APDEJT.si

Nemški obrambni minister Boris Pistorij je na berlinski konferenci izjavil, da se Baltsko morje spreminja iz prostora sodelovanja v območje konfrontacije med Zahodom in Rusijo. Pistorij je Rusijo obtožil, da preizkuša zmožnosti evropskih držav za odvračanje in odzivanje, ter jo označil za odgovorno za naraščajoče napetosti v regiji. Poudaril je pomen krepitve varnostnih ukrepov na Baltiku.

Po predhodnem poročilu turške sodne medicine je vzrok smrti nemške družine, ki je umrla med počitnicami v Turčiji, najverjetneje zastrupitev s kemikalijami v hotelu, in ne pokvarjena hrana. To bi lahko razbremenilo nekatere osumljence.

Ruski demokrati, kot so Vladimir Kara-Murza, Marija Aljohina in Mihail Hodorkovski, živijo v izgnanstvu v veliki nevarnosti, vendar so pogosto premalo cenjeni. To spominja na ravnanje s sovjetskimi disidenti. Evropski politik Sergey Lagodinsky meni, da je to strateško napačno.

Nemški minister Johann Wadephul je Srbijo pozval, naj uskladi svojo zunanjo in varnostno politiko do Rusije s politiko Evropske unije, če želi pristopiti k bloku. Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se sicer trudi uravnotežiti med kandidaturo za članstvo v EU ter tradicionalnimi vezmi z Rusijo in Kitajsko.

Rheinmetallov izvršni direktor Armin Papperger je predstavil ambiciozne načrte za rast koncerna v Unterlüßu. Po njegovi oceni morebitna končana vojna v Ukrajini ne bi bistveno vplivala na povečano povpraševanje.

Sociologinja Lætitia Bucaille analizira ovire pri uresničitvi Trumpovega načrta za Gazo in poudarja, kako sta 7. oktober in izraelska vojna pripeljala vse akterje konflikta v novo obdobje. Medtem je preiskava razkrila, da neznana izraelska organizacija, ki se predstavlja kot humanitarna, pomaga Palestincem zapustiti območje Gaze. Organizacija Al-Majd Europe trdi, da zagotavlja pomoč muslimanskim skupnostim na območjih konfliktov, vendar ni registrirana v nobeni od navedenih držav.

Nemška nevladna organizacija je v Parizu vložila tožbo proti francoskemu naftnemu velikanu TotalEnergies zaradi suma »sodelovanja pri vojnih zločinih« v Mozambiku. Podjetje naj bi podpiralo vojaško enoto, ki je obtožena mučenja, izginotja in usmrtitev civilistov v povezavi s TotalEnergiesovim plinskim projektom, ki ga nameravajo ponovno zagnati.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na vrhu o evropski digitalni suverenosti v Berlinu izjavil, da Evropa ne želi biti odvisna od ameriških in kitajskih tehnoloških podjetij. Pozval je k "evropski preferenci" v digitalnem sektorju in poudaril, da Kitajska izvaja preferenco za lokalno, ZDA pa imajo podobno politiko. Macron je zavrnil, da bi bila Evropa tehnološki vazal ZDA in Kitajske v tekmi za umetno inteligenco.

V Londonu so aretirali britanskega državljana zaradi suma povezav s Hamasom, ki naj bi v Nemčiji načrtoval napade na judovske cilje. Na Dunaju so oblasti našle orožje, povezano s Hamasom.

Nemški okoljski minister Carsten Schneider (SPD) je na podnebni konferenci Združenih narodov (COP30) v Belému obljubil dodatnih 60 milijonov evrov za pomoč državam v razvoju pri prilagajanju na podnebne spremembe. Sredstva so namenjena globalnemu skladu za prilagajanje podnebnim spremembam, ki podpira države, ki so najbolj prizadete zaradi ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih sprememb. Schneider je poudaril, da bo Nemčija še naprej podpirala ranljive države, zlasti pri zaščiti obalnih območij pred neurji.

Nekdanji inšpektor ZN za orožje, Scott Ritter, poroča iz Sankt Peterburga o močni družbeni in politični enotnosti v Rusiji glede vojne. Medtem pa ruski politolog Sergej Karaganov, dolgoletni svetovalec ruske politične elite, meni, da je omejen jedrski napad na Zahod zadnja možnost za odvračanje nasprotnikov in preprečitev obsežne tretje svetovne vojne. Prav tako napoveduje konec Nemčije.

V nemškem Bundestagu so vse stranke obtožile Alternativo za Nemčijo (AfD), da vohuni v korist Rusije. Socialdemokrati, Levica, Krščanski demokrati in Zeleni trdijo, da se AfD pusti izkoriščati za interese Vladimirja Putina v Nemčiji. Poslanci so AfD označili za "rusofilsko spijočo celico" in poudarili, da deluje kot pomočnik ruskih interesov v parlamentu, kar predstavlja resno nevarnost za nemško demokracijo.

Nemška vlada naj bi se glede izjav o dobavi orožja Izraelu, ki so bile podane pred Mednarodnim sodiščem (ICJ) v Haagu v postopku zaradi suma pomoči pri genocidu v Gazi, posvetovala in uskladila z Izraelom. Izjave je, po poročanju različnih medijev, podalo obrambno ministrstvo pred upravnim sodiščem v Kölnu. Dokumenti, ki to dokazujejo, so dostopni tudi reviji STERN in Drop Site News.

Na območju Pskova so ruske oblasti zasegle 21 zlatih palic v vrednosti 108 milijonov rubljev, ki jih je poskušal pretihotapiti nemški državljan. Uslužbenci pskovske carine so Nemca prijeli na avtomobilskem mejnem prehodu Šumilkino. Skupna teža palic je presegala 13 kg, vse pa so imele čistost 99,9 % in oznako Degussa Feingold. Sodišče je odločilo, da se zaseženo zlato prenese v korist države.

Nemčija bo Moldaviji zagotovila dodatnih 24,4 milijona evrov pomoči v obliki donacije za podporo procesu vstopa v EU in posodobitev države. To je sporočil nemški veleposlanik v Moldaviji, Hubert Knirsch, na srečanju s premierjem Alexandrujem Munteanujem.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Beogradu sestal z nemškim zunanjim ministrom Johanom Vadefulom, s katerim se je pogovarjal o nadaljnji krepitvi bilateralnih odnosov in strateških projektih. Vučić je poudaril, da je Nemčija eden največjih in najpomembnejših partnerjev Srbije, pogovarjali pa so se tudi o projektih na področju energetike in infrastrukture.

Nato bo leta 2026 prejel mednarodno Westfalsko mirovno nagrado. Žirija, ki jo sestavljajo politiki in gospodarstveniki, pod vodstvom nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja, je odločitev utemeljila z argumentom, da obrambno zavezništvo prispeva k "varnostni arhitekturi, ki temelji na pravilih, omejuje konflikte in preprečuje eskalacije". Podelitev nagrade Natu je sprožila kritike.

Truplo, ki ga je Hamas predal, je po poročanju izraelskih medijev študent iz Tanzanije. V Gazi naj bi ostalo še šest mrtvih talcev. Predaja trupla je bila del dogovora o premirju iz oktobra.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Nemška vlada je po treh mesecih in pol odpravila omejitve za izvoz orožja v Izrael, ki jih je uvedla avgusta zaradi vojne v Gazi. Odločitev je začela veljati 24. novembra, je sporočil tiskovni predstavnik vlade Stefan Kornelius.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Nemški zunanji minister Johan Wadephul je prispel v Beograd v sklopu tridnevne turneje, ki vključuje obisk vseh članic zahodnobalkanske šestorke.

Nemška vlada je sporočila, da odpravlja omejitve na izvoz vojaške opreme v Izrael. Odločitev je bila sprejeta nekaj tednov po prekinitvi ognja med Izraelom in Hamasom, kar nakazuje, da Nemčija ocenjuje, da se prekinitev ognja spoštuje.

Nekdanji nemški zunanji minister Sigmar Gabriel je v televizijski oddaji izjavil, da bi nekdanja kanclerka Angela Merkel lahko preprečila vojno v Ukrajini. Gabriel je pohvalil njeno rusko politiko in Minske sporazume, ki so po njegovem mnenju invazijo v Ukrajini preložili za osem let.

Skrajno desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je obtožena vohunjenja za Rusijo. Poslanci AfD naj bi sistematično zahtevali občutljive informacije o nemški vojski (Bundeswehr) in kritični infrastrukturi. Preiskava poteka, da bi ugotovili obseg in namen domnevnega vohunjenja.

Potovanja na Kitajsko sta pred tem odpovedala kancler Friedrich Merz in zunanji minister Johann Wadephul, zato je odločitev podkanclerja Larsa Klingbeila, da obišče Kitajsko, sprožila kritike Zelenih glede verodostojnosti nemške vlade.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Friedrich Merz in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so med voditelji, ki so odpovedali udeležbo na ključnem vrhu v Kolumbiji, ki se bo kmalu začel. Razlogi za odpoved niso znani, dogodek pa bo kljub temu potekal.

Upravno sodišče v Düsseldorfu je odločilo, da se lahko dva sirska državljana vrneta v Sirijo, ker nista ogrožena ali izpostavljena revščini. Ta odločitev prihaja v času razprave o sirski politiki nemške vlade in postavlja vprašanje o varnosti povratka v nekatere regije te države.

Nemška zvezna tožilnica je junija aretirala moškega, ki naj bi za Iran vohunil za judovskimi posamezniki in ustanovami v Berlinu. Sedaj poročajo o drugi aretaciji v povezavi z načrtovanjem napadov na judovske cilje. Moški je bil aretiran na Danskem. Obstaja sum, da je bil v stiku z iranskim vohunom.

Delegacija nemške politične stranke Alternativa za Nemčijo (AdG), ki simpatizira z Rusijo, bo sredi novembra uradno obiskala Rusijo. Obisk je načrtovan med 13. in 16. novembrom in vključuje srečanja z ruskimi politiki, je dejal poslanec Bundestaga iz vrst AdG, Rainer Rotfuss.

Tajvanski tožilci so zasegli za več milijonov dolarjev premoženja, povezanega s "centri za prevare", ki so izkoriščali žrtve po vsem svetu. Pridržali so 25 oseb, ki naj bi bile povezane s temi centri.

Nemčija je obljubila 150 milijonov evrov za financiranje nakupa ameriškega orožja za Ukrajino. Rusija je ponovno napadla Kijev, kar kaže na to, da se vojna v Ukrajini nadaljuje in ni videti konca.

Madžarski premier Viktor Orban je izrazil prepričanje, da bi se konflikt v Ukrajini lahko končal v bližnji prihodnosti. V intervjuju za nemško medijsko skupino Aksel Springier je dejal, da je Zahod zelo blizu miru.

Poveljnik operativnega poveljstva nemške Bundeswehr, general Alexander Sollfrank, opozarja, da ima Rusija sposobnost, da že jutri izvede manjši napad na ozemlje Nata. Ali se bo to dejansko zgodilo, je po njegovem mnenju odvisno od odnosa zahodnih zaveznikov.

Zunanji ministri držav G7 so pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. V skupni izjavi so ministri Nemčije, Velike Britanije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in ZDA izrazili "neomajno podporo" ozemeljski celovitosti Ukrajine, ki jo je napadla Rusija. Napovedali so povečanje gospodarskega pritiska na Rusijo z ekonomskimi sankcijami in preučujejo ukrepe proti državam in organizacijam, ki financirajo ruska vojna prizadevanja. Ta poziv prihaja v ozadju dvomov o pripravljenosti Rusije za pogajanja.

General nemške vojske Alexander Sollfrank je izrazil resno zaskrbljenost glede ruske pripravljenosti na napad, pri čemer opozarja, da bi Rusija lahko napadla Nato že "jutri". Njegovo opozorilo sovpada z pozivom Friedricha Merza, ki nagovarja Nemčijo glede pripravljenosti na morebitne grožnje.

Pred 80 leti so se v Nürnbergu soočili z glavnimi odgovornimi za drugo svetovno vojno. Proces je postal pomemben mejnik mednarodnega prava, katerega revolucionarna razsežnost postaja jasna šele danes ob spopadih v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu.

Ukrajinske sile so napadle rafinerijo nafte v Rjazanju, radarsko postajo Nebo-U in območja, kjer so bili zbrani ruski vojaki. Prav tako so izvedle sabotažo na Transsibirski železnici, da bi preprečile dobavo orožja iz Severne Koreje. Rusija je medtem napadla Sumsko regijo z napredno protiladijsko raketo Cirkon. Nemčija je Ukrajini namenila 150 milijonov evrov za nakup orožja, Bundestag pa je sprejel načrt proračuna za leto 2026, ki Ukrajini namenja 11,5 milijarde evrov pomoči.

Usoda Ukrajine se po mnenju strokovnjaka ne odloča več na bojišču pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku), temveč v zaledju, kjer si obe strani prizadevata povzročiti tehnogene in socialne katastrofe.

Avstrijska Direkcija za zaščito države in obveščevalne službe (DSN) je na Dunaju odkrila skrivališče orožja, ki naj bi pripadalo teroristični organizaciji, povezani s Hamasom. Sumijo, da je bilo orožje namenjeno morebitnim napadom. V Londonu in Berlinu so aretirali osumljence, ki so načrtovali napade na judovske cilje v Evropi.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je izjavil, da država usklajuje svojo vojsko s standardi zveze NATO. To je sporočil ob sprejemu delegacije Severnoatlantskega zavezništva v Bakuju, pri čemer je poudaril, da se bo proces posodabljanja nadaljeval.

Saški minister predsednik Michael Kretschmer je izrazil željo po ponovnem uvozu energentov iz Rusije po koncu vojne v Ukrajini. Zunanji politik CDU Roderich Kiesewetter je ostro kritiziral Kretschmerjeve izjave in jih označil za nesmiselne. Kretschmerjevo stališče je sprožilo spor znotraj CDU glede uvoza plina iz Rusije.

Potovanje delegacije AfD na konferenco BRICS v Sočiju je sprožilo ostre odzive CDU in CSU, ki stranki očitata bližino Kremlju in protidemokratičnost. Generalni sekretar CSU Huber je AfD označil za 'govorilnico Moskve', medtem ko CDU zunanjepolitični strokovnjak Kiesewetter je izrazil ogorčenje. Pojavile so se celo obtožbe o izdaji države.

Ukrajinski državljan Sergej Kuznjecov, obtožen sodelovanja pri napadih na plinovoda Severni tok, je v italijanskem zaporu v kritičnem zdravstvenem stanju. Kuznjecov, ki čaka na odločitev o izročitvi Nemčiji, že več kot teden dni gladovno stavka, je sporočil pooblaščenec ukrajinske Vrhovne rade za človekove pravice Dmitrij Lubinec.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

Rusija je sporočila, da je preprečila ukrajinsko-britansko zaroto za ugrabitev ruskega bojnega letala MiG-31, opremljenega s hipersonično raketo Kinžal. Rusija je dejanje označila za provokacijo.

Ruske sile so poleg letališča Starokonstantinov napadle tudi ukrajinski vojaško-obveščevalni center v Brovarih v Kijevski regiji. Napade je potrdil ruski center za odnose z javnostjo.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.