Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Bavarska ministrica za zdravje Judith Gerlach je sprožila uradno iniciativo za popolno odpravo zveznega zakona, ki je v Nemčiji legaliziral uporabo konoplje v rekreativne namene. Po mnenju bavarskih deželnih oblasti je bila odločitev o legalizaciji napačna, saj naj bi negativno vplivala na javno zdravje in varnost prebivalstva. Gerlachova je poudarila, da so potrebni nujni popravki, ki bi ponovno uvedli strožji nadzor in prepovedi. Bavarska vlada se v svojem predlogu opira na ocene, da je trenutna ureditev povzročila dodatne obremenitve za policijo in pravosodne organe, hkrati pa ni dosegla zastavljenega cilja o zmanjšanju črnega trga. Ministrica poziva zvezno vlado v Berlinu, naj prizna pomanjkljivosti zakona in nemudoma začne postopek za njegovo razveljavitev. Bavarska ostaja ena najostrejših nasprotnic liberalizacije mamil v državi.

Prvih osem mesecev črno-rdeče koalicije v Nemčiji je zaznamovalo veliko nesoglasij. CSU pričakuje, da se bodo ostre debate s SPD nadaljevale tudi v letu 2026, glede na velike reformne projekte in trajno volilno kampanjo.

Poslanska skupina stranke Alternativa za Nemčijo (AfD) v zveznem parlamentu je izrazila nasprotovanje predlagani prepovedi uporabe družbenih omrežij za mladostnike. Čeprav stranka podpira omejevanje digitalnih medijev v osnovnih šolah, meni, da bi bila širša prepoved uporabe platform, kot sta TikTok in Instagram, za mlade neustrezna. Predstavniki stranke so ob tem kritizirali predloge tradicionalnih političnih sil in jih obtožili, da pod krinko zaščite mladostnikov dejansko poskušajo ponovno vzpostaviti svoj domnevno načeti monopol nad javnim mnenjem. Po navedbah poslancev AfD bi bila takšna prepoved zgolj pretveza za nadzor nad informacijami, ki so dostopne mlajšim generacijam. Razprava o vplivu družbenih omrežij na mladostnike v Nemčiji ostaja burna, saj se politiki spopadajo z vprašanji o duševnem zdravju, varnosti podatkov in vplivu algoritmov na politično prepričanje državljanov. AfD se s svojo držo postavlja v vlogo zagovornika svobode govora na spletu, hkrati pa poudarja pomen digitalne abstinence v najzgodnejših izobraževalnih obdobjih.

Brandenburški notranji minister René Wilke iz vrst socialdemokratov (SPD) se je zavzel za vzpostavitev posebnih območij, kjer bi bila uporaba pirotehničnih sredstev na silvestrovo prepovedana. Njegov predlog prihaja v času, ko se v Nemčiji krepijo pritiski različnih interesnih skupin za strožjo regulacijo ali celo popolno prepoved novoletnega pokanja. Pobudo so močno podprli predvsem v sindikatu policistov, združenjih zdravnikov in organizacijah za zaščito živali. Zagovorniki omejitev izpostavljajo številne negativne posledice nekontrolirane uporabe pirotehnike, vključno s poškodbami ljudi, izjemnim stresom za živali ter onesnaževanjem okolja. Minister Wilke s predlogom o določenih conah brez pirotehnike išče kompromisno rešitev, ki bi omogočila večjo varnost v mestnih središčih in na območjih z večjo zgostitvijo prebivalstva, hkrati pa ne bi pomenila popolne prepovedi tradicije po celotni zvezni deželi. Razprave o tej tematiki so se v Nemčiji dodatno zaostrile po lanskih incidentih in napadih na interventne službe med praznovanji.

V jugozahodnem delu Berlina se tisoče gospodinjstev še vedno sooča s posledicami obsežnega izpada električne energije, ki traja že več dni. Zaradi nastalih razmer je berlinska notranja senatorka odredila odprtje treh javnih kopališč, ki bodo prizadetim prebivalcem na voljo 24 ur na dan. Glavni namen tega ukrepa je omogočiti ljudem dostop do tople vode in osnovne higiene, saj v njihovih domovih zaradi prekinitve oskrbe z energijo sistemi ne delujejo. Lokalne oblasti so poudarile, da bodo kopališča ostala odprta neprekinjeno, dokler napaka na omrežju ne bo v celoti odpravljena in oskrba ponovno vzpostavljena. Ukrep odraža resnost situacije v nemški prestolnici, kjer so nekateri deli mesta popolnoma ohromljeni. Tehnične ekipe se medtem trudijo čim prej sanirati okvaro na infrastrukturi, medtem ko socialne službe skrbijo za nujne potrebe prebivalstva v prizadetih četrtih.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Naraščajoče povpraševanje po umetni inteligenci (UI) je povzročilo strmo povišanje cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskim načrtom za razvoj digitalnega gospodarstva. Evropa se trenutno spopada s pomanjkanjem strategije za izhod iz cenovne spirale, medtem ko upravljavci podatkovnih centrov občutijo vse večje finančne pritiske. Moduli RAM so se iz običajnih izdelkov preoblikovali v ključne strateške vire novega gospodarstva, ki so nujni za pametne telefone, strežnike in industrijsko proizvodnjo. Strateški boj za prevlado na trgu polprevodnikov se dodatno zaostruje zaradi geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je nedavno podjetju NVIDIA podelila omejeno dovoljenje za izvoz čipov na Kitajsko, vendar ob tem uvaja 25-odstotne izvozne dajatve. ZDA čipe vse pogosteje uporabljajo kot geopolitični vzvod, podobno kot so to storile z dobavami utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v Evropo. Evropska unija tako ostaja ujeta med pritiski trga in pomanjkanjem lastnih zmogljivosti na področju kritične strojne opreme.

Turčija se je po letalski nesreči v bližini Ankare, v kateri je umrl načelnik generalštaba libijskih oboroženih sil general Mohamed al Hadad, uradno obrnila na Nemčijo za tehnično pomoč. Turške oblasti so nemški zvezni urad za preiskovanje letalskih nesreč (BFU) zaprosile za dekodiranje podatkov iz črne skrinjice letala tipa Falcon 50. V nesreči je poleg generala al Hadada življenje izgubilo še sedem oseb, vključno s štirimi svetovalci in tremi člani posadke. Turški preiskovalci so črno skrinjico našli na polju v bližini kraja strmoglavljenja, po prvih ocenah pa naj bi nesrečo povzročila okvara na električnem sistemu letala. Nemški urad BFU je potrdil prejem prošnje in od turških kolegov že zahteval fotografije snemalnikov podatkov, da bi ocenili možnost uspešne ekstrakcije informacij. Ankara se je za vključitev Nemčije odločila z namenom zagotavljanja nevtralne in strokovne preiskave incidenta. Če bodo v Nemčiji ocenili, da so podatki berljivi, bodo snemalnike prepeljali v njihove laboratorije na analizo, rezultate pa nato posredovali turški preiskovalni komisiji, ki vodi uradni postopek ugotavljanja vzrokov tragedije.

Portugalsko ministrstvo za finance je uradno predlagalo nekdanjega guvernerja centralne banke in nekdanjega predsednika evroskupine Maria Centena za položaj podpredsednika Evropske centralne banke (ECB). S to nominacijo se je število kandidatov, ki se potegujejo za to prestižno funkcijo v frankfurtski instituciji, povečalo na šest. Med vidnejšimi tekmeci je tudi guverner Hrvaške narodne banke Boris Vujčić, ki velja za močnega kandidata iz regije. Izbira novega podpredsednika je ključna za prihodnjo monetarno politiko evrskega območja, saj bo izbrani kandidat nasledil Španca Luisa de Guindosa, ki se mu osemletni mandat izteče v maju. Postopek izbire vključuje ocenjevanje strokovnosti in politične uravnoteženosti znotraj organov ECB, kjer se pogosto išče ravnovesje med severnimi in južnimi članicami ter med starimi in novimi članicami evrskega območja. Poleg Centena in Vujčića so na seznamu še štirje drugi kandidati, katerih imena dopolnjujejo nabor strokovnjakov za vodenje ene najpomembnejših finančnih institucij na svetu. Končna odločitev bo sprejeta po posvetovanjih v okviru Sveta EU in Evropskega parlamenta, pri čemer bodo države članice skušale doseči čim širši konsenz o prihodnji smeri centralne banke.

Nizozemska se pripravlja na zadnje silvestrovo, ko bo uporaba pirotehničnih sredstev še dovoljena, saj bo z letom 2026/2027 stopila v veljavo popolna prepoved, ki jo je izglasoval nizozemski parlament. Interventne službe, vključno z gasilci, policijo in zdravstvenim osebjem, opozarjajo na povečano nevarnost v prihajajoči noči, saj se je prodaja pirotehnike v primerjavi z lanskim letom povečala za približno 20 odstotkov. Policija poroča tudi o drastičnem porastu uvoza nezakonitih pirotehničnih sredstev z izjemno eksplozivno močjo, ki jih primerjajo z ročnimi bombami. Do sredine decembra so zasegli že več kot 65.000 kilogramov tovrstnih sredstev, kar znatno presega lanskih 46.000 kilogramov. Zdravstvene službe so že pred praznovanjem zabeležile zaskrbljujoč trend, saj se je število hudih poškodb med otroki in mladostniki podvojilo. Zaradi uporabe nezakonitih pirotehničnih sredstev je moralo deset mladostnikov prestati amputacije okončin ali prstov. Kljub dolgoletni prepovedi težkih petard jih prebivalci še vedno množično kupujejo v sosednji Nemčiji in Belgiji ter jih tihotapijo čez mejo. Napovedana prepoved naj bi dolgoročno zmanjšala obremenitev javnih služb in preprečila tragične poškodbe, ki vsako leto zaznamujejo praznični čas.

V New Yorku, Berlinu in Parizu so potekali množični protesti, na katerih so udeleženci obsodili vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli. Protestniki so se odzvali na poskus zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge, kar so označili za dejanje imperializma in kršitev mednarodnega prava. V središčih mest se je zbralo več sto ljudi, ki so nosili transparente z napisi Proč z rokami od Venezuele in zahtevali takojšnjo zaustavitev ameriške agresije v Karibih. Na pariškem Trgu republike se je po navedbah organizatorjev zbralo okoli 1.500 ljudi, medtem ko so v Berlinu pred Brandenburškimi vrati protestniki pozvali nemško vlado in Združene narode k uradni obsodbi dejanj Washingtona. Poročila navajajo, da so v nekaterih evropskih mestih protestniki v znak nasprotovanja zažigali ameriške zastave, v New Yorku pa so se na Times Squareu ob venezuelskih zastavah pojavili tudi simboli nekdanje Sovjetske zveze. Demonstranti, ki so se večinoma zbrali na poziv levičarskih gibanj in sindikatov, so poudarili, da ugrabitev tujega voditelja predstavlja vojni zločin in neposreden napad na suverenost celotne Latinske Amerike.

Bolgarija je uradno postala 21. članica evroobmočja, kar predstavlja nov mejnik v širitvi Evropske unije, hkrati pa sproža številne razprave o pripravljenosti države in vplivu na skupno valuto. Predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde je ob tem dogodku obljubila dolgoročno blaginjo in gospodarsko rast, vendar v bolgarski javnosti prevladuje močan dvom. Skoraj polovica prebivalstva se namreč boji, da bo uvedba evra povzročila nenaden dvig cen in znižanje življenjskega standarda, kar kritiki označujejo s pojmom »Teuro«. Analitiki opozarjajo, da vstop Bolgarije v evroobmočje prinaša tudi tveganja za preostale države članice, predvsem zaradi vprašanj politične nestabilnosti in sistemske korupcije, ki ostajata nerešeni težavi v državi. Kritični glasovi poudarjajo, da bi lahko uvoz teh težav v monetarno unijo oslabil stabilnost evra. Kljub uradnemu optimizmu Bruslja ostaja odprto vprašanje, ali je bila država dejansko pripravljena na tako korenit prehod ali pa gre za politično odločitev, ki bi lahko imela dolgoročne negativne posledice za evropsko gospodarstvo.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki je prizadel več deset tisoč prebivalcev. Po ocenah operaterja Stromnetz Berlin bi lahko odpravljanje napak pri nekaterih odjemalcih trajalo vse do prihodnjega četrtka. Do motenj v oskrbi je prišlo nenadoma, kar je povzročilo precejšnje nevšečnosti v mestnem prometu in vsakodnevnem življenju prizadetih četrti. Operaterji omrežja se spopadajo z zahtevno sanacijo, saj obseg okvare zahteva dolgotrajna popravila na ključni infrastrukturi. Strokovnjaki trenutno še ugotavljajo natančen vzrok za tako obsežen izpad, medtem ko mestne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih obvestil. Gre za enega večjih infrastrukturnih izzivov v mestu v zadnjem obdobju, saj dolgotrajna prekinitev oskrbe neposredno vpliva na gospodinjstva in lokalna podjetja.

V nemškem mestu Gelsenkirchen se je med božičnimi prazniki odvil eden največjih bančnih ropov v novejši zgodovini države, v katerem so neznani storilci iz podružnice banke Sparkasse odtujili dragocenosti v ocenjeni vrednosti 30 milijonov evrov. Storilci so izkoristili praznični čas in mir, da so neopaženo prodrli v prostore banke, kjer so z uporabo industrijskega vrtalnika predrli steno trezorja. Po vstopu v zavarovan območje so sistematično izpraznili več kot 3.000 individualnih bančnih sefov. Preiskovalci so ugotovili, da so bili predmet kraje predvsem gotovina, zlato in nakit. Zaradi obsega dejanja in tehnične dovršenosti, ki je vključevala uporabo težke opreme za vrtanje, nemška policija primer obravnava kot izjemno načrtovano kriminalno dejanje. Dogodek je sprožil val ogorčenja med strankami banke, ki so izpostavile vprašljivo učinkovitost varnostnih sistemov v času praznikov. Policijska preiskava še vedno poteka, storilci pa ostajajo na prostosti.

Več nemških virov je poročalo, da je bila odločitev o prihodnosti evropskega zračnega bojnega sistema FCAS ponovno preložena. Projekt, ki naj bi bil najpomembnejši in najdražji prestižni projekt evropskega obrambnega sodelovanja, ostaja negotov.

V bavarskem kraju Ruhstorf an der Rott se je v okrožju Passau zgodil nasilen incident, v katerem je bila s strelnim orožjem hudo poškodovana 59-letna ženska. Po podatkih lokalne policije so bili proti žrtvi sproženi trije streli, zaradi česar so jo morali nujno prepeljati v bolnišnico. Policija je nemudoma sprožila preiskavo o okoliščinah dogodka in ozadju napada, vendar podrobnosti o osumljencu ali motivu za dejanje javnosti še niso v celoti znane. Incident je povzročil precejšnje vznemirjenje v lokalni skupnosti, saj gre za redek primer uporabe strelnega orožja v tem delu Bavarske. Organi pregona preiskujejo morebitne povezave med storilcem in žrtvijo, medtem ko območje dogodka ostaja pod nadzorom forenzičnih izvedencev. Ženska ostaja na zdravljenju, njeno zdravstveno stanje pa je po zadnjih podatkih resno.

Romunski nacionalni inštitut za statistiko (INS) je poročal, da se je stopnja inflacije v Romuniji v letu 2025 znižala na 5,3 odstotka, kar predstavlja občuten padec v primerjavi s prejšnjim letom, ko je znašala 7 odstotkov. Podatki temeljijo na indeksu cen življenjskih potrebščin in kažejo na stabilizacijo makroekonomskih razmer v državi kljub prejšnjim nihanjem. Znižanje inflacijskih pritiskov v Romuniji prihaja po obdobju gospodarske negotovosti, ki jo je zaznamovala upočasnjena gospodarska rast v prvi polovici leta. Čeprav so se nekatere druge države v regiji in po svetu sredi leta še vedno spopadale z rastjo cen, zlasti na področju osnovnih dobrin, so romunski ukrepi za zajezitev rasti cen očitno prinesli rezultate do konca leta 2025. Ta trend predstavlja pomembno spremembo za romunsko gospodarstvo, ki je bilo predhodno pod močnim pritiskom visokih cen energije in hrane.

Analiza zgodovinskih vojaških spopadov, kot sta prva svetovna vojna in bitka v Ardenih, razkriva globoke posledice za sodobno politično krajino v Združenih državah Amerike. Kritični zapisi Davida Stockmana poudarjajo nesmiselnost prve svetovne vojne, ki se je začela avgusta 1914 in dosegla enega svojih najbolj človeških trenutkov med spontanim božičnim premirjem na zahodni fronti. Kljub takratnim trenutkom miru so posledice vojne trajno spremenile globalno stabilnost. Vzporednice s temi dogodki se vlečejo do druge svetovne vojne, kjer je general Anthony McAuliffe leta 1944 v Bastognu zavrnil nemško zahtevo po predaji, kar je preobrnilo potek vojne v Evropi v korist zavezniških sil. Sodobni politični analitiki te zgodovinske trenutke odpora in strateških odločitev povezujejo s trenutnimi razmerami v republikanski stranki pod vodstvom Donalda Trumpa. Kritiki trdijo, da dejanja Trumpove administracije, ki so dosegla vrhunec z dogodki 6. januarja 2021, predstavljajo odklon od demokratičnih standardov in povzročajo globoko polarizacijo v državi. Razprave se osredotočajo na vprašanje, ali bodo ti zgodovinski vzorci vplivali na prihodnjo usodo republikanske stranke in njeno sposobnost ohranjanja podpore med volivci v luči obtožb o spodkopavanju pravne države.

V smučarskem središču Hochzillertal-Kaltenbach na Tirolskem se je v ponedeljek zgodila tragična nesreča, v kateri je življenje izgubil 22-letni nemški državljan. Po podatkih lokalne policije je mladi smučar iz Gelsenkirchna med smuko po zahtevni črni progi nenadoma zapeljal z urejenega smučišča in padel približno 20 metrov globoko v prepad. Kljub hitremu posredovanju reševalnih služb je moški zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. Policija trenutno še preiskuje natančne vzroke in okoliščine padca, vendar za zdaj ni indicev o vpletenosti tretjih oseb. Nesreča se je zgodila v enem izmed najbolj priljubljenih tirolskih smučarskih središč, kjer so proge zaradi strmine in zaledenelih površin v tem času še posebej zahtevne. Truplo ponesrečenega so prepeljali v dolino, o dogodku pa so že obvestili nemške konzularne organe.

V Berlinu je v torek pristalo letalo z 32 afganistanskimi državljani, ki so v Nemčijo prispeli na podlagi predhodnih zagotovil zvezne vlade o sprejemu. Skupina vključuje posameznike, ki so bili zaradi svojega delovanja ali pripadnosti določenim skupinam v domovini posebej ogroženi pod talibanskim režimom. Čeprav je Nemčija uradno končala svoj splošni sprejemni program za ogrožene Afganistance, so ti posamezniki vstop v državo dosegli po dolgotrajnem čakanju in na podlagi sodno izterjanih vizumskih obljub. Postopek njihovega prihoda je bil kompleksen, saj so morali potniki sprva zapustiti Afganistan in v sosednjih državah opraviti varnostne preveritve. Nemška vlada se je znašla pod pritiskom sodišč, ki so v več primerih odločila, da morajo biti predhodno dane obljube o zaščiti izpolnjene, ne glede na kasnejše politične spremembe in omejevanje migracijskih tokov. Prihod te skupine tako predstavlja izjemo v trenutni nemški azilni politiki, ki se sicer vse bolj zaostruje. Dogodek odraža širšo dilemo nemške zunanje in notranje politike pri ravnanju z afganistanskimi državljani. Medtem ko Berlin po eni strani še vedno izpolnjuje humanitarne obveznosti do najbolj ogroženih, se hkrati pogaja s talibanskimi oblastmi o vprašanjih izgonov in delovanja konzularnih uradov. Ta dvojnost povzroča precejšnje napetosti v nemški koaliciji in širši javnosti, kjer se krešejo mnenja o varnostnih tveganjih in moralnih dolžnostih države.

V nemškem mestu Leipzig so v času silvestrovanja zabeležili več primerov požarov, pri čemer so goreli predvsem zabojniki za smeti. Čeprav so incidenti v preteklosti pogosto omejeni na mestno četrt Connewitz, ki je znana po morebitnih nemirih in prisotnosti skrajnih levičarskih skupin, so tokratne požare opazili tudi v samem središču mesta. Po prvih poročilih so se gasilske enote in policija hitro odzvale na razmere, večjih neposrednih spopadov z organi pregona pa ni bilo zabeleženo. Gasilci so imeli polne roke dela z gašenjem goreče plastike in papirja, vendar so razmere ostale pod nadzorom. Kljub materialni škodi na mestni infrastrukturi poročil o telesnih poškodbah civilistov ali pripadnikov varnostnih sil ni. Mestne oblasti so se pripravile na praznovanje z okrepljeno prisotnostjo, kar je verjetno preprečilo širjenje incidentov v večje nerede, ki so v tem mestu ob prehodu v novo leto včasih prisotni.

Nenehno naraščanje povpraševanja po tehnologijah umetne inteligence je povzročilo strmo rast cen pomnilniških čipov, kar predstavlja resno grožnjo evropskemu digitalnemu razvoju in operaterjem podatkovnih centrov. Zaradi pomanjkanja strateških surovin in geopolitičnih napetosti med Združenimi državami Amerike in Kitajsko so se moduli RAM preobrazili iz običajnega blaga v ključni strateški vir nove ekonomije. Administracija predsednika Donalda Trumpa je nedavno uvedla 25-odstotne izvozne dajatve na čipe za Kitajsko, kar kaže na uporabo čipov kot geopolitičnega vzvoda, podobno kot se je to zgodilo pri dobavi utekočinjenega zemeljskega plina Evropi. Globalni trg elektronike se že odziva na te spremembe, saj so cene pomnilniških modulov DRAM in NAND od začetka leta 2025 narasle za skoraj 100 odstotkov. Tehnološki velikan Samsung Electronics zaradi višjih proizvodnih stroškov razmišlja o podražitvi prihajajoče serije pametnih telefonov Galaxy S26, medtem ko so kitajski proizvajalci, kot sta Infinix in Tecno, cene svojih naprav že dvignili. Strokovnjaki opozarjajo, da Evropa trenutno nima ustrezne strategije, s katero bi se spopadla s to cenovno spiralo, kar bi lahko dolgoročno upočasnilo digitalizacijo in razvoj industrijskih procesov na celini.

Zaradi posledic neurja Elli se bo daljinski železniški promet na severu Nemčije začel ponovno vzpostavljati šele opoldne. Pričakujejo se velike omejitve po vsej državi, delno pa bo oviran železniški promet tudi v osrednji Nemčiji. Ponovna vzpostavitev se je začela na relaciji Berlin-Hannover-Ruhrgebiet. V Hannovru je bil avtobusni promet ustavljen. Zaradi neurja sta bili odpovedani dve tekmi Bundeslige.

V delih Škotske so izdali oranžna vremenska opozorila zaradi napovedanega močnega sneženja in motenj v prometu. Pričakujejo do 30 cm snega, kar bo povzročilo dodatne težave.

Sodišče v Rusiji je v torek preložilo kazenski postopek proti nemškemu kiparju Jacquesu Tillyju, ki mu grozi do deset let zaporne kazni zaradi domnevne razžalitve ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tilly je obtožen klevetanja ruskih državnih oblasti in vojske, saj so njegove karnevalske maske in kipi upodabljali ruskega predsednika na satiričen in kritičen način. Sodnik Konstantin Očirov je ročišče preložil na konec januarja, ker je bil kiparjev zagovornik na službeni poti. Preganjanje nemškega umetnika se dogaja v času zaostrene ruske zakonodaje glede kritike oblasti in vojaških operacij, kjer so kazni za tisto, kar Kremelj označi za klevetanje, postale izjemno stroge. Jacques Tilly, ki je znan po svojih provokativnih kreacijah za karneval v Düsseldorfu, je izjavil, da se povračilnih ukrepov ne boji. Primer dodatno obremenjuje že tako napete odnose med Rusijo in zahodnimi državami, zlasti Nemčijo, saj Moskva s tem primerom uveljavlja svojo jurisdikcijo nad tujimi državljani zaradi umetniškega izražanja zunaj ruskih meja.

Po štirih letih popolne zapore so v nemški regiji Sauerland ponovno vzpostavili promet prek viadukta Rahmede na pomembni avtocestni povezavi A45, ki povezuje sever in jug države. Most, ki velja za kritično prometno žilo, je bil zaradi hudih strukturnih poškodb zaprt od decembra 2021, kar je povzročilo obsežne zastoje in gospodarsko škodo v lokalnem okolju, predvsem v mestu Lüdenscheid. Čeprav vnovično odprtje pomeni veliko razbremenitev za tranzitni promet, lokalne civilne iniciative opozarjajo, da delo še ni končano. Prebivalci in podjetniki iz okolice Lüdenscheida, ki so leta prenašali težko breme obvoznega prometa skozi mestno središče, zdaj od zveznih oblasti zahtevajo dodatno finančno pomoč in ukrepe za sanacijo škode na lokalni infrastrukturi. Civilna pobuda, ki je ves čas zapore izvajala politični pritisk na odločevalce, poudarja, da zgolj odprtje mostu ne more izbrisati negativnih posledic dolgoletne izolacije regije. Nemško ministrstvo za promet obljublja nadaljnje investicije, vendar prebivalci ostajajo skeptični glede hitrosti izvedbe preostalih sanacijskih projektov.

Hessenski ministrski predsednik Boris Rhein je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izpostavil pomen spoštljive razprave in raznolikosti mnenj kot ključnih stebrov delujoče demokracije. Rhein je izrazil zaskrbljenost nad vse bolj zaostrenim tonom v javnem prostoru in zmanjšanjem pripravljenosti na dialog, kar po njegovem mnenju ogroža družbeno kohezijo. Državljane je pozval, naj mnenjsko raznolikost sprejmejo kot moč in ne kot oviro, ter se zavzel za vrnitev h kulturi, kjer prevladujeta argumentirana izmenjava stališč in medsebojno spoštovanje. Ob koncu leta je deželni voditelj poudaril, da sta demokracija in svoboda odvisni od dejavnega sodelovanja vseh prebivalcev, ki morajo biti pripravljeni prisluhniti drug drugemu kljub različnim političnim ali osebnim prepričanjem. Njegovo sporočilo se osredotoča na krepitev civilne družbe v času, ko se Nemčija sooča s številnimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki zahtevajo enotnost in konstruktiven pristop k reševanju težav. Rhein je nagovor sklenil z optimistično noto, v kateri je prebivalcem Hessna zaželel uspešno in mirno leto 2024.

Po dveh letih izključitve so strokovnjaki stranke AfD ponovno povabljeni na Münchensko varnostno konferenco. Sprememba sledi menjavi vodstva konference. Vodja poslanske skupine AfD, Alice Weidel, po informacijah dpa, še ni prejela vabila.

Notranje ministrstvo nemške zvezne dežele Brandenburg je sprožilo kontroverzno kampanjo ozaveščanja o nevarnostih uporabe ilegalnih pirotehničnih sredstev med novoletnimi praznovanji. V središču kampanje je fiktivna osmrtnica za osebo z izmišljenim imenom Marc Brandenburch, ki naj bi bil „povsem nepričakovano iztrgan iz življenja“. Z uporabo pretresljive vizualne podobe, ki vključuje krščanski križ in klasično obliko žalnega zapisa, so oblasti želele neposredno opozoriti na tveganja usodnih poškodb, ki jih povzročajo močna in nepreverjena eksplozivna telesa. Objava ministrstva na družbenih omrežjih je v javnosti naletela na mešane odzive, saj se nekateri uporabniki strinjajo z drastičnim pristopom k zagotavljanju varnosti, medtem ko drugi kritizirajo izmišljanje smrtnih primerov za namene državne propagande. Kljub kritikam ministrstvo vztraja pri svoji odločitvi, saj želi zmanjšati število nesreč, ki vsako leto zaznamujejo silvestrovanja. Poudarek kampanje je predvsem na preprečevanju uporabe pirotehnike brez ustreznih certifikatov, ki pogosto prihaja s črnega trga in nima varnostnih varovalk.

V nemški zvezni deželi Hessen se primeri umorov pred sodiščem običajno odvijajo brez večjih zamud, je sporočilo združenje sodnikov. Hitra obravnava najtežjih kaznivih dejanj je mogoča zaradi prednostne obravnave teh primerov in zagotavljanja ustreznih pogojev za delo pravosodnih organov. Učinkovitost postopkov temelji na tesnem sodelovanju med tožilstvom in sodišči, kar omogoča hitro vložitev obtožnic. Kljub splošnim obremenitvam v nemškem pravosodnem sistemu hessensko sodstvo uspeva ohranjati dinamiko v primerih krvnih deliktov, kar je ključno za zaupanje javnosti v pravno državo. Za uspešno izvedbo pospešenih postopkov morajo biti izpolnjeni strogi procesni pogoji, hkrati pa mora biti zagotovljena zadostna kadrovska zasedenost sodnih senatov, ki se ukvarjajo z najzahtevnejšimi kazenskimi zadevami.

Nemška skrajno desna stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je bila znova povabljena na Münchensko varnostno konferenco, ki bo februarja. Predstavniki AfD se zadnji dve leti konference niso udeležili.

V jugozahodnem delu nemške prestolnice Berlin je prišlo do obsežnega izpada električne energije, ki neposredno ogroža nemoteno izvajanje izobraževalnega procesa. Zaradi odsotnosti razsvetljave in delovanja ogrevalnih sistemov so vodstva tamkajšnjih šol ter vrtcev staršem že svetovala podaljšanje počitnic oziroma dopustov. Trenutno še ni jasno, ali se bodo v ponedeljek vrata izobraževalnih ustanov sploh odprla. Izpad elektrike je ohromil ključno infrastrukturo v več mestnih četrtih, kar v zimskih razmerah pomeni hitro ohlajanje prostorov. Mestne oblasti in pristojne službe se trenutno spopadajo s tehničnimi težavami na omrežju, vendar natančen čas vzpostavitve normalnega stanja še ni znan. Lokalne šole in vrtci staršem priporočajo, naj spremljajo uradna obvestila, saj bi pomanjkanje osnovnih pogojev za delo lahko povzročilo večdnevno zaprtje ustanov v jugozahodnem delu mesta.

Generalna sekretarka nemške Svobodne demokratske stranke (FDP) Nicole Büttner je v četrtek, 8. januarja, v javnosti sprožila nenavadno stavo, povezano s prihajajočimi volitvami v deželni zbor zvezne dežele Baden-Württemberg. Političarka je obljubila, da si bo popolnoma obrila glavo, če stranki na deželnih volitvah ne bo uspelo doseči zastavljenega cilja oziroma če bo doživela volilni poraz. Njena izjava je v nemškem političnem prostoru odmevala kot poskus mobilizacije volilnega telesa in opozarjanja na pomen volilnega rezultata za liberalno stranko. Takšna oblika politične stave predstavlja redek primer v nemški politiki, kjer se nosilci funkcij običajno izogibajo osebnim tveganjem te vrste. Büttner s svojo potezo očitno poskuša izkazati trdno prepričanje v uspeh stranke in hkrati pritegniti pozornost medijev v obdobju predvolilne kampanje. Deželne volitve v Baden-Württembergu so za zvezno raven stranke FDP ključnega pomena, saj odražajo širšo podporo liberalnim idejam v enem gospodarsko najmočnejših delov Nemčije. Kljub temu da gre za nenavadno potezo, analitiki opozarjajo, da bi se takšen pristop lahko izkazal za tveganega, če stranka dejansko ne bi prestopila volilnega praga ali dosegla pričakovanega rezultata. Vprašanje ohranjanja verodostojnosti politikov po takšnih obljubah v nemški javnosti pogosto sproža razprave o resnosti političnega diskurza. Zaenkrat stranka uradno stoji za izjavami svoje generalne sekretarke, volivci pa bodo o usodi njene pričeske odločali na volilni dan.

Berlinsko podjetje za javni prevoz Berliner Verkehrsbetriebe (BVG) je sporočilo, da svojih postaj podzemne železnice ne bo odprlo kot stalnih zatočišč za brezdomce v mrzlih zimskih nočeh. Kljub naraščajočim temperaturam pod ničlo in zahtevam humanitarnih organizacij, se je podjetje odločilo ohraniti trenutno politiko. Vodstvo BVG ob tem zagotavlja, da osebe, ki se bodo pred mrazom zatekle na postaje, ne bodo »nepremišljeno« ali nasilno odstranjene, vendar postaje ostajajo namenjene izključno prevozu in ne dolgotrajnemu bivanju. Zimske razmere v nemški prestolnici predstavljajo kritično tveganje za preživetje ljudi brez strehe nad glavo, saj so zmogljivosti obstoječih zavetišč pogosto zapolnjene. Odločitev BVG temelji na varnostnih in higienskih standardih, ki jih po njihovem mnenju na postajah ni mogoče zagotoviti za večje število ljudi čez noč. Kritiki opozarjajo, da bi takšna poteza lahko ogrozila življenja najranljivejših skupin prebivalstva, ki se v iskanju toplote zatekajo v prostore podzemne železnice. Vprašanje uporabe javne infrastrukture za humanitarne namene ostaja predmet širše politične razprave v Berlinu. Medtem ko mestne oblasti krepijo mrežo zimskih pomoči, prevoznik BVG poudarja, da njihova primarna naloga ostaja zagotavljanje varnega prometa. Ta odločitev prihaja v času, ko se Berlin spopada z enim najhladnejših obdobij v sezoni, kar povečuje pritisk na vse javne institucije za iskanje hitrih rešitev.

V današnjem požaru v tovarni v okrožju Zhonghe v Novem Tajpeju je umrl 56-letni moški po imenu Huang, ki je v tovarni tudi živel. Gasilci so ga iskali približno tri ure, preden so našli njegovo zoglenelo truplo. Zaradi požara obstaja nevarnost onesnaženja zraka, kar lahko poslabša vnetja pljuč.

Avtomobilski sektor se pripravlja na leto 2026, ki bo prineslo pomembne premike v zakonodaji, obdavčitvi in tehnološkem razvoju. V Združenem kraljestvu so strokovnjaki pozvali vlado k jasni opredelitvi glede prepovedi prodaje novih bencinskih in dizelskih vozil do leta 2030, potem ko je Evropska unija omilila svoja stališča za leto 2035. EU bo namreč dovolila uporabo motorjev z notranjim zgorevanjem tudi po tem datumu, če bodo ti uporabljali e-goriva ali biogoriva, kar povzroča negotovost pri britanskih potrošnikih in proizvajalcih. Hkrati se v letu 2026 napovedujejo obsežne spremembe na področju dajatev. V Združenem kraljestvu bodo s 1. aprilom 2026 povišali trošarine na vozila (VED) v skladu z indeksom maloprodajnih cen, kar bo vplivalo na milijone lastnikov avtomobilov, kombijev in motornih koles. Posebne spremembe čakajo lastnike električnih vozil, ki bodo po novem plačevali tri penije na miljo, v Londonu pa se bo januarja 2026 zvišala pristojbina za vstop v središče mesta z 15 na 18 funtov, pri čemer električna vozila ne bodo več povsem oproščena plačila. Na trgu vozil se obetajo številne novosti, saj proizvajalci, kot sta Mercedes-Benz in Kia, napovedujejo nove modele SUV in limuzin z naprednimi digitalnimi vmesniki. Kitajski tehnološki velikan Xiaomi načrtuje razširitev svoje ponudbe z modeli EREV (električna vozila s podaljšanim dosegom), ki vključujejo majhen bencinski motor kot generator, s čimer želijo nasloviti strah uporabnikov pred prazno baterijo na daljših poteh.

Podpredsednik poslanske skupine CDU/CSU v nemškem bundestagu Johann Wadephul se je zavzel za celovito reformo Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN). Po njegovem mnenju je najmočnejši organ svetovne organizacije že leta ohromljen zaradi nenehnih blokad in konfrontacij med stalnimi članicami, predvsem med Združenimi državami Amerike na eni strani ter Rusijo in Kitajsko na drugi. Wadephul poudarja, da trenutna struktura ne odraža več realnosti sodobnega sveta, kar onemogoča učinkovito reševanje globalnih kriz in vzdrževanje mednarodnega miru. Nemčija namerava junija ponovno vložiti kandidaturo za dvoletni mandat nestalne članice v Varnostnem svetu, s čimer želi okrepiti svojo vlogo pri prizadevanjih za posodobitev delovanja tega organa. Nemški diplomati in politiki že dlje časa opozarjajo, da brez strukturnih sprememb, ki bi vključevale pravico do veta in razširitev kroga stalnih članic, Združeni narodi tvegajo izgubo svoje legitimnosti in operativne moči na svetovnem prizorišču.

Češki državni proračun je preteklo leto končal s primanjkljajem v višini 290,7 milijarde čeških kron, kar je bistveno preseglo prvotno načrtovanih 241 milijard kron. Finančna ministrica Alena Schillerová je v torek sporočila, da gre za četrti največji primanjkljaj od nastanka samostojne Češke republike. Rezultat kaže na slabše proračunsko stanje v primerjavi z letom 2024, ko je primanjkljaj znašal 271,4 milijarde kron. Po navedbah opozicije je vlada pod vodstvom Petra Fiale prvič po šestnajstih letih presegla zakonsko določeno omejitev primanjkljaja, in sicer za približno 50 milijard kron. Finančna ministrica je izpostavila, da se je proračunski minus v primerjavi z letom prej povečal za skoraj 20 milijard kron, kar predstavlja odstopanje od zastavljenih fiskalnih ciljev države v letu 2025.

Evropska unija je po več kot četrt stoletja pogajanj uspešno zaključila pogovore o vzpostavitvi velikanskega prostotrgovinskega območja z južnoameriškimi državami bloka Mercosur, ki vključuje Brazilijo, Argentino, Urugvaj in Paragvaj. Dogovor, ki so ga v Bruslju označili za zgodovinski mejnik, bo odpravil številne carinske ovire in omogočil tesnejše gospodarsko sodelovanje med celinama. Pogajanja so se končala kljub močnim pritiskom in protestom kmetov v nekaterih evropskih državah, ki se bojijo nelojalne konkurence iz Južne Amerike. Sporazum bo ustvaril eno največjih prostotrgovinskih območij na svetu, ki bo zajemalo trg z več kot 700 milijoni prebivalcev. Ključni cilj povezave je zmanjšanje uvoznih dajatev na industrijske izdelke iz Evrope ter povečanje izvoza kmetijskih pridelkov iz držav Mercosurja. Kljub doseženemu političnemu soglasju bo moral sporazum skozi zahteven proces ratifikacije v vseh državah članicah EU in v evropskem parlamentu, kjer se pričakujejo burne razprave o okoljskih standardih in zaščiti evropskega kmetijstva. Nemški mediji poročajo, da je bila pot do dogovora sproščena šele po dolgotrajnih usklajevanjih glede tehničnih podrobnosti in varnostnih mehanizmov. Odločitev Bruslja, da nadaljuje s podpisom kljub nasprotovanju kmetijskega sektorja, kaže na močno politično voljo za diverzifikacijo trgovinskih poti v času geopolitičnih negotovosti. Končni dokument naj bi zagotavljal spoštovanje pariškega podnebnega sporazuma, kar je bil eden izmed pogojev za nekatere evropske države članice.

Neznani storilci so med počitnicami vdrli v prostore osnovne šole v nemškem mestu Zehdenick v zvezni deželi Brandenburg, kjer so povzročili obsežno gmotno škodo. Po navedbah policije so storilci uničili del šolskega inventarja, na šolsko tablo pa zarisali simbole kljukastih križev, kar dogodku daje politično in ideološko razsežnost. Preiskovalci so na kraju dogodka že zavarovali sledi, policija pa javnost prosi za kakršne koli informacije, ki bi pomagale pri identifikaciji odgovornih za vandalizem in uporabo prepovedanih simbolov. Incident v šolskih prostorih je sprožil zaskrbljenost v lokalni skupnosti, saj ne gre zgolj za uničevanje lastnine, temveč tudi za širjenje sovražnih simbolov v izobraževalni ustanovi. Lokalni organi so napovedali poostren nadzor v okolici šol, medtem ko se preiskava osredotoča na iskanje storilcev, ki so izkoristili čas šolskih počitnic za vdor v objekt. Organi pregona dogodek obravnavajo z vso resnostjo, saj gre za kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari in razširjanja neustavnih simbolov.

Nemške dobave orožja Ukrajini so v letih 2023 in 2024 povzročile rekordno visoke izvozne številke. Vendar pa se trend v letošnjem letu obrača, saj Nemčija beleži občuten padec pri dovoljenjih za izvoz orožja.

Ameriške delnice so dosegle rekordne vrednosti po mešanem poročilu o ameriškem trgu dela. Poročilo kaže na možnost zamika prihodnjega znižanja obrestnih mer s strani Federal Reserve. Kljub temu so delniški indeksi narasli, dolar pa je pridobil vrednost, ker so podatki pokazali, da je ameriško gospodarstvo ustvarilo manj delovnih mest od pričakovanj.

Nemški kmetje v zvezni deželi Mecklenburg-Predpomorjansko so v četrtek sprožili val protestov proti načrtovanemu prostotrgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur. Protestniki so napovedali razširitev ukrepov, ki vključujejo načrtovane blokade ključnih mejnih prehodov s Poljsko. Demonstracije so se razširile po številnih nemških zveznih deželah, kmetje pa z njimi izražajo nestrinjanje s kmetijsko politiko in strah pred nelojalno konkurenco. Napovedane blokade mejnih prehodov bodo po pričakovanjih povzročile znatne zastoje v čezmejnem prometu in logističnih verigah. Kmetijske organizacije trdijo, da bo sporazum Mercosur omogočil uvoz cenejših kmetijskih proizvodov iz Južne Amerike, ki ne izpolnjujejo strogih okoljskih in kakovostnih standardov Evropske unije. To bi po njihovem mnenju ogrozilo preživetje domačih kmetijskih gospodarstev. Nemška vlada in pristojne službe se pripravljajo na logistične izzive, ki jih bodo prinesle napovedane zapore cest v prihodnjih dneh. Protesti so del širšega nezadovoljstva kmetov po celotni Nemčiji, ki se poleg trgovinskih sporazumov spopadajo tudi z visokimi stroški pridelave in spremembami subvencij. Nadaljevanje protestnih aktivnosti bi lahko vplivalo na oskrbovalne poti v srednji Evropi.

Priznana nemška pisateljica Juli Zeh je v intervjuju za časnik taz sprožila burno razpravo o odnosu do volivcev stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Na podlagi svojih izkušenj z življenja na podeželju v Brandenburgu je poudarila, da številni volivci te stranke niso v osnovi ekstremisti ali sovražniki ustavne ureditve, temveč so predvsem nezadovoljni z uveljavljeno politiko in se čutijo zapostavljene s strani medijev. Zehova je opozorila na nevarno odtujenost mestnih elit od realnosti podeželskega prebivalstva. Njena stališča so v nemški javnosti naletela na mešane odzive, od obtožb o naivnosti in podcenjevanju nevarnosti desnega ekstremizma do podpore njenemu pozivu k dialogu. Pisateljica je izpostavila, da se je treba z ljudmi spopadati na osebni ravni in razumeti njihove stiske, namesto da se jih vnaprej moralno obsoja ali izključuje iz demokratičnega diskurza. Po njenem mnenju trenutni način obravnave volivcev AfD le še poglablja družbene razkole v Nemčiji.

Z vidika zaposlenih so nekateri prazniki v letu 2026 neugodni, saj padejo na vikende. Levica in Zeleni zahtevajo nadomestilo med tednom, medtem ko strokovnjak meni, da je debata nesmiselna. Debata poteka v Nemčiji.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je podala uraden predlog za znižanje starostne meje za pridobitev vozniškega dovoljenja v Nemčiji na 16 let. Trenutna ureditev, ki velja od leta 2011, mladostnikom omogoča opravljanje vozniškega izpita pri 17 letih, vendar le ob pogoju, da vozilo upravljajo v spremstvu izkušene odrasle osebe. Predlog stranke predvideva razširitev tega sistema, kar bi po mnenju predlagateljev povečalo mobilnost mladih na podeželju in izboljšalo njihove vozniške veščine pred popolno samostojnostjo na cestah. Kljub ambicioznemu načrtu predlog vsebuje določene omejitve oziroma pogoje, ki bi jih morali mladi vozniki izpolnjevati. Pobuda prihaja v času razprav o posodobitvi prometne zakonodaje v Nemčiji, kjer se spopadajo z vprašanji varnosti na cestah in vključevanja mladih v promet. Stranka CSU poudarja, da se je model spremljanega vožnje pri 17 letih izkazal za uspešnega, saj zmanjšuje število prometnih nesreč med začetniki, zato bi bila razširitev na mlajšo generacijo logičen naslednji korak. Vendar pa kritiki opozarjajo na morebitna tveganja, povezana z zrelostjo 16-letnikov v zahtevnih prometnih situacijah.

Tožilstvo preiskuje Petra Ramsauerja zaradi incidenta na srečanju CSU v Seeonu, kjer naj bi bil policist na parkirišču lažje poškodovan. Opisi dogodka s strani policije in Ramsauerja se razlikujejo.

Berlinski župan Kai Wegner je po nedavnem obsežnem izpadu električne energije v nemški prestolnici napovedal celovito in brezkompromisno analizo kriznega upravljanja. Odločitev za preverjanje protokolov in odgovornosti je sledila javnemu ogorčenju, potem ko je v javnost prišla informacija, da je župan med trajajočim izpadom elektrike igral tenis. Wegner želi s tem korakom povrniti omajano zaupanje javnosti v mestno oblast. Analiza bo pod drobnogled vzela delovanje vseh vpletenih služb in hitrost odzivanja na izredne razmere. Po županovih besedah je cilj ugotoviti morebitne pomanjkljivosti v komunikaciji in koordinaciji, ki so se pojavile med kriznim dogodkom. Kritiki mu namreč očitajo neprimerno prioritizacijo osebnih dejavnosti pred vodenjem mesta v kritičnih trenutkih. Preiskava naj bi služila kot podlaga za izboljšanje prihodnjih varnostnih protokolov mesta Berlin. Čeprav so elektriko v prizadetih delih mesta že obnovili, politične posledice županovega ravnanja ostajajo v središču razprav. Wegner poudarja, da bo proces analize pregleden in da bo javnost seznanjena z vsemi ključnimi ugotovitvami.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.