Po poročilih različnih nemških medijev, kot so saechsische.de, ostsee-zeitung.de, haz.de, br.de in op-marburg.de, je bila preiskava proti ruskemu oligarhu Ališerju Usmanovu v Münchnu ustavljena po njegovem plačilu. Preiskava je bila povezana s sankcijami, ki jih je EU uvedla proti podpornikom Putina po ruski invaziji na Ukrajino, in s sumom kršitev teh sankcij.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je v deželnem parlamentu v Brandenburgu stopila v ospredje z zahtevo po hitri razrešitvi notranjih sporov znotraj Zveze Sahre Wagenknecht (BSW). Politična stabilnost v tej nemški zvezni deželi je ogrožena, saj se BSW spopada z globokimi razkol v svoji poslanski skupini, ki jih vodstvu stranke do zdaj ni uspelo pomiriti. Zaradi teh trenj je SPD izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnjega sodelovanja v edinstveni koaliciji, ki predstavlja pomemben politični eksperiment na ravni nemških zveznih dežel. Napetosti znotraj BSW ne vplivajo le na delovanje njihove lastne frakcije, temveč neposredno hromijo procese odločanja v deželni vladi. SPD od svojih partnerjev pričakuje jasne odgovore in konsolidacijo, saj bi nadaljevanje negotovosti lahko privedlo do popolnega zloma koalicijskega sodelovanja. Situacija v Brandenburgu se pozorno spremlja tudi na zvezni ravni, saj bi morebiten razpad koalicije pomenil precedens za druge dežele, kjer se BSW uveljavlja kot ključni politični igralec.

Wolfgang Ischinger, nekdanji vodja Münchenske varnostne konference, je branil odločitev o ponovni vključitvi politikov AfD na prihajajočo konferenco februarja. Izjavil je, da s povabilom AfD ne rušijo nobenih 'požarnih zidov'.

V nemški zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija se pravosodni organi spopadajo z rekordnim kopičenjem nerešenih preiskovalnih postopkov. Kljub prizadevanjem za zmanjšanje zaostankov se gora dokumentacije v preiskovalnih uradih nenehno povečuje, kar povzroča resne skrbi glede učinkovitosti tamkajšnjega pravosodnega sistema. Lokalne oblasti so napovedale, da bodo razmere poskušale rešiti z odpiranjem novih delovnih mest in pospešeno digitalizacijo postopkov, vendar strokovnjaki opozarjajo, da gre za dolgotrajen proces. Naraščajoče število odprtih zadev neposredno vpliva na hitrost pregona kaznivih dejanj, kar bi lahko v prihodnje ogrozilo zaupanje javnosti v pravno državo. Trenutni trendi kažejo, da pretekli ukrepi niso zadostovali za stabilizacijo razmer, zato bo v prihodnjem obdobju ključna implementacija napovedanih strukturnih reform. Pravosodje se v tej nemški deželi nahaja v kritični fazi, kjer bo uspeh odvisen predvsem od hitrosti zaposlovanja novega kadra in integracije sodobne tehnologije v vsakodnevno delo tožilcev in sodnikov.

Število registriranih nasilnih dejanj nad policisti se je leta 2024 rahlo povečalo. Hubigova je izpostavila, da so napadi, posebej ob prehodu v novo leto, vse bolj neovirani, zato predlaga strožje kazni za napade na policiste, gasilce, zdravnike in drugo osebje.

Politik stranke Levica, Bodo Ramelow, svari pred srečanjem stranke AfD v Erfurtu, saj meni, da gre za poklon Björnu Höckeju, voditelju desničarskih ekstremistov v AfD. Ramelow potegne vzporednice z letom 1933 in opozarja na nevarnost za demokracijo v Nemčiji.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Nemško obrambno ministrstvo je sprožilo obsežne disciplinske in kazenske postopke proti 55 pripadnikom 26. polka padalcev iz Zweibrückna. Preiskava se osredotoča na resne obtožbe o spolno neprimernem vedenju, uživanju prepovedanih drog, izvajanju ustrahovanja oziroma mobinga ter sume desničarskega ekstremizma. Ministrstvo je že napovedalo ostre ukrepe, vključno z odpustitvami več vojakov, ki so bili neposredno vpleteni v incidente. Preiskave v elitni enoti Bundeswehra so se razširile po tem, ko so v javnost prišle informacije o sistemskih nepravilnostih znotraj polka. Vojaško vodstvo poudarja ničelno toleranco do ekstremističnih ideologij in zlorab moči v oboroženih silah. Trenutno potekajo vzporedni postopki s strani državnega tožilstva in notranjih vojaških organov, ki naj bi razjasnili stopnjo odgovornosti vsakega izmed 55 obtoženih. Dogajanje v polku padalcev je sprožilo širšo razpravo o notranji kulturi in nadzoru v nemški vojski.

Nemški organi pregona so poročali o občutnem porastu števila kaznivih dejanj, povezanih s prepovedanimi drogami, pri čemer sta glavni gonili trenda kokain in amfetamini. Kljub nedavni delni legalizaciji konoplje v državi se nezakoniti trg z drogami še naprej širi, kar še dodatno krepi finančno moč organiziranih kriminalnih združb. Po navedbah preiskovalcev se povečuje tudi poraba trdih drog, kar predstavlja vedno večji izziv za javno varnost in zdravstveni sistem. Dobički iz te nezakonite trgovine neposredno financirajo delovanje kriminalnih mrež, kar vodi v dodatno destabilizacijo varnostnih razmer. Nemška policija opozarja, da legalizacija določenih substanc ni zmanjšala pritiska na področju trgovine z močnejšimi in nevarnejšimi opiatni ter stimulansi.

Deželna veja stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v Brandenburgu je nepričakovano umaknila tožbo proti tamkajšnji ustavni službi, s katero je izpodbijala svojo uvrstitev med t. i. sumljive primere desničarskega ekstremizma. Odločitev o umiku tožbe sledi stopnjevanju pravnih pritiskov, saj je stranka v tej zvezni deželi sedaj že uradno označena kot dokazano desničarsko ekstremistična organizacija. S tem korakom se je pravni spor glede prejšnjega statusa dejansko izpeljal sam po sebi, saj uvrstitev v kategorijo sumljivega primera več ne ustreza trenutni, strožji klasifikaciji stranke. Kljub umiku te specifične tožbe se pravni boji med AfD in nemškimi varnostnimi organi nadaljujejo na drugih ravneh. Vodstvo stranke še naprej ohranja druge pravne postopke, medtem ko nemški zvezni organi, vključno s šefom zveznega kriminalističnega urada (BKA), opozarjajo na nevarnosti, ki jih predstavlja radikalizacija znotraj strankarskih struktur. Ta poteza pomeni priznanje trenutnega pravnega stanja v Brandenburgu, kjer ustavna služba zdaj nemoteno izvaja nadzor nad delovanjem stranke zaradi potrjenih ekstremističnih teženj.

Politična stabilnost v nemški zvezni deželi Brandenburg se je znašla pod vprašajem, saj deželna frakcija stranke Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) ni enotno podprla načrtovane koalicije s socialdemokrati (SPD). Socialdemokratska stranka je zaradi notranjih sporov pri partnerju zahtevala jasno zavezo vseh poslancev BSW h koalicijskemu sodelovanju, vendar je poslanec Sven Hornauf takšno izjavo javno zavrnil. Njegov upor bi lahko ogrozil oblikovanje večinske vlade, saj SPD vztraja pri popolni podpori vseh koalicijskih partnerjev. Notranja nesoglasja v BSW trajajo že več tednov in se nanašajo predvsem na vprašanja zunanje politike ter pogoje sodelovanja s tradicionalnimi strankami. Medtem ko se del poslancev še vedno trudi rešiti koalicijsko pogodbo, Hornaufov neomajen odnos kaže na globoke ideološke razpoke v novonastali stranki. Ta zastoj v pogajanjih v Brandenburgu odmeva tudi na zvezni ravni, saj gre za pomemben preizkus sposobnosti BSW za prevzemanje vladne odgovornosti v nemških deželah.

V nemški zvezni deželi Brandenburg se je poglobila koalicijska kriza, potem ko je deželni odbor stranke Zavezništvo Sahre Wagenknecht (BSW) zavrnil zahtevo socialdemokratov (SPD) po izrecnem bivanju in zvestobi koaliciji. SPD je to zahtevo postavila kot pogoj pred načrtovanim srečanjem koalicijskega odbora, ki bi se moralo odviti v ponedeljek. Napetosti so se stopnjevale zaradi nedavnega izstopa več poslancev iz vrst BSW, kar je povzročilo negotovost glede stabilnosti edine tovrstne koalicije v Nemčiji. Izvršni direktor deželne veje BSW Stefan Roth je potrdil, da stranka ne namerava podati zahtevane izjave o zvestobi, kar postavlja prihodnost sodelovanja s SPD pod velik vprašaj. Razkol znotraj BSW, ki se je začel že v začetku leta, zdaj neposredno ogroža parlamentarno večino v deželnem zboru v Potsdamu. Politični opazovalci poudarjajo, da bi neuspeh te koalicije lahko imel širše posledice za nemško zvezno politiko, saj gre za prvi preizkus sodelovanja med tradicionalno levo sredino in novo populistično levico pod vodstvom Wagenknechtove.

Nekdanji sodnik nemškega ustavnega sodišča Udo Di Fabio se je odzval na možnost, da bi AfD na prihodnjih volitvah leta 2026 dosegla absolutno večino. Opozoril je pred pavšalnim označevanjem stranke kot nacistične in ocenil različne scenarije.

Nemčija in Romunija sta s 1. januarjem 2025 prenehali priznavati ruske potne liste starejšega tipa, ki ne vsebujejo biometričnih podatkov. Odločitev je razvidna iz posodobljenega seznama potnih listin tretjih držav na portalu Evropske komisije, ki ureja pravila za prehajanje zunanjih meja Evropske unije. Ukrep se nanaša na vse veljavne nebiometrične potne liste Ruske federacije, ne glede na datum njihove izdaje ali preostalo veljavnost dokumenta. Sprememba pomeni, da ruski državljani s tovrstnimi dokumenti ne morejo več vstopati v Nemčijo ali Romunijo oziroma pridobiti vizumov na podlagi starih potnih listov. Čeprav Evropska unija na ravni celotne povezave še vedno priznava različne tipe dokumentov, imajo države članice pravico do uveljavljanja lastnih omejitev pri priznavanju potnih listin za vstop v svoj nacionalni prostor. Ta poteza dodatno zaostruje pogoje za potovanja ruskih državljanov v izbrane države schengenskega območja in EU.

Nemško obrambno ministrstvo in državno tožilstvo sta uvedla obsežno preiskavo proti 55 vojakom 26. polka padalcev iz Zweibrückna zaradi sumov resnih kršitev, ki vključujejo spolno nadlegovanje, desničarski ekstremizem, uživanje prepovedanih drog in ustrahovanje. Vodstvo Bundeswehra je po razkritju navedb o ekshibicionizmu in uporabi nacističnih pozdravov že začelo izvajati disciplinske ukrepe, vključno z odpustitvami nekaterih vpletenih pripadnikov elitne enote. Preiskovalci preverjajo dolg seznam obtožb, ki so povzročile zgražanje v nemški javnosti in političnem vrhu. Obrambno ministrstvo je poudarilo, da gre za sistemske težave znotraj enote, ki zahtevajo odločen odziv. Kljub temu da preiskave še potekajo, so v vojski že sprejeli kadrovske odločitve, s katerimi želijo preprečiti nadaljnjo škodo ugledu oboroženih sil in zagotoviti varno delovno okolje.

Novi predlog CSU za boj proti mladinski kriminaliteti, ki vključuje sojenje otrokom, mlajšim od 14 let, je bil označen kot simbolna politika. Mnenja kažejo, da bi ta pristop lahko povzročil več škode kot koristi.

Evropska mesta se v zadnjem obdobju pospešeno odzivajo na čedalje pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, ki so posledica globalnih podnebnih sprememb. Zaradi naraščajočih poletnih temperatur in močnih padavin so mestne oblasti začele uvajati sistemske pakete ukrepov za zaščito prebivalstva in premoženja. Glavni poudarek je na obvladovanju vročinskih valov v urbanih središčih ter preprečevanju škode, ki jo povzročajo poplave v kletnih prostorih in na infrastrukturi. Strategije vključujejo povečevanje zelenih površin, vzpostavljanje t. i. hladilnih točk ter posodabljanje kanalizacijskih sistemov za boljše odtekanje meteornih voda. Prebivalci mest se namreč vse pogosteje spopadajo z neznosno vročino in poplavljenimi objekti, kar zahteva takojšnje prilagoditve v urbanem načrtovanju. Cilj teh prizadevanj je dolgoročna odpornost mestnih okolij na nepredvidljive vremenske vzorce, ki neposredno vplivajo na kakovost bivanja in varnost državljanov.

Stranka Zveza Sahre Wagenknecht (BSW) se ob svoji drugi obletnici ustanovitve sooča z resnimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki so zasenčili prvotne visoke ambicije ob njenem nastanku. Čeprav je stranka v januarju 2024 začela svojo pot z namenom korenitega preoblikovanja nemškega političnega prostora, se je projekt znašel v težavah. Razmere so se dodatno poslabšale po nedavnem propadu koalicijskih pogajanj v deželi Brandenburg, kar je zamajalo zaupanje v operativno sposobnost stranke. Politični analitiki ocenjujejo trenutno stanje stranke kot negotovo, saj se vodstvo bori z ohranjanjem enotnosti in uresničevanjem volilnih obljub na deželni ravni. Težave v Brandenburgu niso osamljen primer, temveč odražajo širšo krizo identitete znotraj gibanja, ki temelji na močni osebnosti ustanoviteljice Sahre Wagenknecht. Stranka, ki je sprva obljubljala alternativo tako uveljavljenim levim kot desnim silam, zdaj bije bitko za politično relevantnost sredi razdrobljenega nemškega volilnega telesa.

Predsednik nemškega Rdečega križa (DRK) Hermann Gröhe je po nedavnem izpadu električne energije v Berlinu ostro opozoril na pomanjkljivo financiranje civilne zaščite na zvezni ravni. Gröhe je izpostavil nujnost večjih naložb v infrastrukturo za zaščito prebivalstva, saj trenutna sredstva ne zadoščajo za zagotavljanje ustrezne varnosti v primeru večjih nesreč ali infrastrukturnih odpovedi. Posebej kritičen je bil do počasnega tempa vzpostavljanja mobilnih enot za oskrbo. Pojasnil je, da Nemčija potrebuje vsaj deset mobilnih oskrbovalnih modulov, ki so ključni za pomoč prebivalstvu v kriznih razmerah, vendar so do zdaj zagotovili sredstva le za poldrugi modul. Gröhejeve izjave poudarjajo ranljivost kritične infrastrukture v prestolnici in širše ter pozivajo vlado, naj prednostno obravnava odpornost države na tovrstne incidente.

Novi članki ponavljajo, da je nekdanji podpredsednik CDU, Volker Bouffier, izrazil razočaranje nad Jensom Spahnom in njegovo komunikacijo pred pomembnimi odločitvami. Ponovno je opozoril pred sodelovanjem z AfD.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Mineva deset let od dogodkov v nemškem Kölnu, ko je silvestrovanje leta 2015 zaznamovalo množično nasilje in spolni napadi na ženske. Incidenti, ki so se zgodili pred kőlnsko glavno železniško postajo in katedralo, so močno pretresli splošni občutek varnosti v Nemčiji in širši Evropi. Po navedbah takratnih prič in kasnejših preiskav so bile številne ženske žrtve spolnega nadlegovanja in kraj s strani skupin moških, med katerimi so prevladovali storilci tujega porekla. Kritike so letele predvsem na policijo in varnostne organe, ki dogodkov niso uspeli preprečiti ali pravočasno ustaviti. Deset let kasneje se v javnosti še vedno pojavljajo izpovedi žrtev, ki poudarjajo osamljenost v trenutkih napada in pomanjkanje pomoči prisotnih. Dogodek je dolgoročno vplival na nemško migracijsko politiko, zaostril razprave o integraciji ter povečal nezaupanje v zmožnost države pri zagotavljanju javnega reda med večjimi prireditvami.

Hessenški predsednik vlade Boris Rhein je ponovno poudaril odločno stališče Krščansko-demokratske unije (CDU), da ne bo sodelovala z Alternativo za Nemčijo (AfD) na nobeni politični ravni. Njegova izjava se nanaša predvsem na prihajajoče lokalne volitve, kjer Rhein zavrača kakršno koli povezovanje s to desno populistčno stranko. Po njegovih besedah ni nobene osnove za sodelovanje, saj se stranki ideološko in politično preveč razlikujeta. Predsednik vlade je izpostavil pomen lokalnih volitev kot temelja demokratičnega odločanja in opozoril, da morajo uveljavljene stranke ohraniti jasno mejo do AfD. S tem je utrdil tako imenovani požarni zid, ki ga CDU vzdržuje do strank na skrajnem polu. Rhein meni, da bi kakršno koli sodelovanje na občinski ravni lahko legitimiralo politiko AfD tudi na deželni in zvezni ravni, čemur se želi krščansko-demokratska stran v celoti izogniti.

Po poročanju različnih nemških medijev je predsednik vlade Saške-Anhalta, Reiner Haseloff, pripravljen predčasno odstopiti s svojega položaja. Ta poteza naj bi omogočila gospodarskemu ministru Svenu Schulzeju, glavnemu kandidatu CDU na deželnih volitvah, da se bolje pripravi na volitve.

V nemški zvezni deželi Brandenburg je prišlo do korenitih političnih sprememb, potem ko je ministrski predsednik Dietmar Woidke iz vrst socialdemokratov (SPD) končal sodelovanje z Zvezo Sahre Wagenknecht (BSW). Namesto pričakovanih predčasnih volitev se zdaj oblikuje nova koalicija med SPD in Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ki bi deželi lahko vladala do leta 2029. Ta premik je sprožil ostre odzive opozicije, predvsem strank AfD in BSW, ki sta v deželnem parlamentu neuspešno zahtevali razpis novih volitev. Predstavniki BSW so dogajanje označili za »spremembo režima« in SPD obtožili, da s poljubnim izbiranjem partnerjev po volitvah spodkopava zaupanje volivcev v demokratične procese. Po mnenju vodje frakcije BSW Nielsa-Olafa Lüdersa gre za popravljanje volilnega izida, kar bi lahko dolgoročno odvrnilo državljane od odhoda na volišča. Kljub kritikam se zdi, da bo nova rdeče-črna koalicija stabilna, težave pa bi utegnila imeti le pri vprašanjih, ki zahtevajo dvotretjinsko večino. Politične napetosti so se dodatno zaostrile tudi v sosednji zvezni deželi Saški-Anhalt, kjer je ministrski predsednik Reiner Haseloff prav tako napovedal odstop, kar nakazuje na širšo politično nestabilnost na vzhodu Nemčije. Dogajanje odražajo globoke razpoke znotraj nemškega strankarskega sistema, kjer tradicionalne stranke iščejo načine za ohranitev oblasti ob vzponu novih političnih sil.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je napovedal ambiciozen načrt za krepitev oboroženih sil, v okviru katerega namerava leta 2026 v vojsko privabiti 20.000 prostovoljcev. Po poročanju revije Der Spiegel je minister o tem namenu že obvestil poslance vladajoče koalicije v posebnem pismu. Pobuda predstavlja ključni del novega modela služenja vojaškega roka, s katerim želi Nemčija nasloviti kadrovsko podhranjenost svojih sil. Načrt temelji na prostovoljni izbiri kandidatov, vendar hkrati predvideva vzpostavitev struktur, ki bi omogočile učinkovito usposabljanje in vključevanje večjega števila ljudi v sistem nacionalne obrambe. Pistorius poudarja, da je povečanje števila vojakov nujno za zagotavljanje varnostne pripravljenosti države v spremenjenih geopolitičnih razmerah. Projekt se bo osredotočil predvsem na mlade generacije, ki bi se za vojaški poklic odločile na podlagi spodbud in novega pristopa k vojaški službi. Uvedba novega modela naj bi služila kot odziv na dolgotrajne težave s pomanjkanjem osebja v Bundeswehru, ki so postale še bolj izrazite po ruski invaziji na Ukrajino. Čeprav minister stavi na prostovoljnost, načrt predvideva tudi določene obvezne elemente, kot je izpolnjevanje vprašalnikov o pripravljenosti na služenje, kar bi ministrstvu omogočilo boljši pregled nad potencialnim naborom kadrov v prihodnje.

Ameriški zunanje-politični vrh se je s ključnimi evropskimi zavezniki in ukrajinskimi predstavniki posvetoval o možnostih za končanje vojne v Ukrajini. Ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in predsednikov svetovalec Jared Kushner so opravili pogovore z nacionalnimi varnostnimi svetovalci Francije, Velike Britanije in Nemčije. Pri pogovorih je sodeloval tudi glavni ukrajinski pogajalec Rustem Umerov. Po navedbah Witkoffa so bili pogovori plodni, osredotočili pa so se predvsem na vprašanja prihodnjih varnostnih jamstev za Ukrajino in njen povojni razvoj. Srečanje predstavlja nadaljevanje intenzivne diplomatske dejavnosti administracije Donalda Trumpa, ki si prizadeva za čimprejšnjo sklenitev mirovnega sporazuma. Evropski partnerji, med njimi svetovalec nemškega kanclerja Olafa Scholza, so v pogovorih poudarili pomen usklajenega delovanja, saj so se v preteklosti že pojavila ugibanja o morebitnih ločenih pogajanjih med Washingtonom in Moskvo brez prisotnosti Evrope. Ključna točka razhajanj ostaja vprašanje ozemeljske celovitosti Ukrajine in obseg vojaške prisotnosti zahodnih sil po morebitnem premirju.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Evropska unija namerava 24. februarja 2026, ob četrti obletnici začetka vojaške agresije v Ukrajini, sprejeti 20. paket sankcij proti Rusiji. Kot poroča nemški časnik Die Welt, ki se sklicuje na diplomatske vire v Bruslju, bodo novi ukrepi osredotočeni na omejevanje potovanj za določene posameznike in zamrznitev premoženja subjektov, povezanih z ruskim režimom, znotraj držav članic povezave. Načrtovano sprejetje paketa sankcij predstavlja nadaljevanje usklajenih prizadevanj EU za stopnjevanje gospodarskega in političnega pritiska na Moskvo. Diplomati poudarjajo simbolni pomen datuma sprejetja, ki neposredno sovpada z obletnico invazije. Čeprav podrobnosti o vseh vključenih subjektih še niso v celoti znane, se pričakuje, da bodo ukrepi dodatno otežili delovanje ruskega vojaško-industrijskega kompleksa in omejili dostop do evropskega finančnega trga.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem prvem novoletnem nagovoru pozval državljane k pogumu in samozavesti pri spopadanju z globalnimi izzivi. Poudaril je, da Nemčija ni zgolj opazovalka ali "igrača v rokah velikih sil", temveč država, ki je sposobna lastnih odločitev in obvladovanja kriz. V luči negotovih mednarodnih razmer, ki jih zaznamujejo vojna v Ukrajini, grožnje iz Rusije ter zaostreni odnosi z Združenimi državami Amerike, je Merz zagotovil, da Nemčija ostaja varna država, hkrati pa je pozval h krepitvi evropske obrambne sposobnosti. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj je kancler stopil v bran nedavno sprejetim pokojninskim reformam in napovedal nadaljnje strukturne spremembe v gospodarstvu ter socialnem sistemu. Po njegovih besedah so te reforme nujne za dolgoročno stabilnost in blaginjo države. Merz je izrazil prepričanje, da leto 2026 za Nemčijo in celotno Evropo predstavlja priložnost za nov začetek, ki bo temeljil na miru in svobodi, državljane pa je pozval, naj ne sledijo tistim, ki v družbi sejejo strah.

Oborožene sile Združenih držav Amerike so v vojaški operaciji prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Novica o aretaciji je sprožila mešane odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko ameriška stran operacijo opravičuje z dolgotrajnimi prizadevanji za vzpostavitev demokracije in obtožbami o vpletenosti režima v nezakonite dejavnosti. Nemški kancler Friedrich Merz je v odzivu na dogajanje sporočil, da je Maduro svojo državo vodil v propad, in opozoril na izjemno težke razmere, v katerih se je znašlo prebivalstvo Venezuele. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjujočih se napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se decembra lani sprevrgle v neposredne vojaške napade na venezuelsko infrastrukturo. Jürgen Hardt, tiskovni predstavnik nemške stranke CDU za zunanje zadeve, je izpostavil vprašanje prihodnosti venezuelskega ljudstva po padcu Madurovega režima. Medtem ko nekatere strani aretacijo označujejo za nujen korak k stabilizaciji regije, drugi kritiki opozarjajo na sporne pravne podlage za neposredno ameriško posredovanje na tujem ozemlju.

Po navedbah vojaškega strokovnjaka in upokojenega podpolkovnika samooklicane Ljudske republike Lugansk Vitalija Kiseleva so bili v brezpilotnih letalnikih, ki so v novoletni noči napadli civilne objekte v kraju Horli v regiji Herson, odkriti sestavni deli nemškega obrambnega koncerna Rheinmetall. Napad je bil usmerjen na lokalno kavarno in hotel, pri čemer ruski viri izpostavljajo vpletenost zahodne tehnologije v napade na območja pod ruskim nadzorom. Kiselev trdi, da analiza razbitin dronov, ki so strmoglavili ali bili sestreljeni nad naseljem, potrjuje uporabo komponent omenjenega nemškega proizvajalca. Navedbe so del širših obtožb Moskve o neposredni vpletenosti držav članic Nata v konflikt preko dobave vojaške opreme in tehnologije ukrajinskim silam. Neodvisnih potrditev o izvoru omenjenih delov ali njihovi specifični vlogi v konstrukciji letalnikov trenutno ni na voljo.

Ruska federacija je z današnjim dnem uradno zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov. Odločitev, ki je bila sprejeta v preteklem letu, je neposredna posledica naraščajočih stroškov vojaške agresije v Ukrajini, saj Kremelj išče nove vire za financiranje vojne blagajne. Ukrep bo po pričakovanjih ekonomistov dodatno obremenil življenjski standard ruskih državljanov in povišal inflacijske pritiske v državi. Medtem ko Rusija davčno breme povečuje, je Nemčija ubrala nasprotno smer pri obdavčitvi hrane. V nemških restavracijah in lokalih s hitro prehrano se je stopnja DDV za postreženo hrano znižala z 19 na sedem odstotkov. Namen nemškega ukrepa je razbremenitev gostinskega sektorja in spodbujanje potrošnje v času gospodarske negotovosti, kar predstavlja oster kontrast ruskim fiskalnim ukrepom, usmerjenim v militarizacijo gospodarstva.

Nemška družinska podjetja so ob prelomu leta izrazila resno zaskrbljenost glede prihodnosti nemškega gospodarstva, saj raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja kaže na kritičen upad konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov od 1.705 anketiranih podjetij je ocenilo, da so davčne obremenitve in prispevki za socialno varnost previsoki, kar onemogoča dvig plač in nagrajevanje ključnih zaposlenih. Poleg visokih stroškov dela podjetnike obremenjujejo še visoke cene energije in obsežna birokracija, kar Nemčijo postavlja v neugoden položaj v primerjavi z drugimi poslovnimi lokacijami. Istočasno se z visokimi davčnimi pritiski spopadajo tudi v Združenem kraljestvu, kjer britanska davčna uprava (HMRC) od samostojnih podjetnikov zahteva plačilo znatnih zneskov. Zaradi sistema predplačil za prihodnje leto se mnogi davkoplačevalci soočajo z računi, ki dosegajo tudi 150 odstotkov njihovega dejanskega dolga za preteklo leto. Ta finančni pritisk je še posebej izrazit za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati pred kratkim, saj morajo do konca januarja poravnati tako preostanek davka za prejšnje leto kot tudi prvi obrok za tekoče leto. Obe situaciji v dveh največjih evropskih gospodarstvih kažeta na širši trend fiskalnih pritiskov, ki otežujejo poslovanje in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek prebivalstva.

Analize gospodarskega stanja ob prelomu leta v Nemčiji in Združenih državah Amerike razkrivajo naraščajoče pritiske na podjetniški sektor in gospodinjstva. V Nemčiji je raziskava inštituta ifo in Fundacije za družinska podjetja, v kateri je sodelovalo več kot 1700 podjetij, pokazala kritično poslabšanje konkurenčnosti države. Več kot 80 odstotkov vprašanih je izpostavilo nevzdržne davčne obremenitve in visoke stroške dela, ki zavirajo rast in otežujejo nagrajevanje zaposlenih. Hkrati so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v letu 2025 zabeležile mešane rezultate. Kljub robustni gospodarski rasti, ki je v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, so se povprečne carinske stopnje povzpele na 16,8 odstotka, kar je najvišja raven po letu 1935. Čeprav so carine v proračun prinesle dodatnih 200 milijard dolarjev, so hkrati povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov in povečale pesimizem med ameriškimi potrošniki glede njihove prihodnje finančne varnosti.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki bi po ocenah upravljalca omrežja Stromnetz Berlin lahko trajal vse do prihodnjega četrtka. Do prekinitve oskrbe je prišlo zaradi požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, kar je povzročilo odpoved ključne infrastrukture. Zaradi zahtevnosti sanacije in potrebe po gradnji nadomestnih vodov bo popravilo dolgotrajno, kar bo neposredno vplivalo na več deset tisoč prebivalcev v prizadeti regiji. Dogodek spominja na pretekle varnostne incidente v Berlinu, povezane z energetsko infrastrukturo, saj so pristojne službe v preteklosti že obravnavale primere namernih požigov s strani ekstremističnih skupin. Upravljalec Stromnetz Berlin je potrdil, da ekipe na terenu intenzivno delajo na vzpostavitvi zasilne oskrbe, vendar opozarjajo, da gre za enega kompleksnejših tehničnih izzivov v zadnjem obdobju. Prebivalce so pozvali k potrpežljivosti, medtem ko preiskovalni organi še ugotavljajo natančen vzrok požara na mostu.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in številna podjetja v okrožju Steglitz-Zehlendorf, zlasti na območju Lichterfeldeja. Vzrok za prekinitev dobave je bil požar na kabelskem mostu, berlinska policija pa dogodek preiskuje zaradi utemeljenega suma namernega požiga. Gasilci so med intervencijo prebivalce pozvali, naj ne zasedajo nujnih telefonskih linij, če ne gre za neposredno nevarnost. Preiskovalci dogodek povezujejo z možnostjo politično motiviranega napada na kritično infrastrukturo, saj so podobni incidenti v nemški prestolnici v preteklosti že povzročili resne težave. Čeprav so tehnične ekipe nemudoma začele z odpravljanjem napake, je bila oskrba motena več ur. Policija trenutno še zbira dokaze in preverja morebitna prevzema odgovornosti s strani ekstremističnih skupin, ki so v preteklosti že izvajale sabotaže na energetskem omrežju.

Požar na kabelskem mostu v jugozahodnem Berlinu, ki je povzročil izpad električne energije, bo po ocenah omrežnega operaterja prizadetim gospodinjstvom povzročal težave vse do četrtka. Policija preiskuje možnost požiga. Izpad je prizadel 45.400 gospodinjstev.

Nove informacije kažejo, da je šlo za načrtovan umor. Na taksi so izstrelili najmanj deset strelov na glavni prometnici v Düsseldorfu, pri čemer je bil potnik hudo poškodovan. Preiskavo je prevzela komisija za umore.

V Berlinu in okolici je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je ohromil mestni in regionalni železniški promet. Po poročanju nemških medijev so težave nastale zaradi namernega požiga na infrastrukturi, kar je neposredno vplivalo na delovanje S-Bahna in regionalnih vlakov med Berlinom in Potsdamom. Številne linije so bile prekinjene ali so delovale z velikimi zamudami, kar je povzročilo kaos v javnem prevozu v nemški prestolnici. Preiskovalni organi obravnavajo incident kot sabotažo, saj je ogenj poškodoval ključne električne vode, potrebne za napajanje signalizacije in pogonskih sistemov. Potniki so bili prisiljeni uporabljati alternativne oblike prevoza, medtem ko so ekipe na terenu poskušale odpraviti posledice napada. Dogodek je znova sprožil razpravo o ranljivosti kritične infrastrukture v večjih evropskih mestih in potrebi po strožjem varovanju energetskih vozlišč.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Predsednik opozicijske krščanskodemokratske unije (CDU) Friedrich Merz je v pismu, naslovljenem na poslance koalicije in lastne stranke, izrazil globoko zaskrbljenost nad stanjem nemškega gospodarstva. Merz je izpostavil predvsem previsoke stroške dela v Nemčiji, ki po njegovem mnenju zavirajo gospodarsko rast in zmanjšujejo konkurenčnost države. Na njegove predloge se je odzval vodja poslancev socialdemokratov (SPD) Matthias Miersch, ki je opozoril, da mora biti fokus politike tudi na socialnih vprašanjih. Miersch je v odzivu na Merzove poglede poudaril, da spodbujanje gospodarske rasti ne sme potekati na račun socialne države. Po njegovih besedah je prav socialna varnost tisti temelj, ki omogoča stabilno rast in blaginjo. Razprava med vodilnima strankama nakazuje na poglabljanje razlik v pogledih na reševanje gospodarske krize, s katero se spopada največje evropsko gospodarstvo, hkrati pa odpira vprašanja o prihodnji usmeritvi nemške socialne in ekonomske politike.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil je za proračunsko leto 2026 napovedal znatno znižanje sredstev za nemško zvezno računsko sodišče (Bundesrechnungshof). Odločitev o krčenju sredstev in morebitni ukinitvi ene izmed revizijskih ravni je v javnosti sprožila ostre odzive, saj prihaja neposredno po tem, ko je ta neodvisni organ izdal izjemno kritično poročilo o javnofinančni politiki in zadolževanju vlade pod vodstvom Friedricha Merza. Kritiki ministru očitajo, da gre za politični povračilni ukrep proti instituciji, ki je opozorila na tveganja povečevanja dolga in obrestnih mer v trenutnem državnem proračunu. Medtem ko finančno ministrstvo poudarja potrebo po varčevanju na vseh ravneh, opozicija in finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi omejevanje proračuna nadzorne institucije lahko resno ogrozilo transparentnost porabe javnega denarja. Takšno ravnanje po mnenju nekaterih predstavlja nevaren precedens v nemški fiskalni politiki, kjer so neodvisni revizijski organi doslej uživali visoko stopnjo avtonomije.

Francoski nacionalni inštitut za statistiko in gospodarske študije (Insee) je v svoji začasni oceni objavil, da se je rast cen življenjskih potrebščin v Franciji decembra na letni ravni upočasnila na 0,8 odstotka, kar je rahlo manj od novembrske rasti, ki je znašala 0,9 odstotka. Ključni dejavnik za umirjanje splošne ravni cen je bil izrazit padec cen energije, ki so se v primerjavi z decembrom prejšnjega leta znižale za 6,8 odstotka, predvsem zaradi cenejših naftnih derivatov. Nasprotno pa so se cene hrane decembra povišale za 1,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je bila rast 1,4-odstotna. Na mesečni ravni so se cene v decembru v povprečju zvišale za 0,1 odstotka, potem ko so novembra zabeležili 0,2-odstotni padec. Ta mesečni odboj so statistiki pripisali sezonskemu povišanju cen storitev, zlasti v transportnem sektorju, ter ponovni rasti cen hrane. Cene storitev so sicer na letni ravni ostale stabilne pri 2,2-odstotni rasti, cene tobaka pa so se zvišale za 4,1 odstotka. Cene industrijskih izdelkov so se na letni ravni znižale za 0,4 odstotka, kar je manjši padec kot v predhodnem mesecu.

Guverner francoske centralne banke in član Sveta Evropske centralne banke (ECB) François Villeroy de Galhau je v torek opozoril, da bi bila brez uvedbe digitalnega evra resno ogrožena gospodarska suverenost Evrope. Po njegovih navedbah je digitalizacija plačilnega sistema nujna za ohranitev neodvisnosti evropskega finančnega prostora v odnosu do tujih ponudnikov in tehnoloških velikanov. Evropska unija namerava digitalni evro uvesti do leta 2029, pri čemer poudarja pomen zaščite zasebnosti in varnosti plačil. Digitalna valuta bi delovala kot dopolnilo gotovini in bi omogočila varnejše ter učinkovitejše transakcije znotraj območja z evrom. Villeroy de Galhau je izpostavil, da digitalizacija valute ni zgolj tehnološka nadgradnja, temveč strateška nuja za ohranitev vloge evra v globalnem gospodarstvu.