Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je v letu 2024 skupno prejela približno 726.000 evrov, kar je za 56 odstotkov več od njene uradno deklarirane osnovne plače, ki znaša 466.000 evrov. Razliko med uradnim zneskom in dejanskimi prejemki je razkrila analiza časnika Financial Times, ki izpostavlja pomanjkanje transparentnosti pri poročanju o dohodkih vodstva te ključne finančne institucije. Celotni prihodki francoske ekonomistke poleg osnovne plače vključujejo še dodatke v naravi, kot so stroški nastanitve in druge ugodnosti, ki so ocenjeni na 135.000 evrov. Poleg tega Lagarde prejema dodatnih 125.000 evrov letno za svoje delo v upravnem odboru Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ti dodatni prihodki niso navedeni v letnem poročilu ECB, kar sproža vprašanja o preglednosti delovanja institucije. Za primerjavo, plača predsednika ameriške centralne banke Jeromea Powlla je zvezno omejena na približno 172.720 evrov, kar pomeni, da Lagarde zasluži več kot štirikrat toliko kot njen ameriški kolega.

Nemški farmacevtski velikan Bayer in njegova hčerinska družba Monsanto sta na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware vložila odškodninske tožbe proti podjetjem Pfizer, BioNTech, Moderna in Johnson & Johnson. Tožniki trdijo, da so omenjeni proizvajalci pri razvoju cepiv proti covidu-19 neupravičeno uporabili tehnologijo za optimizacijo informacijske ribonukleinske kisline (mRNK), ki jo je Monsanto razvil in patentiral že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja za povečanje odpornosti rastlin proti insektom. V tožbi je navedeno, da so tožena podjetja s pomočjo Monsantove gensko spremenjene tehnologije izboljšala stabilnost mRNK v cepivih, s čimer so povečala njihovo učinkovitost pri vzpostavljanju imunosti proti virusu. Bayer, ki sicer ni sodeloval pri proizvodnji cepiv proti covidu-19, v postopku ne zahteva ustavitve proizvodnje ali prodaje cepiv, temveč uveljavlja pravico do finančne odškodnine. Po njihovih navedbah so si proizvajalci s kršitvijo patentov zagotovili izjemne dobičke na svetovnem trgu. Analitiki opozarjajo, da bi lahko višina zahtevane odškodnine dosegla znatne zneske, saj se tožba nanaša na tehnološko platformo, ki je bila ključna za hiter razvoj najpogosteje uporabljenih cepiv. Družba Bayer je Monsanto prevzela leta 2018 za 63 milijard dolarjev, s čimer je pridobila tudi obsežen portfelj patentov s področja kmetijske biotehnologije, ki jih zdaj poskuša uveljaviti v farmacevtskem sektorju. Tožene stranke se na vložene tožbe javno še niso podrobneje odzvale.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Nemška konservativna unija CDU/CSU je v volilnem letu 2025 s precejšnjo prednostjo prejela največ visokih donacij med vsemi strankami, zastopanimi v zveznem parlamentu. Po zadnjih podatkih sta stranki CDU in CSU skupaj zbrali skoraj 7,9 milijona evrov sredstev od velikih donatorjev, kar jima zagotavlja močno finančno izhodišče pred prihajajočimi volitvami. Na drugem mestu jima sledi Alternativa za Nemčijo (AfD), ki je zbrala več kot pet milijonov evrov, vendar se trenutno na sodišču spopada s pravnimi težavami glede ene izmed spornih visokih donacij. Podatki o financiranju strank kažejo na izrazito koncentracijo kapitala pri opozicijskih desnosredinskih in desnih silah, medtem ko so ostale parlamentarne stranke prejele znatno manjša sredstva. Razkritje donacij sproža vprašanja o vplivu velikih zasebnih prispevkov na politično dinamiko v največjem evropskem gospodarstvu v času, ko se država pripravlja na ključno odločanje o prihodnji smeri zvezne politike.

V Nemčiji je bilo po najnovejših podatkih približno devet od desetih gospodinjskih pomočnikov zaposlenih na črno, kar predstavlja sistemsko težavo na trgu dela. Skoraj štirje milijoni gospodinjstev se pri najemanju pomoči za čiščenje, varstvo ali vzdrževanje izogibajo uradni prijavi delavcev. Glavni razlogi za takšno ravnanje so zapleteni birokratski postopki pri prijavi ter visoki stroški prispevkov za socialno varnost, ki jih morajo kriti delodajalci. Zaradi razširjenosti dela na črno država in socialne blagajne izgubljajo znatna finančna sredstva, hkrati pa delavci ostajajo brez ustrezne socialne zaščite in zavarovanja v primeru nesreč pri delu. Strokovnjaki opozarjajo, da kljub obstoječim spodbudam za legalizacijo tovrstnega dela, večina gospodinjstev še vedno izbira neformalne dogovore, ki omogočajo nižje neposredne stroške storitev. To področje ostaja eden največjih izzivov za nemške nadzorne organe in oblikovalce politik.

Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde se je znašla v središču preiskave časnika Financial Times, ki razkriva, da so njeni dejanski prihodki v letu 2024 bistveno presegli uradno navedene zneske. Po analiziranih podatkih je Lagardova prejela skupni dohodek, ki je za približno 56 odstotkov višji od njene uradno deklarirane osnovne plače. Razkritje sproža vprašanja o transparentnosti finančnega poročanja najvišjih uradnikov Evropske unije. Čeprav so uradna poročila navajala nižje zneske, vključitev različnih dodatkov in ugodnosti kaže na to, da je Lagardova trenutno najbolje plačana uradnica v evropskih institucijah. Finančni strokovnjaki in mediji opozarjajo na morebitna korupcijska tveganja oziroma pomanjkljiv nadzor nad sistemom nagrajevanja v vrhu denarne oblasti evrskega območja. Institucija pod njenim vodstvom se bo morala spopasti s kritikami glede verodostojnosti svojih letnih poročil o stroških dela.

V več berlinskih četrtih so silvestrovanja zasenčili nasilni incidenti, v katerih so posamezniki s pirotehničnimi sredstvi načrtno napadali pripadnike interventnih služb. Po poročanju nemških organov so bili policisti in reševalci tarča neposrednega obstreljevanja z raketami in petardami, kar je ogrozilo njihovo varnost med opravljanjem dolžnosti na terenu. Posebej nevaren incident se je zgodil v mestnem okrožju Spandau, kjer je eksplodirala tako imenovana krogelna bomba, ki spada med močnejša in nevarnejša pirotehnična sredstva. Kljub poostrenim varnostnim ukrepom in prizadevanjem za mirno praznovanje so se organi pregona ponovno spopadali z agresivnimi skupinami, ki so praznovanje izkoristile za napade na predstavnike države in pomoči potrebnim. Podatki o natančnem številu poškodovanih in pridržanih oseb se še zbirajo, vendar lokalne oblasti že napovedujejo strožje ukrepe za prihodnja leta.

Gospodarski svet nemške stranke CDU predlaga dvig upokojitvene starosti nad 67 let zaradi naraščajočega števila upokojencev iz generacije baby boom. Reforma upokojitvenega sistema postaja pomembna tema ob prehodu v novo leto.

Državno tožilstvo v Dresdnu je uradno vložilo obtožnico proti dvema državljanoma Sirije, ki sta osumljena avgustovskega napada z nožem na mestnem vlaku. Incident, ki se je zgodil v dresdenski mestni četrti, je zaradi svoje narave in okoliščin pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost. Preiskovalci so po večmesečnem zbiranju dokazov in zasliševanju prič razkrili podrobnosti, ki sta jih osumljenca načrtovala pred samim dejanjem. Po navedbah tožilstva sta obtoženca namerno napadla potnike, pri čemer so bile uporabljene nevarne hladne orožje. Oblasti dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za kaznivo dejanje, ki je vplivalo na občutek varnosti v javnem potniškem prometu. Podrobnejše informacije o motivih in morebitnih povezavah osumljencev z radikalnimi skupinami so trenutno predmet nadaljnjih sodnih postopkov, vendar obtožnica že jasno opredeljuje stopnjo njune odgovornosti za povzročene poškodbe.

V nemškem mestu Dresden so uradno odkrili spominsko obeležje, posvečeno policistu, ki je izgubil življenje med opravljanjem dolžnosti na začetku letošnjega leta. Tragični dogodek se je zgodil med policijsko operacijo proti tolpi tatov avtomobilov, ko je bil dresdenski policist nenadno ubit. Postavitev spominskega kamna na kraju dogodka predstavlja simbolni poklon lokalne skupnosti in policije žrtvi njihovega sodelavca, ki je svoje delo opravljal v službi javne varnosti. Svečanost ob odkritju pomnika je potekala v navzočnosti policijskih kolegov in uradnikov, ki so s tem dejanjem obeležili spomin na tragično preminulega uslužbenca. Dogodek poudarja tveganja, s katerimi se redno srečujejo organi pregona pri preprečevanju organiziranega kriminala, zlasti na področju čezmejnih tatvin motornih vozil, ki v tej regiji predstavljajo dolgotrajen varnostni izziv. Spominsko obeležje bo služilo kot trajen opomin na nevarnosti policijskega poklica in pomen požrtvovalnosti posameznikov za varnost državljanov.

Nemška socialdemokratska stranka (SPD) je napovedala pripravo zakonskega predloga za reformo davka na dediščino, ki se osredotoča na pravičnejšo porazdelitev premoženjskega bremena. Glavni cilj predloga je uvedba višjih davčnih stopenj za ekstremno visoke dediščine in milijonska premoženja, ki so bila po mnenju stranke doslej obdavčena prenizko. Po trenutnih navedbah SPD bi s tem zmanjšali družbeno neenakost, saj se pogosto dogaja, da prejemniki velikih premoženj državi ne plačajo sorazmernega deleža dajatev. Kljub prizadevanjem za strožjo obdavčitev posameznikov pa načrt SPD predvideva določene izjeme. Stranka želi zaščititi podjetniški sektor, zato bodo premoženjske vrednosti operativnih podjetij v okviru reforme predvidoma obravnavane ugodneje. S tem ukrepom želijo preprečiti negativne vplive na gospodarsko dejavnost in ohraniti delovna mesta v družinskih podjetjih, hkrati pa zagotoviti, da bi bogati posamezniki h kapitalski stabilnosti države prispevali večji delež.

Poslanska skupina bavarske krščansko-socialne unije (CSU) je na zimskem zasedanju v samostanu Seeon sprejela resolucijo, v kateri poziva k ponovni uvedbi jedrske energije v Nemčiji. Kljub dokončnemu zaprtju zadnjih jedrskih elektrarn v državi stranka zahteva, da Nemčija postane vodilna sila pri razvoju novih tehnologij, predvsem malih modularnih reaktorjev in jedrske fuzije. Po mnenju vodstva stranke je vrnitev k jedrski opciji nujna za zagotavljanje dolgoročne energetske varnosti in konkurenčnosti nemškega gospodarstva, ki se trenutno spopada z visokimi cenami energentov. Predstavniki CSU so poudarili, da bi morala država namesto opuščanja tehnologije investirati v raziskave in postavitev mini jedrskih elektrarn, ki bi dopolnjevale obnovljive vire energije. Ta politična pobuda predstavlja neposredno nasprotovanje trenutni energetski politiki zvezne vlade, ki temelji na prehodu na zemeljski plin in obnovljive vire. Stranka opozarja, da Nemčija brez jedrske energije tvega tehnološki zaostanek in energetsko odvisnost od uvoza, kar bi lahko dolgoročno oslabilo industrijsko bazo države.

Krščansko-socialna unija (CSU) je na svojem tradicionalnem zimskem zasedanju v samostanu Seeon v Zgornji Bavarski začrtala politično smer za prihodnje leto, pri čemer se je osredotočila na vprašanje energetske neodvisnosti države. Stranka se odločno zavzema za ponovno uvedbo jedrske energije v Nemčiji, kar ostaja ena najbolj razdiralnih tem v nemški politiki. Na srečanju, ki se je začelo 6. januarja, so delegati razpravljali o potrebi po stabilnih in cenovno dostopnih virih energije za nemško gospodarstvo. Dogodka se je udeležil tudi kancler Friedrich Merz, kar poudarja pomen usklajevanja znotraj konservativnega bloka CDU/CSU pred prihajajočimi političnimi izzivi. Razprava o jedrski energiji v Nemčiji ponovno pridobiva na teži, saj CSU trdi, da je bila opustitev te tehnologije preuranjena glede na trenutne geopolitične in gospodarske razmere. Stranka s tem neposredno izziva energetske politike prejšnjih vlad in zahteva revizijo energetske strategije, ki bi vključevala sodobne jedrske reaktore.

Najnovejša raziskava inštituta Ifo je razkrila, da velika večina podjetij v Nemčiji meni, da so trenutne davčne obremenitve previsoke. Nemčija se med državami skupine G7 uvršča na vrh po višini obdavčitve podjetij, kar po mnenju gospodarstvenikov resno ogroža konkurenčnost največjega evropskega gospodarstva. Podjetja so v anketi izpostavila tri specifične davke, ki zanje predstavljajo največje breme in ovirajo njihovo poslovanje ter investicijski potencial. Rezultati raziskave poudarjajo naraščajoče nezadovoljstvo v poslovnem sektorju, kjer prevladuje prepričanje, da država s trenutno davčno politiko bolj deluje v korist davčne uprave kot pa v podporo gospodarski rasti. Gospodarstveniki opozarjajo, da bi lahko visoki stroški obdavčitve privedli do zmanjšanja domačih naložb ali celo do selitve dejavnosti v države z ugodnejšim poslovnim okoljem. Inštitut Ifo s temi podatki potrjuje nujnost razprave o davčni reformi, ki bi Nemčijo ponovno naredila privlačno za domače in tuje vlagatelje.

Evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner je pozval nemško vlado k čimprejšnji odpravi nadzora na kopenskih mejah z vsemi sosednjimi državami. Nemčija je poostren nadzor uvedla maja 2025 z namenom zmanjšanja števila nezakonitih prehodov in krepitve nacionalne varnosti, vendar Brunner poudarja, da morajo biti takšni ukrepi le časovno omejeni in izjemni naravi. Bruselj v luči teh dogodkov vztraja pri polnem delovanju schengenskega sistema, ki temelji na prostem pretoku oseb znotraj Unije. Namesto nadzora na notranjih mejah Evropska komisija pod vodstvom Brunnerja zagovarja močnejšo zaščito zunanjih meja Evropske unije. Po komisarjevih besedah bi se morala Nemčija v doglednem času vrniti k standardnim schengenskim pravilom, saj trenutni režim predstavlja odstopanje od temeljnih načel povezave. Nemška vlada zaenkrat vztraja pri svojih ukrepih, saj meni, da so nujni za obvladovanje migracijskih pritiskov. Kljub temu se pritisk evropskih institucij stopnjuje, saj bi dolgotrajni nadzori lahko povzročili gospodarsko škodo in logistične težave v celotni regiji. Poziv komisarja Brunnerja tako nakazuje na vse večje razhajanje med interesi držav članic po večji varnosti in prizadevanji Bruslja za ohranitev svobode gibanja.

Državno tožilstvo v Gießnu je vložilo obtožnico proti 35-letnemu moškemu, ki mu očitajo spolno zlorabo treh otrok. Obtoženec je v preteklosti opravljal delo vzgojitelja in vodje otroškega vrtca, vendar preiskovalci po trenutnih ugotovitvah nimajo dokazov, da bi se kazniva dejanja dogajala v času njegovega službovanja v izobraževalnih ustanovah. Kljub temu organi pregona nadaljujejo s preiskavo, saj obstaja sum, da bi bilo žrtev lahko še več. Primer je v nemški javnosti sprožil precej pozornosti zaradi storilčeve pretekle poklicne vloge, ki vključuje delo z najranljivejšimi skupinami. Tožilstvo poudarja, da se obtožbe nanašajo na konkretne primere spolnega nasilja, osumljenec pa se bo moral pred sodiščem zagovarjati v kratkem. Policija obenem poziva morebitne druge prizadete osebe k sodelovanju v postopku. Čeprav so dejanja, navedena v obtožnici, zaenkrat omejena na tri otroke, obsežna preiskava poteka v več smereh. Osredotočena je predvsem na preverjanje vseh lokacij, kjer je obtoženi deloval, da bi izključili sistemske zlorabe znotraj institucij. Za zdaj podrobnosti o identiteti žrtev in natančnih okoliščinah dogodkov zaradi zaščite mladoletnikov niso bile razkrite javnosti.

Nemška zvezna obveščevalna služba (BND) se je znašla pod plazom resnih obtožb, saj naj bi po navedbah novinarja tednika Die Zeit Holgerja Starka prisluškovala nekdanjemu predsedniku Združenih držav Amerike Baracku Obami. Stark trdi, da je BND spremljal komunikacijo Obame celo med njegovimi leti s predsedniškim letalom Air Force One, ob tem pa naj bi bila tarča obveščevalnih dejavnosti tudi takratna ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton. Po poročanju nemških medijev za tovrstno dejavnost ni obstajal uradni nalog za vohunjenje, kar sproža dodatna vprašanja o delovanju nemških obveščevalcev. Dogajanje meče senco dvoma na pretekle izjave nemškega političnega vrha, saj so razkritja neposredno povezana z obdobjem, ko je Nemčija ostro kritizirala ameriške dejavnosti na svojem ozemlju. Čeprav uradnih potrditev s strani nemške vlade še ni, navedbe o prisluškovanju zavezniškemu voditelju povzročajo precejšnjo politično nelagodje. Incident ponovno odpira razpravo o mejah nadzora in etiki v mednarodnih odnosih, zlasti med tesnimi partnericami znotraj zveze NATO.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Kmetje v več evropskih državah so v četrtek stopnjevali proteste proti načrtovanemu trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim združenjem Mercosur. Francoski in belgijski kmetje so s traktorji blokirali dva ključna avtocestna mejna prehoda med državama, medtem ko so njihovi nemški kolegi ohromili promet na približno dveh ducatih avtocestnih uvozov v zveznih deželah Brandenburg in Mecklenburg-Predpomorjansko. Protestniki zahtevajo takojšnjo zaustavitev pogajanj, saj se bojujejo proti nelojalni konkurenci iz Južne Amerike. Organizatorji protestov opozarjajo, da bi uvoz cenejših kmetijskih pridelkov, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije, uničil domače kmetijstvo. V Nemčiji je kmetijske zahteve podprla tudi stranka BSW, ki poudarja pomen zaščite lokalne pridelave hrane. Blokade so povzročile obsežne zastoje v prometu, zlasti na pomembnih prometnicah A1 in A7, kar je povzročilo preglavice tisočem voznikov. Stopnjevanje pritiska kmetov prihaja tik pred odločilnim glasovanjem Evropske unije o omenjenem sporazumu. Kmetijski sindikati napovedujejo nadaljevanje in širitev protestnih aktivnosti, če Bruselj ne bo prisluhnil njihovim pomislekom glede ogrožanja evropskih prehranskih standardov in ekonomskega preživetja kmetijskih gospodarstev. Situacija ostaja napeta, saj države članice EU glede ratifikacije sporazuma ostajajo razdeljene.

Švicarska policija je identificirala 24 od 40 žrtev požara v baru v Crans-Montani, vključno z 11 mladoletniki in šestimi tujimi državljani. Prav tako so identificirali vseh 116 ljudi, ki so bili v požaru poškodovani.

Štiriindvajsetdeset zdravstvenih zavarovalnic v Nemčiji je zvišalo prispevne stopnje. Zdravstveni izdatki se letno povečujejo za dvomestne milijardne zneske. Napovedane so reforme, ki naj bi preprečile nadaljnjo rast stroškov, vendar so verjetni tudi rezi v obsegu storitev.

Že tretji dan zapored je približno 30.000 gospodinjstev v Berlinu brez električne energije. Zaradi tega so nekatere šole ostale zaprte na prvi dan pouka po počitnicah. Vzpostavljene so bile zasilne nastanitve za prizadete. Ustanovljen je bil krizni štab, pri odpravi težav pa pomaga tudi Bundeswehr.

Tožilstvo v Münchnu je zaključilo preiskavo proti ruskemu milijarderju uzbeškega rodu Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen pranja denarja in kršenja nemške zakonodaje o zunanji trgovini v povezavi s sankcijami Evropske unije. Postopek se je končal, potem ko je Usmanov privolil v plačilo globe v višini štirih milijonov evrov v državni proračun ter donacijo omih milijonov evrov v dobrodelne namene. Skupni znesek v višini 12 milijonov dolarjev je omogočil ustavitev kazenskega pregona brez priznanja krivde. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina, je bil pod drobnogledom nemških organov zaradi domnevnih finančnih nepravilnosti in neupoštevanja omejevalnih ukrepov, ki jih je EU uvedla po ruskem napadu na Ukrajino. Njegovi odvetniki so ves čas zavračali očitke o pranju denarja in poudarjali, da so bile preiskave politično motivirane. Odločitev tožilstva o poravnavi pomeni konec enega najodmevnejših pravnih primerov proti ruskim oligarhom v Nemčiji.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

V nemški prestolnici Berlin se je pred Brandenburškimi vrati zbralo več sto protestnikov, ki so izrazili ostro nasprotovanje ameriškemu vojaškemu posredovanju v Venezueli. Shod je bil organiziran kot neposreden odziv na akcijo sil Združenih držav Amerike, v kateri je bil pridržan venezuelski predsednik Nicolás Maduro. Udeleženci protesta so od nemške vlade zahtevali odločno ukrepanje in uvedbo posledic za Washington zaradi tovrstnega posega v suverenost tuji države. Dogodek v Berlinu odraža širše napetosti v mednarodni skupnosti glede legitimnosti uporabe vojaške sile za dosego političnih sprememb v latinskoameriških državah. Čeprav so protestniki pozvali k diplomatskemu pritisku na ZDA, uradni Berlin o morebitnih sankcijah ali uradnih diplomatskih notah še ni podal podrobnejših informacij. Razmere ostajajo napete, saj aretacija Madura predstavlja velik premik v geopolitični dinamiki regije.

Nemška farmacevtska družba Bayer je vložila tožbe proti vodilnim proizvajalcem cepiv proti covidu-19, vključno s podjetji Pfizer, BioNTech in Moderna, zaradi domnevne nepooblaščene uporabe tehnologije informacijske ribonukleinske kisline (mRNK). Bayer trdi, da so omenjena podjetja pri razvoju svojih cepiv uporabila tehnološke rešitve, ki jih je že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvila njegova hčerinska družba Monsanto. Tožbe so bile vložene na zveznem sodišču v ameriški zvezni državi Delaware. Jedro spora se nanaša na patente za stabilizacijo mRNK, ki jih je Monsanto prvotno razvijal za uporabo v kmetijstvu oziroma za izboljšanje odpornosti poljščin. Bayer v tožbenih zahtevkih navaja, da so proizvajalci cepiv brez ustreznega dovoljenja ali plačila licenčnin uporabili te specifične znanstvene metode, ki so se kasneje izkazale za ključne pri izdelavi učinkovitih cepiv proti virusu SARS-CoV-2. Po navedbah tožnika so kršitve patentov neposredno vplivale na uspeh in komercialno vrednost cepiv. Predstavniki podjetij Pfizer, Moderna in BioNTech se na obtožbe še niso uradno odzvali, vendar se v industriji pričakuje dolgotrajen pravni spor. Tožba bi lahko imela širše posledice za farmacevtski trg in prihodnji razvoj mRNK terapij, saj se postavlja vprašanje lastništva nad temeljnimi biotehnološkimi procesi. Bayer sicer s tožbo ne želi ustaviti distribucije cepiv, temveč zahteva finančno odškodnino za uporabo svoje intelektualne lastnine.

V nemški zvezni deželi Hessen so v preteklem letu v sprejemnih centrih zabeležili znatno manjše število beguncev v primerjavi z letom prej. Po uradnih podatkih se je priliv prosilcev za azil, ki so prispeli v objekte za prvo oskrbo, opazno zmanjšal, kar lokalne oblasti pripisujejo več dejavnikom. Med glavnimi razlogi za ta trend navajajo strožje nadzore na mejah in spremenjene migracijske politike na ravni celotne države. Zmanjšanje števila prihodov pomeni določeno razbremenitev za deželne kapacitete, ki so bile v prejšnjih obdobjih pod velikim pritiskom. Kljub upadu številk pa pristojne službe opozarjajo, da situacija ostaja dinamična in zahteva stalno prilagajanje sprejemne infrastrukture. Hessen bo v prihodnje še naprej spremljal migracijske tokove, da bi zagotovil ustrezno oskrbo tistim, ki so do nje upravičeni, hkrati pa učinkovito izvajal postopke vračanja za tiste brez statusa.

Udo Di Fabio, nekdanji sodnik nemškega zveznega ustavnega sodišča, je ocenil položaj in možne scenarije glede AfD (Alternativa za Nemčijo) v Nemčiji, kjer bo leta 2026 pet pomembnih volitev. Opozoril je proti pavšalnim obtožbam o nacizmu proti tej stranki.

Bavarska vlada je ustanovila center za zaščito pred okužbami, da bi združila strokovno znanje in izboljšala priprave na boj proti nalezljivim boleznim. Ta poteza je odgovor na izkušnje, pridobljene med krizo s koronavirusom.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je ob začetku novega leta ponovno sprožila politično razpravo o migracijah z zahtevo po vzpostavitvi možnosti za izgon sirskih državljanov v domovino. Stranka svoje zahteve utemeljuje na podlagi aktualnih podatkov o beguncih, ki kažejo na jasne trende na področju migracijskih tokov. Po mnenju predstavnikov CSU bi morala Nemčija oceniti varnostne razmere v določenih delih Sirije in omogočiti vračanje tistih oseb, ki so storile kazniva dejanja ali predstavljajo grožnjo varnosti. Predlog je v nemškem političnem prostoru že naletel na deljena mnenja, saj kritiki opozarjajo na še vedno nestabilne razmere pod režimom Bašarja al Asada. Kljub temu CSU vztraja pri strožji migracijski politiki, ki bi vključevala tudi revizijo statusa sirskih beguncev. Ta poteza velja za del širše strategije stranke, da pred prihajajočimi volitvami nagovori volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim upravljanjem migracijskih vprašanj na zvezni ravni.

V Nemčiji so se pojavile pobude, ki beguncem omogočajo menjavo dobroimetja z njihovih socialnih plačilnih kartic za gotovino. Namen teh prizadevanj, ki vključujejo bolšje sejme in trgovine z rabljenimi izdelki, je prosilcem za azil omogočiti nakupovanje na mestih, kjer plačilne kartice niso sprejete ali pa je njihova uporaba močno omejena. Organizatorji teh pobud trdijo, da nove omejitve pri uporabi plačilnih kartic beguncem onemogočajo dostop do cenovno ugodnejših dobrin iz druge roke. Sistem plačilnih kartic za begunce, ki so ga v nekaterih nemških zveznih deželah uvedli za zmanjšanje gotovinskih izplačil, je naletel na odpor civilnodružbenih organizacij. Te izpostavljajo, da kartice omejujejo svobodo izbire in dostojanstvo posameznikov, saj jih ni mogoče uporabljati v vseh trgovinah, hkrati pa so dvigi gotovine omejeni na nizke zneske. Pobude za menjavo denarja tako delujejo kot oblika protesta proti migracijski politiki, ki po mnenju aktivistov marginalizira prosilce za azil. Nemške oblasti sicer vztrajajo, da je cilj sistema preprečiti nakazila denarja v domovine in zmanjšati privlačnost Nemčije kot ciljne države za ilegalne migracije.

V Nemčiji se pred prihajajočim silvestrovim ponovno krepi razprava o morebitni uvedbi splošne prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev na državni ravni. Glavni pobudnik je nemški policijski sindikat, ki je v svoji peticiji za prepovest ognjemetov zbral že skoraj tri milijone podpisov. Razprava je postala še posebej vroča zaradi številnih poškodb in incidentov, ki so v preteklih letih zaznamovali praznovanja novega leta po vsej državi. Zagovorniki prepovedi opozarjajo na veliko število poškodovancev, ki vsako leto obremenijo zdravstveni sistem, ter na varnostna tveganja za policiste in reševalce na terenu. Na drugi strani nasprotniki poudarjajo, da gre za dolgoletno tradicijo, ki predstavlja pomemben del praznovanja za večino državljanov. Kljub visokemu številu podpisov pod peticijo pa odločitev o zakonodajnih spremembah ostaja predmet političnih pogajanj, saj se vlada spopada s pritiski tako javnosti kot industrije zabavne pirotehnike.

Evropska unija in več zahodnih držav so Izraelu izrazile ostro opozorilo zaradi napovedanih ukrepov, ki bi lahko vodili do preklica licenc in prepovedi delovanja za 37 humanitarnih organizacij na območju Gaze. Izraelske oblasti so proti omenjenim nevladnim organizacijam sprožile obtožbe o domnevnem sodelovanju s terorističnimi skupinami, kar pa v mednarodni skupnosti sproža strahove pred popolnim zlomom humanitarne oskrbe. Visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk je izraelsko ravnanje označil za ogorčenja vredno in poudaril, da bi takšna poteza dodatno poglobila že tako katastrofalno oskrbovalno krizo. Zavezništvo zahodnih držav poziva Izrael, naj ne omejuje dela humanitarnih delavcev, saj so ti ključni za preprečevanje splošne lakote. Kritike prihajajo v času, ko se mednarodni pritisk na judovsko državo stopnjuje, hkrati pa znotraj Evropske unije ostajajo razhajanja glede uvedbe morebitnih sankcij. Medtem ko nekatere države, kot je Nizozemska, že prepoznavajo dejanja Izraela kot grožnjo nacionalni varnosti, druge članice, predvsem Nemčija, ostajajo zadržane pri zaostrovanju ukrepov proti svojemu strateškemu partnerju.

Številna nemška mesta so sprožila na desetine novih projektov, s katerimi želijo prebivalce učinkoviteje zaščititi pred posledicami podnebnih sprememb. Ti ukrepi vključujejo prilagajanje urbane infrastrukture na ekstremne vremenske pojave, kot so vročinski valovi in poplave. Izvajanje načrtovanih strategij predstavlja velik finančni zalogaj za lokalne proračune, saj zahteva dolgoročne investicije v zeleno infrastrukturo in posodobitev obstoječih sistemov. Mestne oblasti poudarjajo, da je hitro ukrepanje nujno za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivanja v urbanih okoljih. Projekti so usmerjeni predvsem v hlajenje mestnih jeder in izboljšanje sistemov za odvodnjavanje meteornih voda. Kljub visokim stroškom mesta vidijo te investicije kot ključne za preprečevanje še večje gospodarske škode v prihodnosti, ki bi jo lahko povzročile neobvladljive podnebne katastrofe.

V Nemčiji se je okrepilo gibanje civilne pobude, ki opozarja na pomanjkanje transparentnosti v pravosodnem sistemu. Kljub temu da so sodbe izrečene »v imenu ljudstva«, ostaja večina teh dokumentov državljanom nedostopna. Trenutno je le majhen delež sodnih odločb javno objavljen v spletnih bazah podatkov, kar po mnenju kritikov krši načelo javnosti sojenja in omejuje nadzor nad delom sodstva. Civilna pobuda si prizadeva za spremembo zakonodaje, ki bi zagotovila sistematično objavo vseh sodnih odločb v anonimizirani obliki. Zagovorniki reforme trdijo, da bi takšna poteza okrepila zaupanje v pravno državo in omogočila boljšo informiranost javnosti o sodni praksi. Nemško pravosodje se tako spopada s pritiski po digitalizaciji in odprtosti, ki bi državljanom omogočila neposreden vpogled v delovanje tretje veje oblasti.

Ruski mediji, ki se sklicujejo na nemški časnik Berliner Zeitung, so poročali, da je ameriška operacija proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru za Ukrajino "najslabši signal", celo bolj zaskrbljujoč od težav na fronti in neuspešnih pogajanj. Operacija naj bi bila "pomembno opozorilo" za Kijev.

Oblasti v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija so za prihajajočo silvestrsko noč napovedale obsežne varnostne ukrepe, da bi zagotovile javni red in mir. Na terenu bo prisotnih približno 7.600 policistov, kar predstavlja znatno okrepitev policijskih sil v primerjavi z običajnimi delovnimi dnevi. Poleg povečane prisotnosti varnostnih organov bodo oblasti v določenih mestnih jedrih uvedle videonadzor in lokalne prepovedi uporabe pirotehničnih sredstev. Ti ukrepi so odgovor na pretekle incidente in so namenjeni preprečevanju morebitnih nemirov ter zagotavljanju varnosti prebivalcev in obiskovalcev. Policija se bo osredotočila predvsem na kraje z večjo zgostitvijo ljudi, kjer so v preteklih letih beležili kršitve javnega reda. Lokalne prepovedi petard in raket so uvedli v več mestih, da bi zmanjšali tveganje poškodb in preprečili napade na interventne službe, ki so bili v preteklosti kritična točka novoletnih praznovanj.

V obsežnem požaru v Brandenburgu so pred nekaj dnevi zgoreli dva supermarketa. Policija sumi, da sta požar podtaknila mladostnika in zaključila prvo fazo preiskave.

V Magdeburgu v nemški zvezni deželi Saška-Anhalt so oblasti iz države izgnale 21-letnega državljana Tadžikistana, ki so ga decembra pridržali zaradi suma načrtovanja terorističnega napada. Po poročanju lokalnega notranjega ministrstva je moški državo zapustil v soboto pod nadzorom uradnih organov. Varnostne službe so na podlagi zbranih informacij ocenile, da je osumljenec iz islamističnih motivov pripravljal hudo nasilno dejanje. Postopek izgona je bil izveden na pobudo ministrstva, potem ko so varnostni organi analizirali grožnjo, ki jo je moški predstavljal za javno varnost. Čeprav podrobnosti o specifičnih ciljih načrtovanega napada niso bile javno razkrite, je bil osumljenec v policijskem pridržanju od decembra, ko so ga prvič aretirali v Magdeburgu. Njegova vrnitev v domovino pomeni zaključek operacije, s katero so nemški organi preprečili morebitno radikalizirano delovanje na svojih tleh.

Nemška krščansko-demokratska unija (CDU) in njena sestrska stranka CSU sta v zadnjem obdobju prejeli znatno višje zneske zasebnih donacij kot vladajoči socialdemokrati (SPD). Po uradnih podatkih o financiranju političnih strank so velike donacije podjetij, gospodarskih združenj in premožnih posameznikov napolnile blagajne konservativnega bloka, medtem ko so prihodki SPD iz tega naslova ostali v ozadju. Razlika v zbranih sredstvih postaja še posebej očitna v luči priprav na prihajajoče volitve, ko se potrebe po financiranju kampanj močno povečajo. Analiza kaže, da nemško gospodarstvo stavi na politično menjavo, saj se donatorji tradicionalno bolj nagibajo k strankam z desne sredine, ki zagovarjajo nižje davke in manjšo regulacijo. Kljub temu da SPD trenutno vodi zvezno vlado, stranka težje privablja velike vlagatelje, kar lahko vpliva na intenzivnost njihovega političnega oglaševanja. Finančna prednost unije CDU/CSU tako predstavlja pomembno prednost pri nagovarjanju volilnega telesa v ključnih regijah Nemčije.

Kljub dolgoletnim političnim pritiskom na nemška podjetja, da bi povečala število žensk na vodilnih položajih, je leta 2025 prišlo do nazadovanja pri imenovanju žensk v upravah.

Močno sneženje in sunkovit veter sta v petek povzročila obsežen kaos na nizozemskem letališču Schiphol v Amsterdamu, ki velja za eno najpomembnejših evropskih prometnih vozlišč. Zaradi zimskih razmer so bili upravljavci letališča prisiljeni odpovedati več sto načrtovanih poletov, številni potniki pa so se spopadali z večurnimi zamudami. Snežne padavine in slaba vidljivost niso vplivale le na lokalni promet, temveč so povzročile motnje v širši mednarodni mreži letalskih povezav. Poleg odpovedi poletov na samem letališču so o težavah poročali tudi v povezavi z destinacijami v Nemčiji in drugih sosednjih državah. Letalske družbe so potnike pozvale, naj pred odhodom na letališče preverijo status svojih letov, saj so razmere na stezah zahtevale nenehno čiščenje snega in odmrzovanje letal. Kljub prizadevanjem letaliških služb je zimsko vreme močno okrnilo zmogljivosti letališča, kar je povzročilo zastoje v celotnem potniškem terminalu.

V razpravi o naraščajočih stroških življenjskih potrebščin je strokovnjak za trgovino izrazil dvom o smiselnosti predloga stranke Zelenih, ki bi trgovske verige prisilil v objavo cen v realnem času preko mobilne aplikacije. Pobuda predvideva, da bi morali trgovci zagotavljati transparentnost svojih cenikov, kar bi potrošnikom omogočilo neposredno primerjavo cen med različnimi ponudniki pred nakupom. Kljub namenu, da bi s tem ukrepom zmanjšali finančno breme za kupce, strokovna javnost opozarja na praktične težave in omejeno uporabnost takšnega orodja. Kritiki poudarjajo, da so cene živil podvržene hitrim spremembam in lokalnim akcijam, kar bi otežilo vzdrževanje točnosti podatkov. Poleg tega se postavlja vprašanje o vplivu na konkurenčnost in morebitne administrativne stroške za trgovce, ki bi se lahko na koncu znova prenesli na končnega potrošnika. Nemška politika sicer išče nove načine za obvladovanje inflacije na področju hrane, vendar ostaja vprašanje tehnološke izvedljivosti in dejanske koristi za povprečno gospodinjstvo še naprej odprto.

Novi komentarji kritično ocenjujejo predlog CSU za ponovno uvedbo jedrske energije, pri čemer poudarjajo, da gre za 'glasbo prihodnosti', ki služi kot odvračanje pozornosti od nujnih izzivov energetskega prehoda. Članki navajajo, da je pomembnejše osredotočiti se na obstoječe obnovljive vire energije, namesto na tehnologije, ki v prihodnjih desetletjih morda še ne bodo pripravljene za uporabo.

Nemško združenje obrtnikov je izrazilo nezadovoljstvo zaradi neizpolnjenih obljub o razbremenitvi, ki jih je zvezna vlada zapisala v koalicijsko pogodbo. Ena izmed osrednjih zahtev za zmanjšanje birokracije je odprava prepovedi nedeljske peke za peke, kar bi po mnenju panožnih predstavnikov omogočilo večjo prilagodljivost in konkurenčnost na trgu. Obrtniki opozarjajo, da so trenutne regulacije zastarele in preveč obremenjujoče za mala podjetja, ki se spopadajo z naraščajočimi stroški in administrativnimi ovirami. Poleg vprašanja nedeljskega dela so predstavniki obrtne zbornice izpostavili, da napovedano zmanjšanje birokracije poteka prepočasi ali pa se sploh ne izvaja. Vlada pod vodstvom kanclerja Olafa Scholza je ob začetku mandata napovedala obsežne reforme za spodbujanje gospodarstva, vendar obrtniki trdijo, da v praksi še niso občutili bistvenih izboljšav. Zahtevajo takojšnje ukrepe, ki bi podjetnikom omogočili lažje poslovanje brez nepotrebnih državnih posegov v delovni čas in proizvodne procese.

Najnovejši podatki kažejo, da se je rast življenjskih stroškov v Nemčiji v zadnjem obdobju znatno umirila, kar prinaša olajšanje za potrošnike po dolgotrajnem obdobju visokih cen. Čeprav so se številni izdelki in storitve v preteklih letih močno podražili, se dinamika naraščanja cen zdaj upočasnjuje, kar pomeni, da se vsakdanje življenje ne draži več tako agresivno kot prej. Kljub temu da so nemški državljani v zadnjem obdobju pogosto opazili skokovite rasti cen na vseh področjih, od energentov do prehrane, trenutni trendi kažejo na stabilizacijo trgov. Strokovnjaki ocenjujejo, da se inflacijski pritiski zmanjšujejo, vendar opozarjajo, da so ravni cen v primerjavi z leti pred krizo ostale visoke. Gospodinjstva tako še vedno občutijo posledice preteklih podražitev, a se hitrost novih povišanj zmanjšuje.

Odbor za notranje zadeve deželnega zbora Severnega Porenja - Vestfalije se bo prihodnji teden sestal na izredni seji, na kateri bodo obravnavali okoliščine nedavnega spektakularnega vloma v Gelsenkirchnu. Dogodek, ki so ga mediji poimenovali 'Gelsenkirchen-Coup', je sprožil številna vprašanja o varnostnih ukrepih in učinkovitosti policijskega delovanja v regiji. Opozicijska stranka SPD je zahtevala podrobna pojasnila o poteku preiskave ter morebitnih pomanjkljivostih, ki so omogočile izvedbo tako zahtevnega kaznivega dejanja. Poslanci se bodo osredotočili predvsem na vprašanje, kako so storilci uspeli neopaženo izvesti vlom in ali so obstajale predhodne informacije, ki bi dogodek lahko preprečile. Razprava v deželnem zboru je ključna za zagotavljanje transparentnosti in povrnitev zaupanja javnosti v organe pregona, saj primer zaradi svoje drznosti močno odmeva v nemški javnosti. Rezultati seje bodo verjetno vplivali na prihodnje strategije varovanja kritične infrastrukture in dragocenih objektov.

Nekdanji predsednik nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel je ostro kritiziral trenutno usmeritev svoje stranke in ji očital postavljanje napačnih prioritet pri vodenju države. Po njegovem mnenju socialna država ni bila zasnovana za to, da bi se za vsako življenjsko situacijo uvajalo nove socialne prejemke. Gabriel je v svojih izjavah pozval k večjemu realizmu in poudaril, da bi se morala stranka bolj resno posvetiti reševanju temeljnih gospodarskih in socialnih težav, namesto da se osredotoča na širjenje socialnih transferjev. Nekdanji podkancler je obnašanje nekaterih funkcionarjev SPD označil za škodljivo in celo uničujoče za ugled stranke. Po njegovem prepričanju se stranka preveč oddaljuje od realnih problemov delovnega ljudstva, kar bi lahko dolgoročno ogrozilo njeno politično moč. Njegove kritike prihajajo v času, ko se Nemčija spopada z gospodarskim ohlajanjem in proračunskimi omejitvami, kar v koaliciji sproža številne razprave o prihodnji porabi javnih sredstev. Gabriel s tem opozarja na nujnost strukturnih reform namesto zgolj kurativnih socialnih ukrepov.

Bolgarija je uradno prevzela evro in postala 21. članica evroobmočja, s čimer je opustila svojo nacionalno valuto lev. Kljub uradnim napovedim o gospodarski stabilnosti in rasti, ki jih zagovarjajo institucije, kot je Evropska centralna banka, vstop spremljajo številni pomisleki glede politične nestabilnosti in korupcije v državi. Kritiki poudarjajo, da bi lahko širitev denarne unije na države z nižjim gospodarskim standardom, kot je Bolgarija, povzročila dodatne pritiske na stabilnost celotnega evrskega območja. Prebivalstvo Bolgarije ostaja razdeljeno, saj skoraj polovica državljanov izraža skepticizem glede koristi nove valute. Glavni strahovi so povezani predvsem z morebitnim nenadzorovanim dvigom cen življenjskih potrebščin, kar bi lahko še dodatno otežilo položaj najrevnejših slojev prebivalstva. Čeprav so evropski voditelji vstop označili za uspeh, analitiki opozarjajo na tveganja, ki jih prinaša vključevanje države s specifičnimi strukturnimi težavami v skupni denarni sistem.

Nemčija je s današnjim dnem uvedla nižjo stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) za hrano, ki jo strežejo v restavracijah in obratih s hitro prehrano. Stopnja obdavčitve se je znižala z dotedanjih 19 na sedem odstotkov. Glavni cilj tega ukrepa je neposredna podpora lastnikom gostinskih lokalov, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z znatnim povišanjem obratovalnih stroškov. Znižanje davčne stopnje naj bi delno izravnalo finančne pritiske na sektor in preprečilo morebitno množično zapiranje obratov. Ukrep velja izključno za hrano, medtem ko pijača ostaja obdavčena po prvotni, višji stopnji. Nemška vlada s tem korakom odgovarja na pozive stroke po pomoči panogi, ki je bila v preteklih letih močno obremenjena. Pričakuje se, da bo znižanje davka prispevalo k stabilizaciji cen za končne potrošnike v nemškem gostinstvu.