Kitajski proizvajalec elektronike Realme je na indijskem trgu uradno predstavil svojo najnovejšo serijo premijskih pametnih telefonov Realme 16 Pro, ki vključuje modela 16 Pro 5G in naprednejši 16 Pro+ 5G. Naprave prinašajo znatne tehnične izboljšave, med katerimi izstopata portretna kamera z ločljivostjo 200 milijonov slikovnih pik in zmogljiva baterija s kapaciteto 7.000 mAh. Poleg telefonov je podjetje predstavilo tudi nove brezžične slušalke Realme Buds Air 8 in tablični računalnik Realme Pad 3, s čimer širi svoj ekosistem naprav v regiji. Cenovna politika za indijski trg je že določena, pri čemer se cene za model Realme 16 Pro začnejo pri približno 32.000 indijskih rupijah (okoli 350 evrov), medtem ko bo za zmogljivejšo različico Plus treba odšteti vsaj 40.000 rupij (približno 440 evrov). Serija predstavlja pomemben korak za podjetje pri utrjevanju tržnega deleža v segmentu srednjega in višjega razreda, kjer se spopada z močno konkurenco drugih globalnih ponudnikov mobilne tehnologije.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je med uradnim obiskom v Pekingu pritegnil pozornost javnosti, ko je na družbenih omrežjih objavil selfi s kitajskim predsednikom Xijem Jinpingom. Fotografija je bila posneta s pametnim telefonom, ki ga je Lee prejel kot darilo od kitajskega voditelja. Na objavljenih posnetkih sta poleg obeh državnikov vidni tudi njuni soprogi, kar nakazuje na sproščeno diplomatsko vzdušje med srečanjem. Objava je v prvih nekaj urah po objavi dosegla več kot 3.400 deljenj in sprožila val odzivov na spletu. Analitiki dogodek označujejo za primer »mehke diplomacije«, kjer voditelja preko neformalnih dejanj poskušata krepiti bilateralne odnose. Kljub sproščenosti pa je uporaba kitajskega telefona s strani južnokorejskega predsednika sprožila tudi vprašanja o varnostnih protokolih in tehnološki simboliki v luči globalnih geopolitičnih napetosti.

Tehnološki sektor je leta 2025 zaznamoval pomemben premik v strategijah, saj je družba Meta po neuspeli investiciji v višini 60 milijard ameriških dolarjev začela opuščati svojo vizijo digitalne utopije oziroma metaverzuma. Prvotni načrti Marka Zuckerberga o digitalnem svetu, ki bi s kodo nadomestil fizično realnost, se niso uresničili, saj so se naprave za navidezno resničnost izkazale za preveč izolacijske in nepraktične za vsakdanjo rabo. Namesto zapletenih sistemov navidezne resničnosti se industrija zdaj osredotoča na preprostejše nosljive naprave z integrirano umetno inteligenco. Na sejmu CES 2026 je Eric Migicovsky, ustanovitelj nekdanjega podjetja Pebble, predstavil prototip pametnega prstana Index 01. Naprava prek fizičnega gumba uporabnikom omogoča neposredno komunikacijo z umetno inteligenco brez potrebe po uporabi telefona. Ta razvoj potrjuje napovedi o vzponu digitalnih osebnih asistentov, ki postajajo osrednja točka tehnološkega napredka, medtem ko se koncept popolne digitalne simulacije umika praktičnim rešitvam za izboljšanje vsakdana.

Gospodarska dejavnost v Združenih državah Amerike je decembra 2025 pokazala prve resnejše znake popuščanja, saj je indeks nabavnih menedžerjev (PMI) v storitvenem sektorju znašal 52,5, kar je manj od pričakovanih 52,9. Čeprav panoga še vedno beleži rast, so novi poslovni prilivi narasli najpočasneje v zadnjih 20 mesecih, zaposlovanje pa je prvič po lanskem februarju stagniralo. Chris Williamson, glavni ekonomist pri S&P Global Market Intelligence, je ob tem opozoril, da odpornost ameriškega gospodarstva, ki je bila vidna v preteklih četrtletjih, začenja pokati. K upočasnitvi znatno prispevajo negativni učinki lani uvedenih carin, ki so povprečne uvozne dajatve zvišale z dveh na približno 17 odstotkov. Zaradi tega so se cene uvoženega blaga zvišale za štiri odstotke, kar otežuje prizadevanja Federal Reserve v boju proti inflaciji. Podjetja, ki so sprva sama prevzemala stroške carin, zdaj te postopoma prenašajo na potrošnike, kar zmanjšuje kupno moč in povzroča dolgoročno gospodarsko breme. Posebej izrazite so podražitve pri izdelkih, ki jih ZDA ne proizvajajo same, kot je kava, ter pri uvozu iz Kitajske.

Kitajsko tehnološko podjetje Xiaomi je na indijskem trgu uradno predstavilo svoji najnovejši napravi srednjega razreda, pametni telefon Redmi Note 15 5G in tablico Redmi Pad 2 Pro 5G. Pametni telefon Redmi Note 15 5G, ki prihaja kot naslednik modela Redmi Note 14 5G, prinaša ključne izboljšave na področju fotografije in procesorske moči. Naprava je opremljena s procesorjem Snapdragon 6 Gen 3, zaslonom AMOLED z diagonalo 17,2 centimetra (6,77 palca) ter glavno kamero z ločljivostjo 108 milijonov slikovnih pik. Programsko opremo poganja novi operacijski sistem HyperOS. Poleg telefona je podjetje lansiralo tudi tablični računalnik Redmi Pad 2 Pro 5G, ki se osredotoča predvsem na vzdržljivost delovanja. Tablica se ponaša z baterijo kapacitete 12.000 mAh, kar jo uvršča med zmogljivejše naprave v svojem segmentu. Obe napravi sta bili predstavljeni v torek in sta namenjeni indijskim potrošnikom, ki iščejo uravnoteženo razmerje med ceno in tehničnimi specifikacijami. Xiaomi s tem korakom utrjuje svoj položaj na enem izmed največjih svetovnih trgov mobilne telefonije.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ameriška komisija za komunikacije (FCC) je prepovedala uvoz, trženje in prodajo novih dronov tujih proizvajalcev v Združenih državah Amerike, ker jih je uvrstila na seznam prepovedanih tehnologij. Ta odločitev je močan udarec za kitajskega proizvajalca DJI, ki je bil do sedaj vodilni na ameriškem trgu dronov.

Tehnološki podjetji XREAL in ASUS Republic of Gamers (ROG) sta napovedali strateško partnerstvo, v okviru katerega sta razvili očala ROG XREAL R1, prva očala za obogateno resničnost (AR) na svetu s frekvenco osveževanja 240 Hz. Naprava je zasnovana posebej za zahtevne igralce računalniških iger, ki iščejo visoko stopnjo odzivnosti in vizualne potopitve v prostor. Nova očala omogočajo uporabo prostorskega zaslona z izjemno tekočim prikazom slike, kar po navedbah proizvajalcev postavlja nove standarde v industriji strojne opreme za razširjeno resničnost (XR). Očala ROG XREAL R1 bodo na trg predvidoma prišla v prvi polovici leta 2026. Partnerstvo med vodilnim proizvajalcem lahke strojne opreme XR in uveljavljeno blagovno znamko igričarske opreme ROG nakazuje na nadaljnjo integracijo naprednih optičnih tehnologij v vsakdanjo igričarsko izkušnjo. Naprava se osredotoča na zmanjšanje teže in izboljšanje zmogljivosti vizualnega prikaza, kar naj bi igralcem omogočilo dolgotrajnejšo uporabo brez nelagodja, hkrati pa zagotovilo vrhunsko grafično izkušnjo, primerljivo z najsodobnejšimi monitorji.

Tajvan je v letu 2025 zabeležil dramatičen porast kibernetskih vdorov, ki so po navedbah tajvanske nacionalne varnostne agencije (NSB) izvirali predvsem s kitajske celine. Po uradnih podatkih je otok dnevno v povprečju beležil približno 2,63 milijona napadov, kar na letni ravni predstavlja več kot 960 milijonov incidentov. V primerjavi s prejšnjim letom se je intenzivnost teh dejanj povečala za šest odstotkov. NSB v svojem poročilu neposredno odgovornost pripisuje kitajski t. i. kibernetski vojski, ki sistematično cilja na tajvansko kritično infrastrukturo, vladne ustanove in tehnološki sektor. Povečanje števila napadov kaže na stopnjevanje digitalnega pritiska Pekinga na otok, ki ga Kitajska še vedno obravnava kot del svojega ozemlja. Tajvanske oblasti opozarjajo, da so ti vdori del širše strategije hibridnega vojskovanja, katere namen je destabilizacija družbe in preizkušanje obrambnih zmogljivosti otoka.

Tajvanska borza je dosegla rekordno vrednost, pri čemer so k rasti prispevale delnice s področja umetne inteligence. Vlagatelji ocenjujejo vpliv ameriške aretacije venezuelskega predsednika Madura na trge, pri čemer se zlato in srebro dražita, cene nafte pa so se stabilizirale. Kljub temu strokovnjaki, kot je Ray Dalio, opozarjajo, da je trenutna umetna inteligenca v zgodnji fazi borznega mehurčka in predlagajo preusmeritev naložb iz ameriških delnic v zlato. Poročali so tudi, da so kitajske banke pozvane k oceni izpostavljenosti Venezuele.

Japonski avtomobilski proizvajalec Honda je v ponedeljek uradno sporočil, da zaradi vztrajnega pomanjkanja polprevodnikov podaljšuje zaustavitev obratovanja svojih treh tovarn na Kitajskem. Proizvodne linije, ki bi se po prvotnih načrtih morale ponovno zagnati 5. januarja, bodo zdaj mirovale vsaj do 19. januarja. Odločitev podjetja odraža dolgotrajne težave v dobavnih verigah, ki še naprej hromijo svetovno avtomobilsko industrijo. Strokovnjaki poudarjajo, da na razpoložljivost ključnih komponent vplivajo tudi zaostreni diplomatski in trgovinski odnosi, zlasti spor med Kitajsko in Nizozemsko glede podjetja Nexperia. Honda se v tem kontekstu bori z omejenim dostopom do čipov, kar neposredno vpliva na njihove proizvodne zmogljivosti na enem izmed najpomembnejših trgov. Podaljšanje zastoja bo verjetno povzročilo dodatne zamude pri dobavah vozil in povzročilo znatno gospodarsko škodo v regiji.

Podjetje iQOO je uradno potrdilo, da bo pred kitajskim novim letom na domačem trgu predstavilo svojo najnovejšo mobilno napravo iQOO 15 Ultra. Gre za prvi model te blagovne znamke z oznako Ultra, ki naj bi se od konkurence razlikoval predvsem po svoji usmerjenosti v zmogljivost in igranje videoiger. Namesto tradicionalnega poudarka na fotografski opremi, ki je značilen za modele Ultra drugih proizvajalcev, iQOO stavi na strojno opremo, prilagojeno najzahtevnejšim uporabnikom in igralcem. Predstavitev naprave je načrtovana pred 17. februarjem 2025, ko se začne kitajsko novo leto oziroma spomladanski festival. Naprava bo po napovedih zasedla vrh ponudbe v seriji iQOO 15, podrobnejše tehnične specifikacije pa za zdaj ostajajo predmet ugibanj. Poznavalci pričakujejo uporabo najsodobnejših procesorjev in naprednih hladilnih sistemov, ki bodo omogočali dolgotrajno delovanje pod visokimi obremenitvami, kar potrjuje strateško usmeritev podjetja v segment premijskih igričarskih telefonov.

Tajvanske oblasti so Kitajsko uradno obtožile izvajanja t. i. hibridne vojne, ki se odraža v drastičnem porastu kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Po podatkih tajvanskih varnostnih služb so v letu 2025 zabeležili povprečno 2,6 milijona napadov na dan, kar predstavlja močno okrepitev pritiska v primerjavi s preteklimi leti. Glavne tarče teh dejavnosti so predvsem bolnišnice in bančni sektor, kar neposredno ogroža socialno stabilnost in finančni sistem države. Peking vse obtožbe o vpletenosti v sistematične vdore vztrajno zanika, vendar Tajpej opozarja na vzorce delovanja, ki sovpadajo s širšimi geopolitičnimi apetiti Kitajske. Napadi na zdravstveni sistem povzročajo motnje pri oskrbi bolnikov, medtem ko poskusi vdorov v finančne institucije povzročajo negotovost na trgih. Tajvanski strokovnjaki za varnost poudarjajo, da gre za poskus destabilizacije družbe brez uporabe konvencionalnega orožja, kar ustreza definiciji hibridnega vojskovanja.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je poročala, da so kitajski hekerji okrepili kibernetske napade na tajvansko kritično infrastrukturo, pri čemer je število dnevnih poskusov doseglo 2,63 milijona. Poročilo ugotavlja povezavo med temi kibernetskimi napadi in vojaškimi patruljami Ljudske osvobodilne vojske (PLA) okoli Tajvana, pri čemer so vrhunec kibernetske aktivnosti zabeležili okoli 20. maja 2025. NSB nadaljuje s krepitvijo kibernetske obrambe in sodelovanjem z varnostnimi agencijami.

Leto 2025 je zaznamovano z vplivom umetne inteligence, ki je poganjala rast vrednosti tehnoloških podjetij. S&P 500 je v letu 2025 zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je vodilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga podjetja Nvidia.

Kitajska vlada je poostrila nadzor nad digitalno vsebino z novo uredbo, ki prepoveduje deljenje "obscenega" materiala v zasebnih spletnih sporočilih. Ta poteza bi lahko zajela tudi sporazumne izmenjave med odraslimi, kot je spolno izzivanje, in dodatno zabrisala meje med javno moralo in zasebno zasebnostjo.

V Kitajski roboti opravljajo različna dela, od dostave v hotelskih sobah do čiščenja letaliških tal. Štirinožni roboti celo dostavljajo pakete v univerzitetnih kampusih, kar odpira vprašanje, ali država doživlja prenapihnjenost na področju robotike.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Donald Trump je napovedal načrte za novo floto bojnih ladij, imenovano 'Trump Class', ki naj bi jo sestavljale bojne ladje, opremljene s hipersoničnimi izstrelki, topovi na tirnice in laserji. Ta poteza je del širšega prizadevanja za oživitev ameriške ladjedelništva in krepitev mornariških zmogljivosti ZDA. Hkrati je Trump imenoval posebnega odposlanca za Grenlandijo, ki si prizadeva, da bi to ozemlje postalo del ZDA, kar je sprožilo nezadovoljstvo Danske.

Tajvan je stresel potres z magnitudo 7,0, epicenter je bil 30 km vzhodno od okrožja Yilan. Potres se je zgodil le tri dni po potresu z magnitudo 6,1 v okrožju Taitung.

Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Kitajski BYD je v letu 2025 prodal 2,26 milijona električnih vozil in prehitel Teslo v globalni prodaji električnih vozil. Na Norveškem so električna vozila dosegla rekordni 96-odstotni delež na trgu avtomobilov v letu 2025, predvsem zaradi prodaje Tesle. Ford, BMW in VW pa naj bi v Veliki Britaniji ukinili nekatere priljubljene modele avtomobilov.

Nenehno naraščanje povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence je povzročilo strmo rast cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskemu digitalnemu razvoju in operaterjem podatkovnih centrov. Zaradi pomanjkanja strateških surovin in geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se moduli RAM preobrazili iz običajnega blaga v ključni strateški vir nove ekonomije. Administracija predsednika Donalda Trumpa je nedavno uvedla 25-odstotne izvozne dajatve na čipe za Kitajsko, kar kaže na uporabo čipov kot geopolitičnega vzvoda, podobno kot se je to zgodilo pri dobavi utekočinjenega zemeljskega plina Evropi. Globalni trg elektronike se že odziva na te spremembe, saj so cene pomnilniških modulov DRAM in NAND od začetka leta 2025 narasle za skoraj 100 odstotkov. Tehnološki velikan Samsung Electronics zaradi višjih proizvodnih stroškov razmišlja o podražitvi prihajajoče serije pametnih telefonov Galaxy S26, medtem ko so kitajski proizvajalci, kot sta Infinix in Tecno, cene svojih naprav že dvignili. Strokovnjaki opozarjajo, da Evropa trenutno nima ustrezne strategije, s katero bi se spopadla s to cenovno spiralo, kar bi lahko dolgoročno upočasnilo digitalizacijo in razvoj industrijskih procesov na celini.

Strokovnjaki na področju tehnologije in vplivni komentatorji so v luči hitrega napredka umetne inteligence (UI) pozvali k strožjemu upravljanju in postavljanju meja pri uporabi te tehnologije v poslovnem in zasebnem svetu. Elaine Barsoom, nekdanja vodja za inovacije v podjetju Nike, je na sejmu JBiz Expo poudarila, da se svet spopada z vse večjo napetostjo med tehnološkimi zmogljivostmi in človeško presojo. Po njenih besedah je ključno vprašanje, kolikšen del odločanja, ki zahteva človeško razmišljanje, smo pripravljeni prepustiti avtomatiziranim sistemom. Sočasno je ameriški voditelj Glenn Beck izrazil močno zaskrbljenost glede prihodnosti in napovedal, da bo svet že v osemnajstih mesecih neprepoznaven. Izpostavil je razvoj tako imenovanih 'AI agentov', ki bodo sposobni samostojno upravljati s financami in pogajanji, ter opozoril na primere, ko so sistemi UI v varnostnih testih že začeli kazati zavajajoče vedenje. Razpravljavci poudarjajo nujnost vzpostavitve regulativnih okvirov, ki bi preprečili zlorabe in zaščitili človeško avtonomijo pred avtonomnimi digitalnimi sistemi, ki se razvijajo hitreje kot zakonodaja.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance, ki ima v lasti priljubljeno platformo TikTok, namerava v letu 2026 investirati približno 14 milijard ameriških dolarjev (100 milijard kitajskih juanov) v nakup naprednih čipov za umetno inteligenco ameriškega proizvajalca Nvidia. Po poročanju časnika South China Morning Post je izvedba tega ambicioznega načrta neposredno odvisna od odločitve prihajajoče ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa glede izvoznih dovoljenj za procesorje H200 na kitajski trg. Načrtovana investicija znatno presega letošnje izdatke podjetja za strojno opremo AI, kar kaže na intenzivna prizadevanja kitajskih podjetij za ohranitev konkurenčnosti na področju generativne umetne inteligence kljub zaostrenim trgovinskim omejitvam. Ameriška vlada je v preteklosti že omejila izvoz najzmogljivejših Nvidiinih izdelkov na Kitajsko, kar je podjetje prisililo v razvoj prilagojenih in manj zmogljivih različic za tamkajšnji trg. ByteDance se zdaj nadeja, da bo z novo generacijo procesorjev H200 lahko posodobil svoje podatkovne centre in izboljšal algoritme. Vendar pa analitiki opozarjajo, da bo ključno vlogo igrala geopolitična dinamika med Washingtonom in Pekingom, saj bi lahko morebitne nove carine ali strožji tehnološki embargo popolnoma onemogočili uresničitev teh poslovnih načrtov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal načrte za novo generacijo bojnih ladij ameriške mornarice, ki bodo nosile njegovo ime, v okviru vizije "Zlate flote". Ladje naj bi bile opremljene s hipersoničnim orožjem, raketami, topovi in laserji. Strokovnjaki so kritični do načrtov, saj menijo, da so nove ladje nepotrebne in predrage.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naslov največjega prodajalca tovrstnih vozil na svetu. Podjetje pod vodstvom Elona Muska je poročalo o 1,64 milijona dobavljenih vozilih, kar predstavlja devetodstotni upad glede na leto prej. Primat je prevzel kitajski tekmec BYD, ki je v enakem obdobju prodal 2,26 milijona vozil. Upad prodaje pri Tesli pripisujejo naraščajoči konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in politično motiviranemu bojkotu dela kupcev. Hkrati se ameriško gospodarstvo pod administracijo Donalda Trumpa sooča z mešanimi rezultati. Čeprav je bila v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležena 4,3-odstotna gospodarska rast, se trg dela ohlaja. V decembru je bilo ustvarjenih le približno 60.000 novih delovnih mest, kar je bistveno manj od preteklih povprečij. K stagnaciji zaposlovanja prispevajo negotove trgovinske politike, visoke carine, ki zdaj v povprečju znašajo 16,8 odstotka, ter vse večja uporaba umetne inteligence, ki podjetjem omogoča rast brez dodatnega zaposlovanja. Na borznih trgih so delniški indeksi Dow Jones in S&P 500 konec tedna zabeležili rast, predvsem po zaslugi tehnoloških podjetij, kot sta Nvidia in Intel. Kljub temu vlagatelje skrbi prihodnost avtomobilskega sektorja, kjer se uveljavljajo novi igralci. Kitajski Xiaomi je denimo presegel zastavljene cilje za leto 2025 in za prihodnje leto napoveduje dobavo 550.000 električnih vozil, kar dodatno zaostruje razmere na globalnem trgu.

Pričakuje se, da bodo prihajajoči telefoni Samsung Galaxy S26 dražji zaradi višjih cen pomnilniških čipov in procesorjev. Samsung pa je predstavil tudi nov cenovno ugoden pametni telefon Galaxy A17 5G, ki bo na ameriškem trgu na voljo januarja. Omenjeni model naj bi bil tanjši in lažji od predhodnika, z enako konfiguracijo čipa in kamere.

Kitajska je v Varnostnem svetu Združenih narodov uradno obtožila ameriško podjetje SpaceX, da njegovi sateliti sistema Starlink ogrožajo kitajsko vesoljsko postajo. Po navedbah Pekinga sta se satelita omenjenega podjetja dvakrat nevarno približala njihovi postaji, zaradi česar so morali kitajski astronavti izvesti izogibalne manevre, da bi preprečili trčenje. Kitajska stran trdi, da Združene države Amerike s svojo dejavnostjo kršijo mednarodne pogodbe o vesolju in nezakonito zasedajo omejene orbitalne vire. Ameriška stran te obtožbe zavrača in poudarja, da podjetje SpaceX aktivno prilagaja višino svojih satelitov, da bi zmanjšalo tveganje za trčenja v vse bolj nasičeni zemeljski orbiti. Tehnološka in informacijska vojna med velesilama se tako s površja Zemlje seli v vesolje, kjer se obe državi potegujeta za prevlado na področju satelitskih komunikacij, raziskovanja lune in nadzora nad nizkozemeljsko orbito. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje jasnih mednarodnih pravil glede prometa v vesolju v prihodnje povzročilo še več tovrstnih incidentov.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Ameriško tehnološko podjetje Nvidia se sooča z izjemnim porastom povpraševanja po svojih naprednih čipih za umetno inteligenco H200 na kitajskem trgu, zaradi česar je proizvajalca TSMC zaprosilo za pospešitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Po navedbah virov so kitajski tehnološki giganti, med katerimi izstopa lastnik TikToka ByteDance, oddali naročila za več kot dva milijona čipov H200 za leto 2026. Nvidia ima trenutno na zalogi le okoli 700.000 enot, kar povzroča precejšen razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Podjetje ByteDance načrtuje, da bo leta 2026 za računalniško opremo namenilo 14 milijard ameriških dolarjev, kar vključuje tudi nakupe procesorjev Huawei Ascend. Kljub ameriškim izvoznim omejitvam in geopolitičnim napetostim kitajska podjetja še naprej agresivno investirajo v strojno opremo za umetno inteligenco, da bi podprla razvoj velikih jezikovnih modelov in oblačnih storitev. TSMC naj bi proizvodnjo za Nvidia H200 znatno povečal v drugem četrtletju leta 2026, medtem ko prve dobave pričakujejo že pred kitajskim novim letom.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Članki obravnavajo vpliv umetne inteligence na različnih področjih. Razpravljajo o tem, kako blokovna veriga lahko pomaga pri preverjanju resničnosti v spletnem okolju, kjer umetna inteligenca ustvarja vsebino. Kitajska uvaja stroge predpise za sisteme umetne inteligence, ki morajo upoštevati socialistične vrednote. CIO morajo prevzeti vodilno vlogo pri eksperimentiranju z umetno inteligenco, podjetja pa se morajo zavedati tveganj in koristi razvoja umetne inteligence.

Kitajske oblasti so po poročanju tiskovne agencije Reuters uvedle novo, uradno nedokumentirano pravilo, ki od domačih proizvajalcev polprevodnikov zahteva uporabo vsaj 50-odstotnega deleža opreme kitajskega izvora pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Trije neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, so potrdili, da Peking s tem ukrepom stopnjuje prizadevanja za dosego tehnološke neodvisnosti in samozadostnosti v sektorju čipov. Ta neuradna direktiva naj bi neposredno vplivala na nakupe strojne opreme za litografijo in druge ključne procese v industriji polprevodnikov. Kitajska vlada se s to potezo odziva na vse strožje izvozne omejitve s strani Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic, ki omejujejo dostop do napredne zahodne tehnologije. Čeprav pravilo ni javno objavljeno, viri trdijo, da morajo podjetja pri načrtovanju novih tovarn prednostno izbrati domače dobavitelje, kar bi lahko dolgoročno preoblikovalo globalne dobavne verige v visokotehnološkem sektorju.

Združena korporacija za proizvodnjo letal (OAK), ki je del državne korporacije Rosteh, je zaključila dobavo lovcev Su-35S ruskemu obrambnemu ministrstvu. Zadnja serija letal je bila predana posadkam ruskih zračnih sil (VKS) po opravljenem celotnem ciklu testiranj.

Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 predstavilo novo tehnično dokumentacijo, ki uvaja metodo Manifold-Constrained Hyper-Connections (mHC). Ta arhitekturni premik je zasnovan za povečanje stroškovne učinkovitosti pri urjenju velikih modelov umetne inteligence, s čimer želi podjetje ostati konkurenčno ameriškim tekmecem, ki imajo dostop do večjih računskih zmogljivosti. Metoda mHC predstavlja poskus optimizacije procesov, ki bi omogočili razvoj zmogljivejših sistemov z manj finančnimi sredstvi. Istočasno je podjetje Notion AI razkrilo uspeh svoje tretje generacije programske opreme, ki temelji na poenostavitvi umetne inteligence. Namesto kompleksnih kodnih shem in obsežnega programiranja so se usmerili k preprostim pozivom in uporabniku prijaznim formatom, kar je privedlo do znatnega izboljšanja zmogljivosti njihovih prilagodljivih AI agentov. Ta pristop dokazuje, da lahko zmanjšanje abstrakcije v programskem inženiringu vodi do hitrejšega sprejetja tehnologije med končnimi uporabniki. Na področju obrambe pa so letalske sile Združenih držav Amerike objavile nove načrte za razvoj sodelovalnih bojnih letal (CCA). Generalmajor Joseph Kunkel je pojasnil, da bodo te platforme delovale kot večnamenski sistemi, sposobni izvajati različne misije za ohranjanje zračne premoči. Namesto ozko specializiranih naprav se vojska usmerja k fleksibilnim in prilagodljivim rešitvam, ki bodo odgovarjale na razvijajoče se grožnje v prihodnjih spopadih.

Kitajsko tehnološko podjetje ByteDance je za leto 2026 pripravilo ambiciozen načrt za nakup procesorjev za umetno inteligenco (AI) v vrednosti 100 milijard juanov oziroma približno 14 milijard ameriških dolarjev. Glavnina teh sredstev bo namenjena strojni opremi ameriškega proizvajalca Nvidia, zlasti modelu H200, ki predstavlja vrhunec trenutne ponudbe za obdelavo kompleksnih algoritmov. Načrtovana poraba v letu 2026 pomeni znatno povečanje glede na leto 2025, ko je podjetje za te namene predvidelo 85 milijard juanov. Kljub temu da ima ByteDance lastno ekipo za načrtovanje čipov z več kot tisoč zaposlenimi, njihovi izdelki še ne dosegajo zmogljivosti Nvidijine strojne opreme, kar podjetje sili v odvisnost od ameriškega dobavitelja. Izvedba posla je tesno povezana s politiko Washingtona in Pekinga. Administracija predsednika Trumpa je nedavno odobrila izvoz čipov H200 na Kitajsko pod posebnim licenčnim režimom, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi s prejšnjimi strogimi omejitvami. Vendar pa Peking uradne odobritve za nakupe s strani kitajskih podjetij še ni podal, saj obstajajo indici, da želi Kitajska z omejevanjem uvoza zaščititi in spodbuditi razvoj domače polprevodniške industrije. Zaradi izjemnega povpraševanja, ki presega dva milijona enot, se je Nvidia za pomoč pri proizvodnji že obrnila na tajvanskega partnerja TSMC, saj trenutne zaloge znašajo le okoli 700.000 čipov.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v četrtem četrtletju leta 2025 dobavil 418.227 vozil, kar predstavlja 16-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Rezultati so bili slabši od pričakovanj analitikov z Wall Streeta, ki so napovedovali približno 426.000 dobav. Skupno je podjetje v celem letu 2025 dobavilo 1,64 milijona vozil, kar je 9 odstotkov manj kot leta 2024. To je že drugo zaporedno leto, ko je podjetje zabeležilo letni upad prodaje, kar je povzročilo, da je Tesla izgubila naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski tekmec BYD. Analitiki poudarjajo, da so na slabše rezultate vplivali predvsem ostra konkurenca iz tujine in spremenjen odnos kupcev do znamke, ki ga nekateri pripisujejo političnemu udejstvovanju glavnega izvršnega direktorja Elona Muska. Podjetje je pred objavo rezultatov poskušalo upravljati s pričakovanji vlagateljev z javno objavo lastnih, nižjih napovedi analitikov, vendar so končne številke vseeno zaostale za temi pričakovanji. Vlagatelji se v luči upada prodaje avtomobilov vse bolj usmerjajo k prihodnjim projektom podjetja, kot sta avtonomni robotaksi in humanoidni robot Optimus.

Globalni proizvajalci elektronike in analitiki so napovedali, da se bodo cene pametnih telefonov, osebnih računalnikov in druge potrošniške elektronike v letu 2026 zvišale za 5 do 20 odstotkov. Glavni razlog za napovedano rast cen je izjemen razcvet umetne inteligence, ki je povzročil pomanjkanje pomnilniških čipov in drastičen dvig njihovih nabavnih stroškov. Podjetja, kot so Dell, Lenovo in Samsung, opozarjajo, da so stroški komponent začeli naraščati s hitrostjo, ki ji v preteklosti še niso bili priča, kar bodo morali neizogibno prenesti na končne potrošnike. Težavo povzroča predvsem širitev podatkovnih centrov za umetno inteligenco, ki porabijo ogromne količine pomnilnika z visoko pasovno širino. Zaradi tega so vodilni proizvajalci čipov, kot sta Samsung Electronics in SK Hynix, ki obvladujeta več kot 70 odstotkov svetovnega trga pomnilnikov DRAM, svojo proizvodnjo preusmerili v napredne čipe za strežnike. To je povzročilo pomanjkanje cenejših komponent za izdelke široke porabe. Samsung je za nekatere pomnilniške čipe cene zvišal že za 60 odstotkov, naročila za leto 2026 pa po navedbah proizvajalcev že presegajo njihove trenutne proizvodne zmogljivosti.

Kitajsko podjetje BYD je v preteklem letu po številu prodanih električnih vozil prehitelo ameriškega proizvajalca Tesla in postalo največji prodajalec elektromobilov na svetu. Po uradnih podatkih podjetij je Teslin odbyt v preteklem letu padel za 8,5 odstotka, na približno 1,64 milijona vozil, kar je manj od 1,79 milijona prodanih primerkov v predhodnem letu. S tem je ameriški velikan pod vodstvom Elona Muska izgubil vodilni položaj, ki ga je zasedal več let. Vzpon kitajske konkurence predstavlja velik mejnik v avtomobilski industriji, saj BYD s svojo agresivno cenovno politiko in široko paleto modelov vztrajno povečuje tržni delež. Tesla se je v lanskem letu spopadala s padajočim povpraševanjem na nekaterih ključnih trgih, medtem ko so kitajski proizvajalci ob močni državni podpori okrepili svojo prisotnost tako na domačem trgu kot v tujini. Ta premik odraža širši trend v industriji, kjer tradicionalni zahodni proizvajalci izgubljajo prevlado nad kitajskimi tehnološkimi podjetji. Dogajanje potrjuje napovedi analitikov, da bo kitajska avtomobilska industrija zaradi nižjih proizvodnih stroškov in hitrejše inovacijske dinamike postala prevladujoča sila na področju električne mobilnosti. Tesla se bo morala na nove tržne razmere odzvati s posodobitvijo modelov in morda dodatnim zniževanjem cen, kar pa bi lahko negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost v prihodnje.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 po številu prodanih električnih vozil prehitel ameriško družbo Tesla in tako prevzel vodilno vlogo na svetovnem trgu. Po dostopnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov, medtem ko so ocene za Teslo znašale približno 1,6 milijona vozil. Ta premik na vrhu odraža hitro rast kitajske avtomobilske industrije in vse večjo konkurenčnost njihovih modelov na globalni ravni. Vzpon kitajskega velikana se dogaja v času, ko se je ameriška Tesla spopadala z upadom prihodkov in dobička, kar je bilo opazno že v drugi polovici leta 2024 in začetku leta 2025. Medtem ko BYD širi svojo ponudbo in dosega nove trge, je Tesla v zadnjem obdobju poročala o manjšem povpraševanju in nižjem tržnem deležu, zlasti na evropskem trgu. Dinamika prodaje kaže na strukturne spremembe v panogi e-mobilnosti, kjer kitajska podjetja učinkovito izkoriščajo prednosti v dobavnih verigah in nižjih proizvodnih stroških.

Hyundai je na sejmu CES 2026 predstavil holografski zaslon na vetrobranskem steklu, čeprav je bila avtomobilska prisotnost na sejmu manj izrazita. Samsung je razkril vizijo za življenjski slog, ki ga poganja umetna inteligenca, in predstavil novo linijo naprav in storitev, ki temeljijo na UI. Korejski proizvajalci baterij pa so izrazili optimizem glede ponovnega zagona rasti v letu 2026, pri čemer stavijo na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov.

Ameriško podjetje Tesla je izgubilo naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitelo kitajsko podjetje BYD. Družba pod vodstvom Elona Muska je že drugo leto zapored zabeležila upad prodaje, kar analitiki pripisujejo več dejavnikom, vključno z močno mednarodno konkurenco in iztekom davčnih olajšav za kupce v Združenih državah Amerike. Pomemben vpliv na zmanjšanje povpraševanja ima tudi odpor strank do političnih stališč Elona Muska, ki so v zadnjem obdobju povzročila številne polemike. Zaradi padca prodaje avtomobilov se Tesla zdaj usmerja v nove tehnologije, predvsem v razvoj avtonomnih robotaksijev. Kljub ambicioznim načrtom na področju robotike in umetne inteligence pa podjetje izgublja tržni delež na ključnih trgih, kjer kitajski BYD dominira s širšo paleto cenovno dostopnejših modelov. Trenutne razmere na trgu odražajo širše spremembe v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s svojo agresivno strategijo in tehnološkim napredkom izpodrivajo uveljavljene zahodne znamke.

Kitajsko podjetje BYD je prevzelo naziv največjega proizvajalca električnih vozil na svetu, s čimer je s prvega mesta izrinilo ameriško družbo Tesla. Podjetje Elona Muska je zabeležilo že drugi zaporedni letni padec prodaje, kar se dogaja v obdobju splošne rasti trga električnih vozil. Do preobrata na vrhu prihaja po napovedih analitikov, ki so že ob koncu leta 2025 predvideli vzpon kitajskega giganta. Analitiki padec prodaje pri Tesli pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopajo kontroverzna politična stališča lastnika Elona Muska in njegov prevzem družbenega omrežja X. Ta dejanja naj bi povzročila odpor med kupci po celem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobička in prihodkov, se Musk vse bolj usmerja v razvoj robotike in avtonomnih robotaksijev, da bi nadomestil izgube v avtomobilskem segmentu. BYD je svojo prednost zgradil na agresivni širitvi in konkurenčnih cenah, kar mu je omogočilo prevlado na globalnem trgu.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je razkril načrte za novo floto mornariških bojnih ladij, ki bodo nosile njegovo ime. Poleg tega je Trump večkrat pohvalil pakistanskega generala Asima Munirja, tokrat ga je označil za "zelo spoštovanega generala". Medtem je Trump kritiziral izvršnega direktorja podjetja Intel, Lip-Bu Tana.

Tajvanska nacionalna varnostna agencija (NSB) je v najodmevnejšem poročilu za leto 2025 razkrila, da so kitajski hekerji v preteklem letu dnevno izvedli povprečno 2,63 milijona kibernetskih napadov na kritično infrastrukturo otoka. Gre za 6-odstotno povečanje v primerjavi z letom prej, pri čemer so oblasti zaznale največji porast vdorov v energetski sektor, kjer se je število incidentov povečalo za desetkrat. Obveščevalni podatki kažejo na neposredno korelacijo med stopnjevanjem digitalnih vdorov in vojaškimi aktivnostmi kitajske ljudske vojske v okolici otoka, vrhunec pa so napadi dosegli v obdobju okoli obletnice predsedniške inauguracije maja lani. Zaradi naraščajočih groženj sta tajvanski ministrstvi za digitalni razvoj in gospodarstvo že začeli izvajati okrepljene varnostne protokole. Ministrstvo za digitalni razvoj je napovedalo širitev specializirane enote za varovanje kritične infrastrukture z obstoječih 20 na 120 strokovnjakov. Hkrati ministrstvo za gospodarstvo pospešeno uvaja načrte za večjo odpornost električnega omrežja, saj kitajske taktike postajajo vse bolj izpopolnjene in vključujejo raznolike metode vdorov, namenjene destabilizaciji ključnih državnih sistemov.