glavni iranski tožilec je v odziv na dogajanje napovedal odločen odgovor proti vsem poskusom povzročanja nestabilnosti. Spontani protesti, ki jih poganja globoko nezadovoljstvo zaradi gospodarske stagnacije in drastičnega padca vrednosti nacionalne valute, so se začeli v nedeljo na teheranski tržnici z mobilnimi telefoni, od koder so se razširili med študente in delavce po vsej državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom: naraščajočim zunanjim pritiskom in grožnjami z vojaškimi napadi ter notranjim uporom prebivalstva. Poročila o demonstracijah prihajajo iz več mest, kjer so trgovci v znak protesta zaprli svoje dejavnosti, študenti pa so organizirali zborovanja na univerzah. Varnostne sile so proti množicam, ki vzklikajo protivladna gesla, že uporabile solzivec, medtem ko se gospodarske razmere v državi še naprej slabšajo, kar povzroča vedno večje napetosti med oblastmi in civilno družbo.