Chung Euisun iz Hyundai Motor Group je izjavil, da mora podjetje postaviti umetno inteligenco v središče svoje strategije za zagotovitev prihodnosti. Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila Alpamayo, novo platformo umetne inteligence za avtonomna vozila, ki bo debitirala v novem Mercedes-Benz CLA. Nvidia ima ambiciozne načrte, da bo s to tehnologijo opremila vsa vozila. Elon Musk je predstavil konkurenco Teslinemu sistemu FSD.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

Ameriška korporacija Tesla je po več letih prevlade izgubila naziv največjega svetovnega proizvajalca povsem električnih avtomobilov. Glede na zadnje podatke o globalni prodaji je vodilni položaj prevzelo kitajsko podjetje BYD, ki je po številu prodanih enot prehitelo ameriškega tekmeca. Ta premik potrjuje vse močnejši vpliv Kitajske na svetovnem trgu električne mobilnosti in predstavlja pomemben mejnik v avtomobilski industriji. Strokovnjaki padec Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopata ostra konkurenca na mednarodnih trgih in zmanjšanje prodaje v tujini. Poleg gospodarskih dejavnikov nekateri poročevalci izpostavljajo tudi vpliv politike glavnega izvršnega direktorja podjetja Elona Muska, ki naj bi vplivala na ugled znamke. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobav, BYD izkorišča svojo močno vertikalno integracijo in rastoče povpraševanje na domačem ter tujih trgih. Analiza prodajnih številk kaže, da je Teslin odbyt v zadnjem obdobju začel stagnirati ali celo upadati, medtem ko kitajski tekmec beleži strmo rast. Ta trend nakazuje na strukturne spremembe v panogi, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in napredno tehnologijo baterij vse uspešneje izzivajo uveljavljene zahodne blagovne znamke. Dogajanje bo imelo dolgoročne posledice za globalno strategijo prehoda na nizkoogljično družbo in razporeditev moči v svetovnem gospodarstvu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležil 16-odstotni upad dobav vozil v primerjavi z enakim obdobjem lani, s čimer je podjetje izgubilo naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Skupno je Tesla v četrtem četrtletju kupcem dostavila 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj analitikov in precej pod rezultatom kitajskega tekmeca BYD, ki je zasedel prvo mesto na svetovnem trgu. Letna raven prodaje se je prav tako znižala za približno 9 odstotkov, kar predstavlja drugo zaporedno leto upada prodaje za podjetje pod vodstvom Elona Muska. Kljub negativnim prodajnim rezultatom se je vrednost Teslinih delnic na borzi po objavi podatkov presenetljivo zvišala za skoraj dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da so bili vlagatelji že vnaprej pripravljeni na slabše rezultate, saj je podjetje konec decembra nenavadno objavilo konservativne napovedi, da bi ublažilo odziv trga. Upad prodaje sproža resna vprašanja o stabilnosti Teslinega osnovnega avtomobilskega poslovanja v času vse močnejše konkurence kitajskih proizvajalcev, ki s cenovno dostopnejšimi modeli hitro prodirajo na globalni trg.

Tesla je izgubila vodilni položaj v prodaji električnih vozil, delno zaradi upora kupcev proti desničarski politiki Elona Muska, prenehanja davčnih olajšav v ZDA in močne konkurenčnosti iz tujine. Medtem ko je BYD prehitel Teslo v prodaji, pa analitiki menijo, da niti eno podjetje ni imelo posebej uspešnega leta v primerjavi s podjetji kot je Kia.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih avtomobilov, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitel kitajski tekmec BYD. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta zabeležila padec dobav, je BYD s svojo agresivno cenovno politiko in širitvijo na mednarodne trge uspel prevzeti vodilni položaj na trgu. To pomeni zgodovinski premik v avtomobilski industriji, saj je ameriško podjetje prvič po dolgem obdobju prevlade moralo priznati premoč kitajskemu podjetju. Analitiki poudarjajo, da so h končnemu rezultatu prispevali predvsem raznolika ponudba modelov kitajskega velikana in nižji proizvodni stroški, kar je podjetju BYD omogočilo nagovarjanje širšega kroga potrošnikov. Tesla se je v tem obdobju spopadala z večjimi logističnimi izzivi in ostrejšo konkurenco na ključnih trgih, vključno z Evropo in Kitajsko. Prevlada podjetja BYD ob koncu leta 2025 potrjuje rastočo moč kitajske avtomobilske industrije v globalnem prehodu na zeleno mobilnost.

Delnice ameriškega proizvajalca električnih vozil Tesla so se ob začetku trgovanja v letu 2026 podražile, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 16-odstotni padec dobav vozil. V zadnjem trimesečju leta 2025 je podjetje pod vodstvom Elona Muska kupcem dostavilo 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj in bistveno manj kot v enakem obdobju leto poprej. Na letni ravni so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na skupno 1,6 milijona vozil, kar pomeni, da je prodaja upadla že drugo leto zapored. Kljub negativnim prodajnim trendom so vlagatelji na borzi Nasdaq pokazali optimizem, saj se je vrednost delnice TSLA v predmarketnem trgovanju zvišala za približno dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da trg nagrajuje Teslin premik k umetni inteligenci in avtomatizaciji, vključno s projektom robotaksijev. Pozitiven vpliv na ugled znamke naj bi imel tudi umik Elona Muska iz aktivne vloge v vladnem oddelku za učinkovitost (DOGE), kar je v preteklosti odvračalo del progresivnih kupcev. Podjetje bo podrobne finančne rezultate za zadnje četrtletje razkrilo 28. januarja, ko bodo znani tudi vplivi nižje prodaje na profitne marže.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Medtem ko prevzem podjetja Manus AI s strani Mete za dve milijardi dolarjev vzbuja navdušenje, so se pojavili tudi pomisleki glede morebitnega odtoka strokovnjakov za umetno inteligenco iz Kitajske. Poleg tega se je izkazalo, da podjetje OpenAI ponuja najvišje plačne pakete v Silicijevi dolini, s čimer prekaša tudi Meto. Analitiki napovedujejo, da bi lahko nekatera podjetja, ki so v letu 2025 zaostajala na področju umetne inteligence, v letu 2026 dosegla izjemen napredek.

Župan Tajpeja, Chiang Wan-an, se je vrnil iz Šanghaja po hitrem obisku foruma Dvojnega mesta, s čimer je postal župan z najkrajšim bivanjem v Šanghaju med forumom. Prav tako se ni srečal z direktorjem kitajskega urada za tajvanske zadeve, kot sta to storila njegova predhodnika ob drugem obisku Šanghaja. Forum je bil tudi najkasneje izveden doslej. Chiang Wan-an je med nagovorom na forumu omenil "gibanje 4. maja v Republiki Kitajski" in poudaril "Republiko Kitajsko in demokracijo", izrazil pa je tudi upanje, da Tajvanska ožina ne bo več povezana z nemiri, ampak z mirom.

Kljub dogovoru med Donaldom Trumpom in Xi Jinpingom o odpravi omejitev pri dobavi redkih zemelj, Kitajska še naprej omejuje dostop ZDA do teh surovin, ki so ključne za proizvodnjo trajnih magnetov in drugih izdelkov. Kitajska naj bi povečala le dobavo končnih izdelkov, izvozna dovoljenja, izdana za šest mesecev, pa se iztekajo, kar bi lahko leta 2026 povzročilo novo konfrontacijo med ZDA in Kitajsko.

Kitajski regulatorni organ za kibernetiko je predlagal strožji nadzor nad storitvami umetne inteligence, ki posnemajo človeško osebnost in vstopajo v čustvene interakcije z uporabniki. Nove smernice naj bi zagotovile večjo regulacijo razvoja in uporabe sistemov umetne inteligence, ki komunicirajo na način, podoben človeškemu.

Predsednik Južne Koreje Lee Jae-myung je začel tridnevni državniški obisk na Kitajskem, prvi po osmih letih. V Pekingu se je srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, kjer sta se pogovarjala o odnosih med državama. Med obiskom je Lee Jae-myung prejel najvišje državne časti. Njegova soproga, Kim Hye-kyung, se je srečala s soprogo kitajskega predsednika, Peng Liyuan, s katero sta izmenjali prijateljske besede.

Kitajsko podjetje BYD naj bi leta 2025 prehitelo Teslo in postalo največji svetovni proizvajalec električnih vozil po letni prodaji.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 uradno prevzel naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, s čimer je s prvega mesta izrinil ameriškega pionirja Tesla. Čeprav končni podatki za podjetje Tesla še niso v celoti objavljeni, so prodajni rezultati kitajskega velikana tako prepričljivi, da je menjava na vrhu po mnenju tržnih analitikov neizbežna. BYD je kljub nekaterim nihanjem v zadnjih mesecih leta uspel ohraniti visoko rast in prehiteti ameriškega tekmeca. Vzpon podjetja BYD na vodilni položaj odraža širši trend prevlade kitajske avtomobilske industrije na področju e-mobilnosti. Podjetje je svojo prednost zgradilo na agresivni globalni širitvi, raznoliki ponudbi modelov ter obvladovanju celotne dobavne verige, vključno z lastno proizvodnjo baterij. Medtem ko se je Tesla spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote, je BYD hitro prilagajal svojo ponudbo različnim cenovnim razredom in trgom.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki je dosegla 96 % vseh novih avtomobilov. Država se hitro približuje popolni izločitvi bencinskih in dizelskih vozil iz prodaje.

V Pekingu je prišlo do primera, kjer je delodajalec odpustil zaposlenega, ker je njegovo delo prevzela umetna inteligenca. Lokalni urad za človekove vire in socialno varnost je v arbitražnem postopku odločil, da takšna odpustitev ni zakonita, saj sama zamenjava delovnega mesta z umetno inteligenco ne pomeni upravičenega razloga za odpustitev.

Strokovnjaki za spletno varnost so izdali resno opozorilo glede kitajskega družbenega omrežja TikTok, ki po njihovih ocenah predstavlja enega največjih izzivov za varnost otrok na spletu. Glavni očitki so usmerjeni v neučinkovit starševski nadzor in agresivne algoritme, ki neposredno vplivajo na čustvovanje in duševno zdravje najmlajših uporabnikov. Posebej zaskrbljujoč je podatek o množični uporabi aplikacije med otroki, mlajšimi od 13 let, ki so uradno pod starostno mejo za uporabo platforme. Analiza kaže, da algoritmi delujejo zunaj nadzora odraslih in aktivno modelirajo čustvene odzive mladoletnikov. Strokovnjaki poudarjajo, da sedanje metode zaščite niso zadostne za nevtralizacijo tveganj, ki jih prinaša nenehna izpostavljenost prilagojenim vsebinam. Pozivi k strožji regulaciji in boljšemu tehničnemu nadzoru so postali glasnejši zaradi ugotovljenih negativnih posledic na psihološki razvoj otrok, ki se s temi digitalnimi izzivi spopadajo brez ustrezne podpore.

Kitajsko zagonsko podjetje Shanghai Biren Technology je v petek uspešno vstopilo na hongkonško borzo, kar predstavlja prvo javno ponudbo delnic (IPO) v tem finančnem središču v letu 2026. Delnice podjetja, ki se ukvarja z načrtovanjem grafičnih procesnih enot (GPU) za umetno inteligenco, so ob začetku trgovanja poskočile na 35,70 hongkonškega dolarja, kar je znatno nad izhodiščno ceno 19,60 hongkonškega dolarja. V določenem trenutku je rast dosegla celo 119 odstotkov, s čimer se je tržna vrednost podjetja povzpela na približno 11 milijard ameriških dolarjev. Podjetje je z izdajo 284,8 milijona delnic zbralo 5,58 milijarde hongkonških dolarjev (približno 717 milijonov ameriških dolarjev). Povpraševanje je bilo izjemno, saj so mali vlagatelji ponudbo presegli za več kot 2300-krat, institucionalni vlagatelji pa za 26-krat. Biren, ki je bil ustanovljen leta 2019, razvija procesorje, ki veljajo za domačo kitajsko alternativo tehnologiji ameriškega velikana Nvidia. Uspešen vstop na borzo potrjuje trend hitre komercializacije kitajskih podjetij na področju umetne inteligence, ki uživajo močno podporo Pekinga v prizadevanjih za tehnološko neodvisnost.

Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je po poročilih o prodajnih rezultatih za leto 2025 na poti, da prvič v zgodovini prehiti ameriško družbo Tesla na mestu največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Podatki, objavljeni 1. januarja, kažejo, da je BYD v preteklem letu dosegel rekordno prodajo, medtem ko se Tesla spopada s padajočim trendom dobav in pesimističnimi napovedmi analitikov. Medtem ko je BYD močno povečal svoj tržni delež, se je Tesla v zadnjem lanskem četrtletju soočila z znatnim upadom, njeno delnico pa v veliki meri ohranjajo le napovedi izvršnega direktorja Elona Muska o prihodnjem razvoju umetne inteligence in samovoznih tehnologij. Premoč podjetja BYD odraža širši premik v svetovni avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in hitrim razvojem novih modelov spodkopavajo dolgoletno prevlado ameriških in evropskih podjetij. Tesla je sicer poskušala ublažiti negativne novice z objavo konzervativnih ocen, da bi pripravila trg na slabše rezultate, vendar pa podatki kažejo, da Model Y kljub statusu najbolje prodajanega modela ni uspel zadržati skupnega vodstva znamke pred naletom kitajske konkurence. Analitiki pričakujejo, da se bo trend rasti BYD nadaljeval tudi v prihodnje, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno prevlado Tesle na trgu električne mobilnosti.

Tesla je izgubila naziv najuspešnejšega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Med razlogi za to naj bi bil revolt potrošnikov zaradi desničarske politike lastnika Ilona Muska.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je na svoji spletni strani za odnose z vlagatelji prvič javno objavil analitski konsenz o ocenah prodaje za četrto četrtletje leta 2025. Poznavalci trga ocenjujejo, da je ta nenavadna poteza namenjena pripravi vlagateljev na slabše poslovne rezultate, ki so posledica vse večje konkurence in upada povpraševanja. Kljub temu podjetje in njegov izvršni direktor Elon Musk vztrajata pri trditvi, da je Model Y že tretje leto zapored postal najbolje prodajano vozilo na svetu, kar bi bil zgodovinski mejnik za električna vozila. Analitiki opozarjajo na neskladja med Teslinimi optimističnimi izjavami in dejanskim stanjem na trgu, kjer se podjetje spopada s pritiski cenejših kitajskih konkurentov in ohlajanjem zanimanja v ključnih regijah. Zanimivo je, da je celo umetno inteligenco Grok, ki jo je razvilo Muskove podjetje xAI, izrazila dvom o Muskovem razglasu zmage, češ da so takšne trditve morebiti preuranjene. Čeprav naj bi se prodaja po napovedih dolgoročno stabilizirala do leta 2029, kratkoročni podatki iz leta 2025 kažejo na resne izzive pri ohranjanju tržnega deleža.

Kitajsko zagonsko podjetje DeepSeek je na začetku leta 2026 objavilo strokovni članek, v katerem predlaga korenito spremembo arhitekture za urjenje temeljnih modelov umetne inteligence. Nova metoda, imenovana mHC (angl. Manifold-Constrained Hyper-Connections), je usmerjena v zmanjšanje porabe energije in stroškov, kar podjetju iz Hangzhouja omogoča večjo konkurenčnost v primerjavi z ameriškimi tekmeci, ki imajo dostop do znatno večjih računalniških zmogljivosti. Raziskava, pod katero se je podpisal tudi ustanovitelj podjetja Liang Wenfeng, poudarja reševanje izzivov kompleksnosti in potratnosti virov pri razvoju obsežnih jezikovnih modelov. Istočasno analitiki napovedujejo šest ključnih premikov v podatkovni infrastrukturi, ki bodo zaznamovali leto 2026. Medtem ko so desetletja prevladovale relacijske baze podatkov, se v dobi agentne umetne inteligence infrastruktura hitreje razvija proti vektorskim sistemom in kontekstualnemu spominu. Tradicionalna arhitektura RAG (Retrieval-Augmented Generation), ki je bila v letu 2025 deležna številnih kritik zaradi omejenosti na posamične vire podatkov, se preoblikuje v naprednejše sisteme, ki podpirajo dinamično odločanje podjetij v realnem času. Podatki postajajo ključni element, ki določa uspešnost podjetij na področju umetne inteligence.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je uspešno izpolnil svoj letni prodajni cilj, kar ga postavlja v položaj, da v letu 2025 prehiti ameriško podjetje Tesla na mestu največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil. Po poročanju agencije Bloomberg je kitajsko podjetje v zadnjem lanskem četrtletju zabeležilo močno rast, medtem ko se je Tesla pod vodstvom Elona Muska spopadala z upadom tržnega deleža. To bi bilo prvič v zgodovini, da bi kitajsko podjetje preseglo ameriškega tekmeca po skupnem številu prodanih vozil na letni ravni. Kljub rekordnim rezultatom pa se podjetje BYD sooča z negotovimi obeti na domačem kitajskem trgu, kjer se gospodarske razmere zaostrujejo. Analitiki opozarjajo, da bo ohranitev vodilnega položaja zahtevala nadaljnjo agresivno širitev na mednarodne trge, zlasti v Evropo in jugovzhodno Azijo. Teslin padec je delno posledica starajoče se flote modelov in močne cenovne vojne, ki jo je na kitajskem trgu sprožil prav BYD s svojimi cenovno dostopnejšimi modeli.

Azijska predelovalna industrija je leto 2025 zaključila z opaznim okrevanjem, ki sta ga spodbudila predvsem Tajvan in Južna Koreja. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) za tajvanski proizvodni sektor se je decembra povzpel na 55,3 točke, kar predstavlja najhitrejšo rast po juniju 2024. Glavno gonilo tega preobrata je izjemno povpraševanje po tehnologiji umetne inteligence (AI) in množična proizvodnja nove generacije računalniških produktov, ki so po večmesečnem upadu ponovno spodbudili izvozna naročila. Medtem ko azijsko gospodarstvo kaže znake stabilizacije in optimizma, v evrskem območju ostajajo razmere zaostrene, saj se je krčenje proizvodnih aktivnosti decembra še poglobilo zaradi upada novih naročil. Azijska podjetja so kljub negotovostim na svetovnih trgih izrazila pričakovanje, da bo močno povpraševanje po AI tehnologijah v letu 2026 omogočilo odpornost na morebitne trgovinske pritiske s strani Združenih držav Amerike. Na Tajvanu se je po osmih mesecih v območje rasti vrnil tudi indeks pričakovanj za prihodnjega pol leta, kar kaže na postopno prilagajanje gospodarstva globalnim trgovinskim negotovostim.

Hyundai in Kia sta si za leto 2026 zadala cilj prodati 7,51 milijona vozil po vsem svetu. Fiat je znižal cene svojih električnih vozil v Združenem kraljestvu, ponekod tudi do 4.000 funtov, da bi spodbudil prodajo. V Združenem kraljestvu je prodaja avtomobilov presegla 2 milijona, pri čemer so kitajske znamke v porastu, prodaja električnih vozil pa se je povečala za skoraj četrtino in dosegla 473.000, kar predstavlja 23,4 % celotnega trga. Prodaja novih avtomobilov je bila v letu 2025 stabilna, vendar je prodaja priključnih hibridnih vozil ponovno močno narasla.

Namestnik predsednika in generalni sekretar Kuomintanga, Li Qianlong, ter namestnik generalnega sekretarja in vodja organizacijskega odbora, Li Zhehua, bosta danes zjutraj na sedežu stranke objavila razpis za volitve 22. stalnega odbora. Volitve bodo potekale 31. januarja prihodnje leto.

Rusija namerava v naslednjih desetih letih zgraditi jedrsko elektrarno na Luni, ki bo zagotavljala energijo za rusko-kitajski lunarni program in raziskovalno postajo. Medtem ko so ZDA že napovedale svoje ambicije za jedrske reaktorje na Luni do leta 2028, Rusija priznava, da zaostaja za ZDA in Kitajsko na področju raziskovanja vesolja, kljub pretekli dominanci Sovjetske zveze.

Kitajski urad za tajvanske zadeve (國台辦) je obtožil dva tajvanska državljana, da sta z ladjo »Hongtai 58« tihotapila blago, kar naj bi povzročilo prekinitev podmorskega kabla med Tajvanom in Penghujem. Tajvanski svet za celinske zadeve (陸委會) je te obtožbe zavrnil kot čezmejno represijo in politično manipulacijo, tajvanska obalna straža (海巡署) pa je obtožbe označila za poskus zmede in jih ostro obsodila.

Svetovni avtomobilski proizvajalci so za leto 2026 napovedali vrsto strateških premikov, s katerimi so se spoprijeli z ohlajanjem trga električnih vozil (EV) in spremembami v zakonodaji. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi je razširil svojo ponudbo s štirimi novimi modeli, pri čemer se je prvič osredotočil na tehnologijo električnih vozil s podaljšanim dosegom (EREV). Ta tehnologija z uporabo majhnega bencinskega motorja kot generatorja naslavlja strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh. Hkrati so ameriški in avstralski trgi pričakovali prihod cenovno dostopnejših modelov, kot je prenovljeni Chevrolet Bolt, ki naj bi ublažili pritisk po izteku subvencij in uvedbi novih carin. Avstralija se je pripravljala na rekordno število novih modelov električnih poltovornjakov in športnih vozil, medtem ko so regulativne spremembe, vključno z uvedbo pristojbin za uporabo cest, vnašale negotovost v sektor. V Združenih državah Amerike je industrija prešla v fazo prilagajanja po izteku zveznih davčnih olajšav, kar je proizvajalce prisililo v prevrednotenje proizvodnih načrtov. Kljub satiričnim napovedim o uporabi umetne inteligence v oblikovanju in težavam pri prenovi znamk, kot je Jaguar, je leto 2026 ostalo ključno za uveljavitev cenejših električnih vozil na globalnem trgu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v tradicionalnem novoletnem nagovoru, ki so ga v sredo zvečer predvajali državni mediji, pohvalil dosežke države na področju visoke tehnologije. Posebej je izpostavil napredek pri razvoju umetne inteligence, polprevodnikov in vojaške tehnologije. Ši je poudaril, da so te inovacije ključne za prihodnjo moč in neodvisnost države v spreminjajočem se globalnem okolju. Poleg gospodarskih in tehnoloških vprašanj je kitajski voditelj ponovil odločno stališče glede Tajvana. Ponovno je napovedal priključitev tega samovladnega otoka kitajski celini, kar Peking označuje kot neizogiben zgodovinski proces. Njegove besede potrjujejo kontinuiteto kitajske zunanje politike in vztrajanje pri ozemeljski celovitosti, kar kljub pozivom k mirnemu reševanju sporov ohranja napetosti v regiji.

Ameriški tehnološki gigant Nvidia se je zaradi izjemno visokega zanimanja kitajskih tehnoloških podjetij za napredne čipe z umetno inteligenco H200 obrnil na tajvanskega proizvajalca polprevodnikov TSMC s prošnjo po razširitvi proizvodnih zmogljivosti. Po poročanju tiskovne agencije Reuters so kitajski kupci za leto 2026 oddali naročila za več kot dva milijona enot teh procesorjev, kar Nvidia s trenutnimi kapacitetami težko zagotavlja. Strategija podjetja odraža prizadevanja za ohranitev močnega tržnega deleža na Kitajskem kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Povečano povpraševanje prihaja v času, ko se tehnološki sektor pospešeno usmerja v razvoj generativne umetne inteligence, za katero so Nvidiini izdelki ključnega pomena. Ker kitajska podjetja kopičijo zaloge zmogljive strojne opreme, se Nvidia spopada z logističnimi in proizvodnimi izzivi. TSMC kot ključni strateški partner zdaj preučuje možnosti za hitro prilagoditev svojih linij, da bi zadostil potrebam ameriškega naročnika in stabiliziral dobavne verige v Aziji.

Ameriški tehnološki velikan Meta Platforms je napovedal nakup singapurskega zagonskega podjetja Manus, ki sta ga ustanovila kitajska podjetnika in se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence. Po dostopnih informacijah naj bi vrednost posla znašala približno dve milijardi ameriških dolarjev. Podjetje Manus, ki je bilo javnosti prvič predstavljeno šele marca letos, se je hitro uveljavilo na področju napredne avtomatizacije poslovnih procesov in potrošniških produktov. Ta prevzem predstavlja pomemben mejnik v globalni tekmi za prevlado na področju umetne inteligence, hkrati pa poudarja konkurenčnost kitajskih strokovnjakov kljub prizadevanjem Washingtona za omejitev kitajskega dostopa do ameriške tehnologije. Meta namerava tehnologijo podjetja Manus integrirati v svojo obstoječo ponudbo, s čimer želi okrepiti zmogljivosti avtonomnih agentov v svojem ekosistemu. Posel odmeva v tehnološkem sektorju kot dokaz, da Meta nadaljuje z obsežnimi naložbami, s katerimi želi ohraniti korak pred konkurenti, kot so Google, Microsoft in OpenAI. Čeprav je podjetje Manus trenutno bazirano v Singapurju, njegovi kitajski temelji sprožajo vprašanja o geopolitičnih vplivih na trgu visokih tehnologij.

Vodstvo Samsunga in LG je na sejmu CES 2026 napovedalo prihodnost gospodinjskih aparatov, ki bo temeljila na umetni inteligenci. Samsung je predstavil tudi 130-palčni Micro RGB televizor R95H z novo obliko Timeless Frame in integriranimi zvočniki, ki pokriva 100% barvnega gamuta BT.2020. Poleg tega so se na sejmu predstavili tudi drugi proizvajalci, kot je Hisense, znan po cenovno dostopni elektroniki.

Tehnološki velikan Meta je potrdil prevzem podjetja Manus AI, kitajskega zagonskega podjetja, ki se osredotoča na razvoj splošnih agentov umetne inteligence. Ti agenti so zasnovani za izvajanje kompleksnih večstopenjskih nalog in delujejo kot digitalni zaposleni, kar predstavlja pomemben korak stran od tradicionalnih klepetalnikov h k dejanjem usmerjeni umetni inteligenci. Meta namerava tehnologijo Manus AI vključiti v svoje potrošniške in poslovne izdelke, vključno z orodjem Meta AI, medtem ko bo storitev Manus za zdaj ostala neodvisna. Prevzem, katerega finančne podrobnosti ostajajo neznane, se je zgodil pod vodstvom Marka Zuckerberga in Alexandra Wanga, ustanovitelja podjetja Scale AI, v katerem ima Meta 49-odstotni delež. Manus AI, ki je javno debitiral marca 2025, velja za ključno pridobitev v zaostreni tekmi z OpenAI. Ta poteza sledi obsežnim naložbam družbe Meta v infrastrukturo in razvoj avtonomnih sistemov, ki lahko samostojno opravljajo raziskave in avtomatizacijo z minimalnim usmerjanjem uporabnika. Razvoj neposredno naslavlja trend agentične umetne inteligence, ki je v vzponu od sredine leta 2025.

Razkrito je bilo, da na enem gradbišču OpenAI dela 6.000 delavcev. Medtem se mladi Američani soočajo s težavami pri iskanju zaposlitve, saj je stopnja brezposelnosti med 16- do 24-letniki avgusta presegla 10,5 %. Poudarjeno je bilo, da je neuspeh sprejemljiv del kripto financ. Razprava se je usmerila v vprašanje, ali kriviti umetno inteligenco ali jo uporabiti za ustvarjanje novih delovnih mest.

Tajvanske organizacije gluhih so izrazile oster protest proti opozicijskima strankama Kuomintang (KMT) in Tajvanski ljudski stranki (TPP), ki sta v parlamentu blokirali osrednji državni proračun. Zaradi zamrznitve sredstev v višini 50 milijonov tajvanskih dolarjev, namenjenih Uradu za komuniciranje z javnostjo pri vladi, so se prekinile storitve tolmačenja v znakovni jezik na uradnih vladnih tiskovnih konferencah. To je neposredno omejilo dostop gluhih oseb do ključnih informacij o novih politikah in varnostnih opozorilih, kar predstavlja kršitev njihove pravice do enakopravne obveščenosti. Medtem ko se politični boj v parlamentu stopnjuje, tehnološki sektor poskuša zapolniti vrzeli z inovacijami. Univerza za znanost in tehnologijo v Taipeiju je razvila virtualnega ambasadorja za znakovni jezik, imenovanega 'Xiao Lu', ki uporablja umetno inteligenco za komunikacijo na javnih mestih, kot so postaje podzemne železnice in športni stadioni. Kljub tehnološkemu napredku pa predstavniki invalidskih organizacij poudarjajo, da digitalni pripomočki ne morejo v celoti nadomestiti profesionalnih tolmačev v živo, zlasti pri kompleksnih političnih vprašanjih. Pozivajo k takojšnjemu sprejetju proračuna, ki bi zagotovil stabilno financiranje strokovnega tolmačenja.

Kitajska platforma za kratke videoposnetke Kuaishou, pomemben tekmec TikToka, je bila tarča kibernetskega napada. Platformo so preplavili pornografski in nasilni videoposnetki, kar je sprožilo ogorčenje in presenečenje, saj je internet na Kitajskem strogo nadzorovan.

Tajvanski gigant Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC), ki velja za vodilnega svetovnega proizvajalca polprevodnikov, je uradno začel serijsko proizvodnjo svojih najnovejših 2-nanometrskih (N2) čipov. Gre za trenutno najnaprednejšo tehnologijo v industriji polprevodnikov, ki po navedbah podjetja prinaša bistveno višjo gostoto in večjo energetsko učinkovitost v primerjavi s predhodnimi generacijami. Proizvodnja se je začela v obratu Fab 22 v mestu Kaohsiung na jugu Tajvana, s čimer podjetje sledi svojim zastavljenim časovnim načrtom za konec leta 2025. Uvedba nove tehnologije je tesno povezana z izjemnim porastom povpraševanja po strojni opremi za umetno inteligenco (AI). Po ocenah analitske hiše Gartner bodo svetovni izdatki za umetno inteligenco v letu 2025 dosegli približno 1.500 milijard dolarjev, do leta 2026 pa bi se ta številka lahko povzpela na več kot 2.000 milijard dolarjev, kar predstavlja skoraj dva odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda. Čipi TSMC so ključni sestavni deli za izdelke tehnoloških velikanov, kot sta Apple in Nvidia, uporabljajo pa se v vsem, od pametnih telefonov do naprednih raketnih sistemov. Analitiki poudarjajo, da tehnološka prevlad TSMC ne predstavlja le gospodarske moči, temveč deluje tudi kot t. i. silicijev ščit otoka. Slednji zagotavlja Tajvanu določeno stopnjo varnosti v luči napetih odnosov s Kitajsko, saj bi bila prekinitev dobave tako kritičnih komponent usodna za svetovno gospodarstvo. Proizvodnja najsodobnejših procesorjev na domačih tleh tako ostaja ključna strateška prednost Tajvana.

Tehnološki velikan Meta je kupil zagonsko podjetje Manus, ki se ukvarja z razvojem agentov umetne inteligence in ga je ustanovila skupina kitajskih strokovnjakov. Meta načrtuje vključitev tehnologije podjetja Manus v svoja orodja umetne inteligence, ki bi omogočala opravljanje kompleksnih nalog z minimalno interakcijo uporabnika. Predstavniki Mete so ob tem izpostavili, da bo avtonomni agent izboljšal življenja milijard ljudi po vsem svetu. Analitiki opozarjajo, da bi se posel lahko spopadal z resnimi regulativnimi ovirami zaradi zaostrenih odnosov na področju tehnologije med Washingtonom in Pekingom. Gre za redek prevzem v času močnega geopolitičnega rivalstva, kjer so podjetja s kitajskimi koreninami pod drobnogledom ameriških nadzornih organov. Nakup odraža strateško prizadevanje podjetja pod vodstvom Marka Zuckerberga za prevlado na področju avtonomnih sistemov, ki lahko neodvisno izvajajo zapletene procese.

Kitajska je uvedla nove predpise, ki prepovedujejo deljenje »obscenega« materiala v zasebnih spletnih sporočilih, kar bi lahko zajelo tudi sporazumno izmenjavo eksplicitnih fotografij, kot je sekstanje. Nova pravila, ki so začela veljati 1. januarja, zaostrujejo kazni za širjenje pornografskega materiala, s čimer lahko oblasti izrečejo od 10 do 15 dni pripora in globe do približno 700 dolarjev, kar je več od prejšnje meje približno 420 dolarjev. Komunistična partija Kitajske si prizadeva uveljaviti visoke moralne standarde.

Rusija načrtuje, da bo v naslednjih desetih letih na Luni zgradila jedrsko elektrarno. Ta elektrarna naj bi zagotavljala energijo za ruski lunarni program in skupno rusko-kitajsko raziskovalno postajo.

Kitajska je v petek z raketo nosilko Dugi pohod-8A (Changzheng-8A) izstrelila novo skupino internetnih satelitov v vesolje iz province Hainan. Izstrelitev je del prizadevanj za ustvarjanje globalne internetne pokritosti.

Kitajski proizvajalec BYD se uveljavlja kot odkritje leta 2025 na francoskem trgu. Njihova obsežna ponudba je raznolika, novosti pa ne manjka. Zadnja novost je hibridni SUV, ki je na voljo že za 29.900 evrov, kar je manj kot pri nekaterih mestnih avtomobilih. Test so izvedli v Franciji in ugotavljali njegovo vrednost na cesti.

Kitajski znanstveniki so razvili pametno površino, ki lahko elektromagnetne valove pretvori v uporabno električno energijo. Raziskovalci trdijo, da bi nova tehnologija 6G lahko omogočila, da bi nevidna letala pridobivala energijo iz radarskih signalov, kar bi preoblikovalo prihodnjo vojaško prikritost in brezžično komunikacijo naslednje generacije.

Kitajska je sprejela obsežne spremembe Zakona o civilnem letalstvu, ki formalno vključujejo brezpilotna letala, kot so droni, v nacionalni pravni okvir. Spremembe, ki bodo začele veljati 1. julija, podpirajo hitro rastočo nizko letečo ekonomijo in odpravljajo dolgoletne vrzeli v varnostni regulativi. Novi zakon prvič formalno ureja področje brezpilotnih letal in bo preoblikoval sektor dronov in nizko leteče ekonomije.

Ameriška korporacija Meta je sklenila dogovor o prevzemu kitajskega zagonskega podjetja Manus, ki se ukvarja z razvojem platforme za agente z umetno inteligenco (AI). Po navedbah kitajskega podjetja bo integracija v skupino Meta omogočila okrepitev tehnološkega razvoja in razširitev globalnega dosega njihove tehnologije. Kljub spremembi lastništva Manus v javni izjavi poudarja, da bodo njihove storitve in trenutno poslovanje ostali nespremenjeni, sedež operacij pa bo še naprej v Singapurju. Ta strateška poteza odražal prizadevanja Mete, da v svoje ekosisteme vključi napredne rešitve za avtonomne agente AI, ki postajajo ključni element v konkurenčnem boju med tehnološkimi giganti. Posel prav tako nakazuje na nadaljnje prepletanje kitajskega inovacijskega talenta z ameriškim kapitalom kljub geopolitičnim trenjem na področju visoke tehnologije.