Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v ospredje postavila reševanje gospodarske krize v Nemčiji. Vodstvo stranke je predstavilo načrte za konec gospodarske stagnacije, pri čemer so poudarili, da mora biti prioriteta prihodnjega delovanja Unije (CDU/CSU) prav okrepitev gospodarstva. Medtem ko je pred letom dni na zasedanju še prevladoval optimizem glede hitre menjave oblasti, je letošnji ton bistveno bolj resen in zaskrbljen. Analitiki opozarjajo, da se stranka sooča s starimi težavami, ki bi lahko ob vztrajanju trenutnih gospodarskih kazalnikov v prihodnje povzročile precejšnje politične in socialne izzive. V razpravah so poudarili potrebo po strukturnih reformah in zmanjšanju birokratskih ovir, kar naj bi po njihovem mnenju Nemčiji povrnilo konkurenčnost na mednarodnem trgu. Stranka se s tem pripravlja na prihajajoče volilno obdobje, kjer bo gospodarska stabilnost osrednja tema kampanje.

Zaradi močnega sneženja in poledice na cestah so policijske enote po vsej nemški zvezni deželi Bavarski v zadnjih urah obravnavale več deset prometnih nesreč. Razmere so bile najbolj kritične na odsekih, kjer je prišlo do nenadnega zaledenitve vozišča, kar je povzročilo kaos v prometu in številna posredovanja interventnih služb. Po poročanju lokalnih oblasti so policisti in reševalci na terenu delovali neprekinjeno, da bi zagotovili varnost in odstranili poškodovana vozila. Najhujša nesreča se je zgodila v čelnem trčenju dveh vozil, v katerem sta življenje izgubili dve osebi. Poleg tragičnih žrtev poročajo tudi o večjem številu poškodovanih in precejšnji gmotni škodi na infrastrukturi ter vozilih. Nemška meteorološka služba (DWD) je izdala opozorilo pred poledico za večje dele dežele, saj nizke temperature in padavine še naprej ogrožajo varnost v cestnem prometu. Policija poziva voznike k skrajni previdnosti in prilagoditvi hitrosti razmeram na vozišču. Številne ceste so ostale zaprte za čas odstranjevanja posledic nesreč, kar je povzročilo dolge zastoje. Pristojne službe za vzdrževanje cest so na terenu s posipnimi materiali, vendar meteorologi opozarjajo, da se lahko nevarne razmere ponovijo tudi v prihodnjih urah.

V Berlinu je bilo po obsežnem izpadu elektrike, ki je prizadel več deset tisoč ljudi, ponovno priklopljenih približno 7.000 gospodinjstev na električno omrežje. Popravila bi se lahko zavlekla do četrtka. Oblasti preiskujejo možnost požiga s strani levičarskih ekstremistov. Pojavilo se je tudi pismo, v katerem se skupina prizna odgovornost za požig.

Močno sneženje, ledeni dež in nizke temperature so ohromile večji del Evrope. V številnih mestih so zaradi nevarnih razmer zaprli šole in letališča, promet pa je bil otežen ali celo ustavljen. Najbolj kritično je bilo v Franciji.

Sedem voditeljev evropskih držav je v torek izrazilo solidarnost z Grenlandijo in ostro zavrnilo ponovne grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prevzemu tega avtonomnega danskega ozemlja. Voditelji so v skupni izjavi poudarili, da strateški arktični otok, ki je izjemno bogat z mineralnimi surovinami, pripada svojemu ljudstvu in da so kakršna koli prizadevanja za ameriški prevzem nesprejemljiva. Diplomatski odziv evropskih sil sledi Trumpovim javnim izjavam, ki so ponovno obudile napetosti glede ozemeljske celovitosti Kraljevine Danske. Evropska diplomacija je s tem dejanjem pokazala enotnost v zaščiti suverenosti držav članic in njihovih ozemelj, hkrati pa opozorila na pomen arktične regije v sodobni geopolitiki. Voditelji so v Berlinu in Københavnu poudarili, da Grenlandija ni naprodaj in da so odnosi z Združenimi državami Amerike sicer ključni, vendar morajo temeljiti na spoštovanju mednarodnega prava in nacionalne suverenosti. Ta incident predstavlja novo poglavje v zaostrenih odnosih med Washingtonom in evropskimi prestolnicami, ki so se v zadnjem obdobju spopadale že z več trgovinskimi in diplomatskimi nesoglasji.

Bavarska stranka CSU in njena sestra CDU sta sprožili politično razpravo o drastičnem zaostrovanju migracijske politike v Nemčiji. Po navedbah strankinih predstavnikov se bosta zavzemali za obsežno vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan, pri čemer poudarjata, da so se varnostne razmere v nekaterih delih Sirije stabilizirale do mere, ki omogoča repatriacijo. CSU načrtuje, da bi se ti ukrepi v polni meri začeli izvajati leta 2026, kar vključuje tudi strožji nadzor nad nereguliranim priseljevanjem in povečanje števila deportacij. Predlogi vključujejo tudi specifične rešitve glede statusa tujih delavcev oziroma t. i. gastarbajterjev, s čimer želita konservativni stranki nasloviti pritiske na nemški socialni sistem in javno mnenje pred prihajajočimi volilnimi cikli. Stranka CDU se je pridružila tem zahtevam z oceno, da je vojna v Siriji v veliki meri končana, kar naj bi odpravilo pravno podlago za kolektivno zaščito beguncev iz te države. Takšne pobude v Nemčiji sprožajo številne razprave o kršenju mednarodnega prava in varnosti povratnikov, vendar vodstvi obeh strank vztrajata pri nujnosti razbremenitve države.

V jugozahodnem delu Berlina je v soboto zjutraj prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in 2200 poslovnih objektov. Do prekinitve oskrbe je prišlo zaradi požara na kabelskem mostu čez kanal Teltow, nemška policija pa primer že preiskuje zaradi utemeljenega suma namernega požiga. Po navedbah operaterja omrežja bo motena oskrba za večino prizadetih uporabnikov trajala predvidoma do četrtka popoldne. Izpad energije je povzročil precejšnje težave v vsakodnevnem življenju, saj so poleg stanovanjskih objektov ostali brez napajanja tudi semaforji in trgovine, situacijo pa dodatno otežuje trenutno sneženje in nizke temperature, ki vplivajo na ogrevanje domov. Preiskovalci dogodek povezujejo z možnostjo načrtnega napada na kritično infrastrukturo, kar sledi podobnim incidentom v preteklosti, ko so odgovornost za sabotaže prevzele skrajne skupine.

Nemško združenje zdravstvenih zavarovalnic poziva zvezno ministrico za zdravje, Nino Warken, k takojšnjemu sprejetju dodatnega varčevalnega paketa, da bi preprečili nadaljnjo rast prispevkov. Opozorili so, da brez resnih reform že leta 2027 grozi povprečna stopnja prispevka 18 odstotkov. Združenje je nezadovoljno s trenutnim varčevalnim paketom, ki ga je pripravila ministrica Warken, saj menijo, da je premajhen.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel približno 45.000 gospodinjstev in več kot 2.000 podjetij. Do prekinitve oskrbe je prišlo po požaru na kabelskem mostu v okrožju Lichterfelde, kar je povzročilo prekinitev ogrevanja in oskrbe z energijo v času nizkih temperatur. Nemška policija in državni tožilci dogodek obravnavajo kot namerni požig in dejanje sabotaže na kritično infrastrukturo. Odgovornost za napad je v objavljenem pismu prevzela skrajno leva skupina Vulkangruppe, ki je znana po podobnih akcijah v preteklosti. Skupina trdi, da je s sabotažo želela opozoriti na določene politične in družbene problematike. Upravljavec omrežja Stromnetz Berlin je sporočil, da bodo popravila zahtevna in da bi popolna vzpostavitev sistema lahko trajala več dni, saj je infrastruktura na kabelskem mostu močno poškodovana.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Štefan Kotre, član odbora za mednarodne zadeve v nemškem Bundestagu iz stranke AfD, je izjavil, da Ukrajina v naslednjih dveh desetletjih ne bo izpolnjevala meril za vstop v Evropsko unijo.

Pooblaščenec za boj proti antisemitizmu v nemški zvezni deželi Brandenburg Andreas Büttner je prejel pisno grožnjo s smrtjo, ki je vključevala tudi žaljivke. Incident se je zgodil le kratek čas po tem, ko je bil na njegovem zasebnem zemljišču izveden požig. Nemška policija je nemudoma sprožila preiskavo dogodka, saj gre za ponavljajoče se napade na politika, ki so po navedbah preiskovalcev povezani z določenimi ekstremističnimi krogi. Organi pregona incident obravnavajo z vso resnostjo, saj gre za stopnjevanje sovražnosti proti uradnim osebam, ki se ukvarjajo z vprašanji antisemitizma. Büttner je bil v preteklosti že večkrat tarča verbalnih napadov, vendar so nedavni fizični napad na lastnino in neposredne grožnje z ubojem stanje varnosti močno poslabšali. Oblasti v Brandenburgu so obsodile dejanje in poudarile pomen zaščite demokratičnih institucij in njihovih predstavnikov.

Berlinska policija je med silvestrskimi praznovanji v nemški prestolnici pridržala več kot 300 ljudi. Do aretacij je prišlo po vrsti nasilnih incidentov, ki so vključevali neustrezno uporabo pirotehničnih sredstev, napade na pripadnike reševalnih služb in kršitve javnega reda in miru. Kljub okrepljeni prisotnosti varnostnih sil so številni posamezniki prestopili meje dopustnega, kar je povzročilo poškodbe med civilisti in uradnimi osebami. Operacija je bila osredotočena na preprečevanje stopnjevanja nasilja, ki so mu bili priča v preteklih letih. Policija je poročala o številnih primerih, ko so posamezniki namerno streljali s pirotehniko v množice ljudi in policijska vozila. Organi pregona so poudarili, da bodo proti vsem kršiteljem, ki so sodelovali pri napadih na uradne osebe, sprožili ustrezne kazenske postopke.

Na zasebnem posestvu Andreasa Büttnerja, pooblaščenca za boj proti antisemitizmu v nemški zvezni deželi Brandenburg, je prišlo do domnevnega požiga. Neznani storilci so zanetili ogenj v lopi na njegovem zemljišču v Templinu severno od Berlina. Poleg požiga so na bližnjem stanovanjskem objektu pustili tudi simbol, ki je v nasprotju z ustavo, kar nakazuje na politično motivirano dejanje. Incident se je končal brez telesnih poškodb, nastala pa je materialna škoda na gospodarskem objektu. Policija in varnostni organi dogodek že preiskujejo kot morebiten napad na državnega uradnika. Andreas Büttner, ki opravlja funkcijo varuha pred antisemitizmom, je bil v preteklosti že tarča groženj, kar dodatno krepi sume o načrtnem napadu na njegovo delo in osebno varnost.

Požig na posestvu brandenburškega pooblaščenca za boj proti antisemitizmu Büttnerja v Templinu je sprožil preiskavo državne varnosti. Oblasti domnevajo, da je šlo za načrtovan napad, ki je vzbudil ogorčenje v Brandenburgu.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Svetovalci ameriškega predsednika Donalda Trumpa so opravili ključne pogovore z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ter svetovalci za nacionalno varnost iz Velike Britanije, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bila uskladitev prihodnjih korakov in strategij za dosego prekinitve ognja oziroma dokončnega končanja vojaških spopadov v Ukrajini. Posebni odposlanec Steve Witkoff je potrdil, da Združene države Amerike aktivno iščejo diplomatsko rešitev v sodelovanju z najpomembnejšimi evropskimi zaveznicami. Nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Michael Flynn je ob tem javno podprl predlagani mirovni načrt Washingtona in ga označil za ustreznega. Diplomatska prizadevanja odražajo Trumpovo strategijo hitrejšega reševanja konflikta, ki vključuje neposredna pogajanja z vpletenimi stranmi in evropskimi partnerji. Pogovori so se osredotočili na prihodnja varnostna jamstva in pogoje, pod katerimi bi bila Ukrajina pripravljena pristopiti k pogajalskemu procesu z Rusijo.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Zagrebaška policija je sprožila kriminalistično preiskavo po nasilnem incidentu, ki se je zgodil v novoletni noči na Savski cesti v Zagrebu. Po spletnih omrežjih se je namreč razširil videoposnetek močno poškodovanega mladeniča, ki s krvavo glavo sedi na tramvajskem postajališču in nato beži pred napadalci. Dogodek, ki ga priče opisujejo kot grozljivega, se je zgodil 1. januarja okoli 1.30 zjutraj, ko je policija tudi prejela prvo prijavo. Po navedbah avtorja posnetka se je napad zgodil pred znanim lokalom The Movie Pub, v incident pa naj bi bil vpleten varnostnik omenjenega kluba. Čeprav policisti ob prihodu na kraj dogodka niso našli vseh udeleženih, so potrdili, da aktivno zbirajo obvestila in preučujejo okoliščine brutalnega pretepa. Javnost je nad posnetkom pretresena, saj prikazuje visoko stopnjo nasilja v središču hrvaške prestolnice med novoletnim praznovanjem.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Hitrost pogajanj za končanje vojne v Ukrajini se stopnjuje, saj diplomati in svetovni voditelji načrtujejo nov vrh o miru, ki naj bi se odvil v začetku prihodnjega leta. Glavni cilj srečanja je oblikovanje konkretnega okvira za prekinitev sovražnosti in določitev pogojev za trajen mir v regiji. Po navedbah diplomatov naj bi se intenzivnost diplomatskih prizadevanj povečala zaradi vse večjega pritiska mednarodne skupnosti in potrebe po stabilizaciji razmer v vzhodni Evropi. Priprave na srečanje potekajo v času, ko obe strani preučujeta možnosti za diplomatski preboj, čeprav ostajajo ključna vprašanja glede ozemeljske celovitosti in varnostnih jamstev še vedno odprta. Načrtovani vrh predstavlja pomemben korak k deeskalaciji konflikta, ki že dlje časa vpliva na svetovno energetsko in prehransko varnost.

Novo zimsko vreme je v sredo prineslo sneg, led, leden dež in nevarne vozne razmere v Novo Anglijo, regija pa se pripravlja na dodatne neugodne razmere kasneje v tednu. V Novi Mehiki se pričakuje, da bo druga zimska nevihta danes in v petek prinesla dodatne snežne padavine in dež.

Poslanska skupina bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je v svojem najnovejšem stališču, pripravljenem za januarsko zasedanje v samostanu Seeon, zahtevala korenito zaostritev nemške migracijske politike. Stranka trdi, da več kot leto dni po padcu Asadovega režima v Siriji za večino sirskih migrantov v Nemčiji ne obstajajo več razlogi za zaščito. V dokumentu pozivajo k sistematičnemu odvzemu statusa začasne zaščite in izvedbi obsežne ofenzive vračanja beguncev v njihovo domovino. Kritiki znotraj desnega političnega spektra stranki očitajo nedoslednost, saj naj bi bili predlogi le deklarativne narave, medtem ko v praksi koalicijske omejitve in pravne ovire onemogočajo takojšnjo izvedbo teh ukrepov. CSU se kljub temu zavzema za to, da bi se deportacije začele izvajati nemudoma, pri čemer poudarjajo spremenjene varnostne razmere v regiji Bližnjega vzhoda. Predlog vključuje tudi revizijo statusov za druge skupine beguncev, kar nakazuje na širši premik stranke k strožjemu nadzoru migracij pred prihajajočimi političnimi preizkušnjami v Nemčiji.

Nemški kancler Friedrich Merz bo letos prvič po prevzemu funkcije nagovoril državljane v tradicionalnem novoletnem govoru, ki bo na sporedu na silvestrovo. V Nemčiji je uveljavljena tradicija, da se aktualni predsednik vlade ob koncu leta obrne na javnost in predstavi ključne poudarke ter usmeritve za prihodnje leto. Mediji v Nemčiji so že objavili razporede predvajanja, ki bodo javnosti omogočili spremljanje nagovora preko televizijskih zaslonov v večernih urah. Nagovor prihaja v času pomembnih političnih sprememb v državi, saj gre za prvi tovrstni nastop Merza v vlogi kanclerja. Gre za simbolno pomemben dogodek, ki ga nemška javnost pozorno spremlja, saj postavlja ton vladni politiki za leto 2025. Priprave na prenos potekajo na osrednjih javnih in zasebnih televizijskih postajah, ki bodo zagotovile široko dostopnost sporočila novega voditelja največjega evropskega gospodarstva.

Podpredsednik nemških socialdemokratov (SPD) in predsednik vlade zvezne dežele Porenje-Pfalška Alexander Schweitzer je pozval k temeljitemu razmisleku o prihodnji usmeritvi stranke. V pogovoru za medijsko skupino Funke je poudaril, da mora SPD iz svojega programa odstraniti zastarele koncepte in posodobiti svoj nabor političnih orodij, če želi ostati privlačna za volivce v prihodnjih desetletjih. Schweitzer meni, da se mora stranka vprašati, ali so njene trenutne ideje ustrezne za izzive dvajsetih in tridesetih let 21. stoletja. Njegov poziv sledi kritikam nekdanjega predsednika stranke Sigmarja Gabriela, ki je SPD prav tako pozval k soočenju z realnostjo. Schweitzer izpostavlja potrebo po odmiku od zgolj birokratskega in tehnokratičnega delovanja ter se zavzema za vključitev bolj inovativnih in čustveno dostopnih pristopov v politično agendo. S tem želi stranko pripraviti na spremenjene družbene in gospodarske okoliščine, v katerih se je znašla Nemčija.

Poslanec nemškega zveznega parlamenta iz vrst stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) Rüdiger Lucassen je po dvoletni odsotnosti stranke prejel uradno vabilo na münchensko varnostno konferenco (MSC), ki bo potekala februarja. Vabilo je bilo poslano Lucassenu osebno kot obrambnemu strokovnjaku stranke, s čimer se končuje obdobje izključitve predstavnikov AfD s tega ključnega mednarodnega foruma. Organizatorji so v preteklih dveh letih udeležbo desničarskih politikov te stranke zavračali, vendar se je z menjavo vodstva konference in novo strategijo Christopha Heusgna pristop spremenil. Kljub potrjenemu vabilu za Lucassena ostaja vprašanje širše udeležbe stranke odprto, saj soodpredsednica AfD Alice Weidel po dostopnih podatkih vabila še ni prejela. Odločitev o ponovni vključitvi AfD je v nemški politični javnosti sprožila val kritik, vendar vodstvo konference vztraja pri vključevanju vseh parlamentarnih strank v varnostni dialog. Odločitev odraža prizadevanja novega vodstva, da konferenca ostane prostor za soočenje različnih političnih polov, čeprav vsebinski poudarki AfD pogosto odstopajo od nemškega zunanjepolitičnega konsenza.

Nemški organi pregona in berlinski župan Kai Wegner so potrdili, da je bil izpad električne energije v delih Berlina posledica načrtnega napada na energetsko infrastrukturo. Policija je po temeljiti preiskavi ocenila, da je prevzem odgovornosti levičarske ekstremistične skupine, imenovane Vulkangruppe, verodostojen. Preiskava se nadaljuje, vendar trenutne ugotovitve kažejo na politično motivirano dejanje, uperjeno proti kritični mestni infrastrukturi. Župan Wegner je dejanje označil za nesprejemljiv napad na varnost državljanov in poudaril, da so storilci očitno pripadniki skrajne levice. Policija trenutno še preučuje ozadje in morebitne dodatne povezave s podobnimi incidenti v preteklosti. Dogodek je povzročil precejšnje nevšečnosti v mestu, vendar so oblasti hitro poskrbele za stabilizacijo razmer, medtem ko se preiskava osredotoča na identifikacijo konkretnih posameznikov, odgovornih za sabotažo.

Nemška liberalna stranka FDP je na svojem tradicionalnem trikraljevem srečanju v Stuttgartu skušala strniti vrste in začrtati strategijo za vrnitev v politični vrh, potem ko je na zadnjih volitvah izpadla iz zveznega parlamenta (Bundestag). Vodstvo stranke je dogodek izkoristilo za samorefleksijo in hkrati za oster napad na trenutno vladno koalicijo, ki ji očitajo ujetost v status quo in pomanjkanje vizije za nujne reforme. Stranka se želi ponovno profilirati kot edina resnična sila sprememb, ki zagovarja gospodarsko svobodo in individualno odgovornost. V luči prihajajočih političnih izzivov so poudarili, da Nemčija potrebuje liberalne rešitve za spodbujanje gospodarske rasti in digitalizacijo. Čeprav so trenutno zunajparlamentarna opozicija, v FDP verjamejo, da lahko z jasno ločitvijo od politik uveljavljenih strank ponovno pridobijo zaupanje volivcev in se vrnejo na zmagovalna pota.

Vodja poslanske skupine nemških liberalcev (FDP) Christian Dürr je na tradicionalnem trikraljevem srečanju stranke v Stuttgartu predstavil nov strateški koncept, imenovan "radikalna sredina". S tem premikom se stranka poskuša jasneje profilirati znotraj nemškega političnega prostora, zlasti v času povečanih napetosti znotraj vladajoče koalicije. Dürr je poudaril, da koncept ne pomeni ekstremizma, temveč odločno zagovarjanje liberalnih vrednot, tržnega gospodarstva in individualne svobode v jedru političnega odločanja. Analitiki opozarjajo, da je takšna poteza za FDP precej tvegana, saj bi se lahko namesto želenega političnega vzpona soočili z dodatnim upadom podpore. Stranka se v javnomnenjskih raziskavah že dlje časa bori z nizko podporo, zato je bila glavna tema srečanja iskanje poti iz krize. Strategija "radikalne sredine" naj bi služila kot protiutež tako levemu kot desnemu populizmu, vendar znotraj stranke in v širši javnosti ostajajo dvomi o tem, ali bo takšna retorika prepričala volivce, ki pričakujejo predvsem stabilno vladanje in konkretne gospodarske rešitve.

Nemški zvezni minister za obrambo Boris Pistorius je izdal dnevni ukaz pripadnikom Bundeswehra, v katerem jih je pozval k aktivnemu sodelovanju pri uveljavljanju novega modela vojaške službe. Minister je v svojem sporočilu poudaril, da je uspeh reforme odvisen od skupnih prizadevanj celotne vojske, obenem pa izpostavil nujnost resnega pristopa do mladih nabornikov. Po njegovih besedah morajo obstoječi vojaki mlade generacije obravnavati s spoštovanjem, če jih želijo dolgoročno pritegniti v vojaške vrste. Novi model služenja, ki ga uvaja nemška vlada, predstavlja odgovor na spremenjene varnostne razmere v Evropi in potrebo po povečanju števila vojakov. Pistorius je izpostavil, da vojska ne sme le pričakovati novih kadrov, temveč se mora nanje pripraviti s primerno kulturo vodenja in mentorstva. Minister meni, da bo le s takšnim pristopom novi obrambni koncept postal dolgoročno vzdržen in operativno učinkovit, kar je ključno za nemško nacionalno varnost in izpolnjevanje zavezniških dolžnosti znotraj zveze NATO.

V Nemčiji se je ob začetku leta opazno zmanjšalo število prošenj za azil, in sicer za 51 odstotkov. Hkrati se je povečalo število deportacij. Vlada razpravlja o nadaljnjih zaostritvah migracijske politike.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice je v soboto prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel okoli 45.000 gospodinjstev in 2.200 podjetij. Po navedbah nemške policije in upravljavca omrežja Stromnetz Berlin je izpad povzročil nameren požig na razdelilni postaji in kabelskem mostu čez kanal Teltow v okraju Lichterfelde. Odgovornost za dejanje so prevzele levičarske ekstremistične skupine, ki so s tem povzročile kritične motnje v oskrbi prebivalstva. Lokalne oblasti so vzpostavile točke za ogrevanje in pomoč prebivalcem, saj se je prekinitev zgodila v zimskem času. Policija dogodek preiskuje kot sabotažo na kritični infrastrukturi. To je že drugi večji napad na berlinsko energetsko omrežje v zadnjih mesecih, kar stopnjuje zaskrbljenost glede varnosti nemške energetske infrastrukture in delovanja ekstremističnih skupin.

Berlinski župan Kai Wegner (CDU) se kljub nadaljnji kritiki ne namerava opravičiti za igranje tenisa med izpadom električne energije, ki je prizadel 100.000 Berlinčanov. Priznal je, da je lagal o svoji lokaciji med izpadom, a meni, da je bila komunikacija glede dogodka samokritična. Kljub temu je prejel podporo zveznega kanclerja Friedricha Merza, ki ocenjuje, da je bilo krizno upravljanje uspešno, čeprav sam ni komentiral županovega igranja tenisa. SPD, koalicijski partner, je izrazil kritiko.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V nemškem mestu Köln je ponoči odjeknila močna eksplozija, ki je poškodovala več parkiranih vozil. Po prvih ugotovitvah lokalne policije in preiskovalcev so neznanci za napad uporabili eksplozivna sredstva, s katerimi so namerno ciljali na določene avtomobile. Kljub veliki gmotni škodi na vozilih in v neposredni okolici dogodka poročil o morebitnih telesnih poškodbah ni. Preiskovalci so na podlagi zbranih dokazov in sledi na kraju dogodka sporočili, da trenutni indici kažejo na morebitno zasebno ozadje oziroma dejanje iz maščevanja v okviru medsebojnih odnosov. Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil in preučuje posnetke nadzornih kamer, da bi identificirala storilce in natančno opredelila motiv za ta nevarni incident v stanovanjski soseski.

Dopisnik nemške televizije Die Welt Christoph Wanner je v analizi novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega izpostavil po njegovem mnenju neprimeren bojeviti duh. Po poročanju nemških medijev je Zelenski v svojem nagovoru deloval protislovno, saj je namesto iskanja poti do mirnega dialoga z Rusijo poudarjal vojaško naravnanost. Takšna drža je v nemških medijskih krogih sprožila kritike, da predsednik ne sledi pričakovanjem po umiritvi razmer, temveč vztraja pri retoriki spopadov. Kritika prihaja v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o morebitnih pogajanjih za končanje konflikta. Wanner je poudaril, da bi moral biti novoletni nagovor priložnost za pošiljanje sporočil o miru, medtem ko je Zelenski po njegovi oceni izkazal držo, ki ni skladna s trenutnimi diplomatskimi potrebami. Ta razkorak med pričakovanji nekaterih evropskih zaveznic in ukrajinsko uradno komunikacijo nakazuje na morebitne napetosti v dojemanju prihodnje strategije v vojni v Ukrajini.

Neznani storilci so med božično-novoletnimi prazniki razbili okensko steklo na uradu politične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v bavarskem mestu Hof. Po navedbah lokalnih organov pregona je bilo dejanje domnevno storjeno z metom kamna. Kriminalistična policija je že sprožila preiskavo incidenta in trenutno išče morebitne očividce, ki bi lahko podali koristne informacije o dogodku. Napad se je zgodil v času med prazniki, ko so bili prostori stranke prazni. Policija prosi javnost za pomoč pri identifikaciji storilcev, saj za zdaj še ni jasnih indicev o motivu, čeprav v podobnih primerih pogosto sumijo na politično motivirano dejanje. Materialna škoda na objektu je bila potrjena, poškodovanih pa v incidentu ni bilo.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno zaslužila približno 726.000 evrov, kar znatno presega njeno uradno osnovno plačo. Kot poročajo tuji mediji, ki se sklicujejo na analizo časnika Financial Times, osnovno plačilo Lagardove znaša 466.000 evrov, vendar se je končni znesek zaradi dodatkov in ugodnosti povišal za približno 56 odstotkov. S tem prejemkom se Lagardova uvršča med najbolje plačane uradnike v Evropski uniji, njen zaslužek pa opazno presega celo plačo predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve. Podatki o visokih prejemkih so v javnosti sprožili razprave o plačni politiki v vrhu evropskih institucij, predvsem v primerjavi s povprečnimi prihodki državljanov in drugimi visokimi funkcionarji, kot je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Analiza razkriva, da dodatki k osnovni plači vključujejo različna nadomestila, ki so del pogodbenih obveznosti za najvišje predstavnike centralne banke. Kljub temu, da so ti zneski v skladu z internimi pravili institucije, so razkritja v finančnih krogih povzročila določeno mero nelagodja zaradi kontrasta z gospodarskimi razmerami v evrskem območju.

V nemškem mestu Offenbach so oblasti odredile preiskovalni pripor za 31-letnega moškega, ki naj bi povzročil silovito prometno nesrečo s tremi smrtnimi žrtvami. Osumljenec je z visoko hitrostjo čelno trčil v drugo vozilo, v katerem so bili vsi trije potniki na mestu mrtvi. Preiskovalni sodnik je zoper voznika izdal nalog za pripor zaradi utemeljenega suma umora, kar je v nemški sodni praksi v primerih ekstremno neodgovorne vožnje z usodnimi posledicami vse pogostejši pravni postopek. Preiskava je pokazala, da je 31-letnik v naselju vozil s hitrostjo, ki je znatno presegala dovoljeno, s čimer je zavestno ogrozil življenja drugih udeležencev v prometu. Policija v Hessnu nadaljuje z zbiranjem dokazov, vključno z izvedenskimi mnenji o hitrosti in tehničnem stanju vozil. Ta dogodek se uvršča v niz tragičnih prometnih nesreč v Nemčiji v zadnjem letu, ki so sprožile razprave o strožjih kaznih za nevarne voznike in boljši prometni varnosti na avtocestah in v mestnih središčih.

Časnik Financial Times je poročal, da Christine Lagarde, predsednica Evropske centralne banke, prejema 726.000 evrov letno, kar je 56 % več od njene uradne plače. To pomeni, da njena plača trikrat presega plačo Jerome Powella, predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve.

Upravno sodišče je zavrnilo nujno zahtevo okoljevarstvene organizacije BUND, ki je želela preprečiti načrtovane prevoze visokoradioaktivnih jedrskih odpadkov iz raziskovalnega centra Jülich v vmesno skladišče Ahaus. Sodišče je presodilo, da so dovoljenja za transport, ki so bila izdana že pred meseci, pravno ustrezna, s čimer je bila odstranjena ena glavnih pravnih ovir za začetek premikov skozi nemško zvezno deželo Severno Porenje - Vestfalija. Kljub sodni odločitvi se napetosti ne umirjajo, saj okoljevarstveniki in lokalni nasprotniki napovedujejo nadaljnji odpor in proteste. Organizacija BUND trdi, da vprašanja glede varnosti transportnih poti in dolgoročne primernosti skladišč še vedno niso ustrezno razjasnjena, ter opozarja na tveganja, ki jih prinaša transport nevarnih snovi skozi gosto poseljena območja. Odločitev sodišča po mnenju pravnih strokovnjakov utrjuje položaj države pri izvajanju odobrenih logističnih operacij na področju jedrske energije, vendar pa se pričakuje, da se bo spor o transparentnosti in varnostnih standardih nadaljeval na drugih ravneh. Policija se medtem že pripravlja na varovanje transportov, saj so aktivisti napovedali blokade cest in železniških povezav.

Hongkonški finančni minister Paul Chan je dejal, da bo Hongkong leto zaključil z močno rastjo, ki bo presegla pričakovanja in se bo nadaljevala tudi v letu 2026. Azijske delnice so bile mešane po medlih praznikih na Wall Streetu, medtem ko so se hongkonške delnice ob znakih politike celinske Kitajske znižale. Kitajska vojska je napovedala vojaške vaje okoli Tajvana, kar je povečalo napetosti.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Nemški farmacevtski velikan Bayer in njegova hčerinska družba Monsanto sta na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware vložila odškodninske tožbe proti podjetjem Pfizer, BioNTech, Moderna in Johnson & Johnson. Tožniki trdijo, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju cepiv proti covidu-19 neupravičeno uporabili tehnologijo za optimizacijo informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), ki jo je Monsanto razvil in patentiral že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za povečanje odpornosti rastlin proti insektom. V tožbi je navedeno, da so tožena podjetja s pomočjo Monsantove gensko spremenjene tehnologije izboljšala stabilnost mRNK v cepivih, s čimer so povečala njihovo učinkovitost pri vzpostavljanju imunosti proti virusu. Bayer, ki sicer ni sodeloval pri proizvodnji cepiv proti covidu-19, v postopku ne zahteva ustavitve proizvodnje ali prodaje cepiv, temveč uveljavlja pravico do finančne odškodnine. Po njihovih navedbah so si proizvajalci s kršitvijo patentov zagotovili izjemne dobičke na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko višina zahtevane odškodnine dosegla znatne zneske, saj se tožba nanaša na tehnološko platformo, ki je bila ključna za hiter razvoj najpogosteje uporabljenih cepiv. Družba Bayer je Monsanto prevzela leta 2018 za 63 milijard dolarjev, s čimer je pridobila tudi obsežen portfelj patentov s področja kmetijske biotehnologije, ki jih zdaj poskuša uveljaviti v farmacevtskem sektorju. Tožene stranke se na vložene tožbe javno še niso podrobneje odzvale.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Nemška konservativna unija CDU/CSU je v volilnem letu 2025 s precejšnjo prednostjo prejela največ visokih donacij med vsemi strankami, zastopanimi v zveznem parlamentu. Po zadnjih podatkih sta stranki CDU in CSU skupaj zbrali skoraj 7,9 milijona evrov sredstev od velikih donatorjev, kar jima zagotavlja močno finančno izhodišče pred prihajajočimi volitvami. Na drugem mestu jima sledi Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je zbrala več kot pet milijonov evrov, vendar se trenutno na sodišču spopada s pravnimi težavami glede ene izmed spornih visokih donacij. Podatki o financiranju strank kažejo na izrazito koncentracijo kapitala pri opozicijskih desnosredinskih in desnih silah, medtem ko so ostale parlamentarne stranke prejele znatno manjša sredstva. Razkritje donacij sproža vprašanja o vplivu velikih zasebnih prispevkov na politično dinamiko v največjem evropskem gospodarstvu v času, ko se država pripravlja na ključno odločanje o prihodnji smeri zvezne politike.