Vladimir Putin je v novoletni poslanici ponovil svoje prepričanje v zmago Rusije v Ukrajini in pohvalil rusko vojsko. Poudaril je, da bo Rusija dosegla vse cilje in se zanesla na lastne sile. Medtem je Moskva obtožila Kijev napada z droni na Putinovo rezidenco v Valdaju.

Osrednja obveščevalna agencija (CIA) je po analizi razpoložljivih podatkov ugotovila, da ukrajinske oborožene sile niso izvedle domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ameriški obveščevalci so s tem neposredno oporekali trditvam Moskve, ki je Kijev obtožila načrtovanega poskusa atentata in terorističnega dejanja. Po poročanju časnika Wall Street Journal ameriška stran ne verjame ruskim uradnim izjavam o incidentu, saj zbrani dokazi ne potrjujejo ukrajinske vpletenosti. Medtem ko Washington zavrača ruske obtožbe, so ruski vojaški strokovnjaki, med njimi častnik Vasilij Dandikin, javno razpravljali o morebitnih povračilnih ukrepih Ruske federacije. Dandikin je izpostavil, da bi ruska vojska v odgovor na domnevni napad lahko uporabila nove vrste oborožitve, ki jih v dosedanjem konfliktu še niso vključili. Rusko obrambno ministrstvo sicer vztraja pri svoji različici dogodkov in dogodek označuje za nevarno stopnjevanje napetosti, medtem ko Ukrajina kakršno koli povezavo z incidentom še naprej odločno zanika.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost zavrnil trditve Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Po Trumpovih besedah so ameriški nacionalnovarnostni uradniki opravili temeljito analizo dogodkov in ugotovili, da Kijev ni ciljal omenjenega objekta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da so ukrajinske sile v napadu uporabile 91 brezpilotnih letal, ki pa naj bi jih ruska obramba vsa uspešno uničila. Trumpove navedbe, ki jih je podal novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One, neposredno spodkopavajo uradno verzijo Kremlja in povečujejo napetost v odnosih med Washingtonom in Moskvo. Do razhajanj v informacijah prihaja v času, ko so mirovna prizadevanja med državama že dlje časa v zastoju, Rusija pa obtožbe o napadih na svojem ozemlju pogosto uporablja kot utemeljitev za nadaljnjo vojaško agresijo v Ukrajini.

Volodimir Zelenski je ponovil, da si Ukrajina želi miru, vendar ne na račun svoje državnosti. Rusija trdi, da ima dokaze o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco in jih namerava deliti z ZDA. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi pomagala Denisu Kapustinu, osnivaču Ruskega prostovoljnega korpusa, lažirati svojo smrt po neuspelem atentatu.

Načelnik generalštaba ruskih oboroženih sil Valerij Gerasimov je javnosti razkril strateške cilje, ki jih je ruski predsednik Vladimir Putin določil za prihodnje obdobje vojaških operacij. Po njegovih navedbah je ključna naloga ruskih sil v letu 2026 nadaljnje širjenje tako imenovanega varnostnega pasu na ukrajinskem ozemlju. S tem ukrepom želi Kremelj po lastnih trditvah zagotoviti varnost prebivalcev ruskih obmejnih regij, predvsem v Belgorodski in Kurski oblasti, ki sta bili v preteklem obdobju tarči napadov. Rusko vojaško vodstvo s tem napoveduje dolgotrajno nadaljevanje spopadov in utrjevanje nadzora nad zasedenimi ozemlji. Napoved o širitvi varnostnega območja nakazuje na ambicije po zavzetju dodatnih ozemelj v Ukrajini, kar bi Moskvi služilo kot tamponsko območje pred ukrajinskimi čezmejnimi operacijami in artilerijskimi napadi. Gerasimov je poudaril, da so ukrepi nujni za zagotovitev mirnega življenja na ruskem ozemlju, medtem ko mednarodni opazovalci to interpretirajo kot potrditev dolgoročne vojaške strategije Ruske federacije.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Ameriške oblasti so v New Yorku pridržale venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Letalo z venezuelskim voditeljem je v Združene države Amerike prispelo v okviru postopka, ki ga vodi zvezno sodišče na Manhattnu. Ruska federacija je po dogodku nemudoma pozvala Washington k njuni izpustitvi, medtem ko ameriško tožilstvo vztraja pri obtožbah o dolgotrajnih kriminalnih dejavnostih. Madura in Floresovo v New Yorku čaka prva sodna obravnava. Obtožnica južnega okrožja New Yorka Floresovi pripisuje dolgoletno zgodovino kaznivih dejanj, povezanih z delovanjem venezuelskega režima. Pridržanje predstavlja stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki že dlje časa izvaja pritisk na Madura zaradi očitkov o avtokratskem vladanju in vpletenosti v trgovino z mamili. Rusija dogodek označuje za kršitev mednarodnih norm, medtem ko ameriška stran poudarja neodvisnost sodstva pri pregonu domnevnih mednarodnih kaznivih dejanj.

V ruskem mestu Krasnodar sta bila v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov 30. decembra 2025 ranjena dva moška. Po podatkih operativnega štaba Krasnodarskega kraja sta bila moška hospitalizirana z oskolčnimi ranami, potem ko so na območje padli deli sestreljenih ali strmoglavljenih letalnikov. Zdravstveno osebje poškodovancema nudi vso potrebno oskrbo, dodatnih informacij o njunem stanju pa uradni viri niso podali. Napad se je zgodil v času stopnjevanja uporabe brezpilotnih letalnikov v rusko-ukrajinskem konfliktu, pri čemer so cilji v Krasnodarski regiji postali redna tarča ukrajinskih sil. Gre za neposredno nadaljevanje podobnih incidentov v tej regiji, kjer so bili v preteklih mesecih prav tako zabeleženi napadi na stanovanjske objekte in kritično infrastrukturo. Ruska stran je ob tem sporočila, da so njihove obrambne enote delovale proti večjim skupinam dronov.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi pozvalo Združene države Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores. Do zahteve prihaja po tem, ko so ameriške sile v okviru vojaške operacije v Venezueli pridržale predsedniški par, kar Moskva označuje za nedopustno dejanje proti zakonito izvoljenemu voditelju suverene države. Moscovske oblasti so Washington pozvale, naj ponovno preuči svojo odločitev in spoštuje mednarodno pravo. Hkrati je Rusija zavrnila nepreverjene informacije o domnevnem begu podpredsednice Delcy Rodríguez. Dogodek pomeni vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale zaradi ameriške vojaške prisotnosti v karibski regiji, na kar se je Maduro v preteklosti odzval z iskanjem pomoči pri svojih strateških zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Ameriški obveščevalni uradniki so po poročanju tujih tiskovnih agencij uspeli prepričati Donalda Trumpa, da Ukrajina ni izvedla napada z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva je pred tem objavila videoposnetek mbetkov drona in vztrajala, da je bil cilj napada neposredno ruski predsednik, medtem ko Kijev takšne navedbe kategorično zavrača kot provokacijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu na ruske trditve dejal, da gre za laži, s katerimi želi Kremelj upravičiti nadaljevanje vojne in morebitno stopnjevanje agresije. Rusko ministrstvo za obrambo je kljub temu objavilo posnetke, ki naj bi dokazovali ukrajinsko vpletenost, s čimer želi Moskva v mednarodni javnosti spodkopati prizadevanja za mir in obtožiti Zahod podpore terorističnim dejanjem. Dogajanje se odvija v času povečanih diplomatskih napetosti, ko se obe strani spopadata s pritiski glede morebitnih mirovnih pogajanj. Zelenski je poudaril, da so pogovori o miru še vedno oddaljeni, vendar ne nemogoči, medtem ko ameriška obveščevalna skupnost ocenjuje, da so ruske obtožbe o napadu na rezidenco del širše propagandne strategije za destabilizacijo mirovnih procesov.

Kremelj je zavrnil objavo kakršnih koli dokazov v povezavi z domnevnim ukrajinskim napadom z droni na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran prav tako ni želela razkriti informacij o tem, ali se je Putin v času domnevnega incidenta nahajal v stavbi. Ukrajinske oblasti so navedbe o napadu odločno zavrnile in poudarile, da gre za rusko dezinformacijo, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Po mnenju Kijeva Rusija s tovrstnimi obtožbami poskuša upravičiti nadaljnje vojaško stopnjevanje in destabilizacijo regije. Dogodek se časovno ujema z zaostrovanjem ruske jedrske retorike in obtožbami na račun zahodnih obveščevalnih služb. Pomanjkanje vizualnih ali forenzičnih dokazov s strani Moskve krepi sume mednarodne javnosti o naravi incidenta. V preteklosti so podobni dogodki služili kot povod za krepitev represije znotraj države in intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo. Trenutno stanje kaže na nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema, pri čemer Rusija vztraja pri svoji različici dogodkov brez neodvisne potrditve.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradnem odzivu zavrnilo videoposnetek, ki ga je objavila Ruska federacija kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z brezpilotnimi letali na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik ministrstva Georgij Tihi je ruske navedbe označil za nesmiselne in dodal, da posnetek ne predstavlja verodostojnega dokaza o vpletenosti Kijeva. Moskva je pred tem objavila gradivo, ki naj bi prikazovalo sestrelitev drona nad eno od predsedniških lokacij, kar ruska stran interpretira kot poskus atentata oziroma neposreden napad na državni vrh. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer, ko obe strani krepita uporabo tehnologije brezpilotnih letal za napade na strateško infrastrukturo. Kijev vztraja, da so ruske trditve del širše propagandne strategije, s katero želi Kremelj upravičiti nadaljnjo vojaško agresijo in stopnjevanje napadov na ukrajinsko civilno prebivalstvo. Rusko obrambno ministrstvo po drugi strani trdi, da so bili ukrajinski droni pravočasno nevtralizirani s sistemi elektronskega bojevanja in protizračne obrambe, pri čemer naj bi se dogodek zgodil že v začetku tedna. Napetosti med državama se odražajo tudi v mednarodni diplomaciji, kjer se Rusija trudi prikazati kot žrtev terorističnih metod, medtem ko Ukrajina s podporo zahodnih zaveznic opozarja na stalne ruske kršitve mednarodnega prava. Ta informacijska vojna glede incidentov z droni je postala stalnica v konfliktu, saj nobena stran ne popušča pri svoji interpretaciji dogodkov na terenu.

Analitiki ameriške revije Politico so ocenili, da so možnosti, da bi ameriški predsednik Donald Trump leta 2026 uspel končati vojno v Ukrajini, v razmerju štiri proti ena. Ta napoved prihaja v času, ko so ameriški mediji, vključno s The New York Times, podrobno analizirali njegove predvolilne obljube. Ugotovili so, da je Trump pred prevzemom mandata v letu dni vsaj 83-krat javno zagotovil, da bi lahko konflikt med Rusijo in Ukrajino rešil v zgolj 24 urah. Kljub pogostim trditvam o hitri rešitvi, analitiki opozarjajo na kompleksnost razmer na terenu, ki so se v zadnjih mesecih dodatno zaostrile. Trumpova retorika se je skozi čas spreminjala, saj je v preteklosti Rusijo označil za »papirnatega tigra«, hkrati pa od evropskih zaveznic zahteval večji finančni prispevek. Vprašanje ostaja, ali bodo njegove diplomatske pobude dejansko privedle do premirja ali pa bodo njegove napovedi ostale le del politične kampanje brez realne podlage za takojšnjo zaustavitev sovražnosti.

Deset oseb, ki so bile ranjene v napadu z brezpilotnimi letalniki na vas Horli v regiji Herson, so evakuirali v zdravstvene ustanove na polotoku Krim. Napad so ukrajinske sile izvedle v novoletni noči, kar je povzročilo poškodbe pri civilnem prebivalstvu. Po navedbah krimskega ministra za zdravje Alekseja Natarova so vsi ranjeni trenutno pod oskrbo v krimskih bolnišnicah. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti in nadaljevanja sovražnosti na južni fronti v Ukrajini. Ruske oblasti so incident označile za teroristično dejanje, medtem ko se ukrajinska stran osredotoča na ciljanje strateških točk na zasedenih območjih. Stanje poškodovanih oseb za zdaj ostaja neznano, vendar ministrstvo zagotavlja, da prejemajo vso potrebno medicinsko pomoč. Evakuacija na Krim kaže na logistično povezanost zasedenih območij južne Ukrajine s polotokom pod ruskim nadzorom.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij in deljenja uredniških komentarjev izrazil ostro kritiko ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na novo obdobje napetosti med državama. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki je bil izjemno kritičen do ravnanj Kremlja in ruskega voditelja. S tem dejanjem se je predsednik ZDA distanciral od prejšnjih bolj spravljivih tonov in neposredno podprl analizo, ki Putinu pripisuje negativno vlogo v mednarodni politiki. Obenem so ameriške obveščevalne službe po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovile, da Ukrajina ni stala za domnevnim napadom na Putinovo rezidenco Valdaj, kar izpodbija trditve Moskve o ukrajinski agresiji na ruski državni vrh. Trumpovo dejanje deljenja kritičnega prispevka, v katerem so Putinove poteze označene za nezadostne, kaže na njegovo nezadovoljstvo s trenutnim potekom diplomatskih pogovorov glede vojne v Ukrajini in pritiske, ki jih izvaja na Kremelj.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo zaskrbljenost glede "nenormalne" situacije okoli ruskega naftnega tankerja "Mariner", ki naj bi ga v mednarodnih vodah severnega Atlantika preganjali ameriški in Natovi vojaški ladji, kar so označili za neutemeljeno pritiskanje na tanker, ki je oddaljen tisoče milj od ZDA. Rusija pozorno spremlja situacijo.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je napovedal ostre povračilne ukrepe zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na naselje Horli v Hersonski oblasti. V napadu na silvestrovo, ki je po ruskih navedbah ciljal kavarno in hotel na obali Črnega morja, naj bi bili ubiti civilisti. Medvedev je dogodek označil za nameren in brutalen zločin, ki ga je primerjal z nacističnimi poboji v vasi Hatin leta 1943. Po njegovih besedah morajo povračilne ukrepe občutiti tako neposredni storilci kot tudi njihovi poveljniki, napad pa je opredelil kot teroristično dejanje. Ruska stran trdi, da je šlo za načrtovan napad na civilne objekte v času praznovanja novega leta. Napetosti v regiji Herson se tako še naprej stopnjujejo, saj obe strani redno poročata o uporabi brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto. Izjave Medvedeva odražajo nadaljevanje ostre retorike Kremlja glede vojaških operacij v Ukrajini in napovedujejo morebitno zaostritev ruskih povračilnih operacij na ukrajinsko infrastrukturo in poveljniške centre.

Rusko zunanje ministrstvo je zanikalo kakršnokoli vpletenost v poškodovanje katarskega veleposlaništva v Kijevu in poudarilo, da diplomatska predstavništva nikoli niso bila tarča ruskih sil. Ministrstvo je za škodo okrivilo delovanje ukrajinske zračne obrambe.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Po več kot 25 letih pogajanj je Evropska unija dala zeleno luč za podpis sporazuma o prosti trgovini z državami Mercosurja, vključno z Brazilijo. Podpis sporazuma je predviden za 17. januarja v Asuncionu. Paraguajski minister za zunanje zadeve je potrdil podpis sporazuma z Evropsko unijo v Asuncionu. Uradniki poudarjajo, da bo sporazum ustvaril največje območje proste trgovine na svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij izrazil odkrito nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, s čimer so se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini močno zamajale. Trump je delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira Kremelj in Putina obtožuje zavajanja glede nedavnih ukrajinskih napadov. Po navedbah analitikov se je Trumpov domnevni mirovni načrt, ki naj bi bil po njegovih besedah že 95-odstotno usklajen, znašel v slepi ulici, saj Putin vztraja pri reviziji vseh predhodnih dogovorov. Nekdanji visoki uradnik Cie Rob Dannenberg je v nedavnem pogovoru opozoril, da je Putin izurjen v manipulaciji in izkoriščanju šibkosti sogovornikov, pri čemer naj bi s pridom izrabljal Trumpov ego. Zaradi neuspeha trenutnih pogajanj naj bi se v Beli hiši že pripravljali na alternativne strategije, ki vključujejo stopnjevanje pritiska na cene ruske nafte in iskanje dogovora s Kitajsko, ki bi Rusijo prisilil k miru. Trumpov odmik od prejšnje hvalevredne retorike kaže na vse večji vpliv republikanskih krogov in bližajočih se kongresnih volitev na ameriško zunanjo politiko.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo poročila o ameriških vojaških napadih na Venezuelo. Moskva je v uradni izjavi poudarila, da ti napadi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in nimajo nobene pravne podlage. Po navedbah ruskih oblasti Venezuela ne predstavlja nobene grožnje Združenim državam Amerike, zato sedanja vojaška operacija nima dejanske osnove. Ruska stran je v svojem odzivu izpostavila, da se bo po njihovem prepričanju večina svetovnih držav odločno distancirala od napadov na Caracas. Dogodek so označili za nesprejemljiv poseg v suverenost druge države. Moskva trdi, da gre za enostransko dejanje, ki spodkopava temelje globalne varnosti in mednarodnih odnosov. Rusija je v preteklosti večkrat podprla vlado v Caracasu in v sedanjih razmerah znova opozarja na nevarnost destabilizacije celotne regije zaradi tujega vojaškega posredovanja.

Rusko zunanje ministrstvo in brazilska politična levica, vključno s predsednikom Lulo da Silvo, so ostro obsodili vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki se je končalo z zajetjem predsednika Nicolása Madura. Moskva je v dveh uradnih izjavah označila ameriško ravnanje za oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Ruska diplomacija je opozorila, da tovrstni enostranski vojaški posegi ogrožajo stabilnost v celotni latinskoameriški regiji. V Braziliji so zavezniki predsednika Lule obtožili administracijo Donalda Trumpa imperializma in nezakonitega posega v suverenost sosednje države. Brazilska levica opozarja, da zajetje legitimnega državnega voditelja predstavlja nevaren precedens v mednarodnih odnosih. Dogajanje sledi večmesečnemu stopnjevanju napetosti, med katerim je Washington krepil vojaško prisotnost v Karibskem morju, Maduro pa je pomoč iskal pri svojih zaveznicah, Rusiji in Kitajski.

Kolumbija je uradno zahtevala sklic nujnega zasedanja Varnostnega sveta Združenih narodov zaradi zaostrovanja napetosti v Venezueli in ameriških vojaških ukrepov v regiji. Kot je sporočila direktorica upravnega oddelka urada kolumbijskega predsednika Angie Rodriguez, je bila pobuda vložena po zasedanju kolumbijskega sveta za nacionalno varnost v mestu Cúcuta. Kolumbija je ob tem zahtevala tudi izredno sejo Stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OAD) ter srečanje zunanjih ministrov Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki ji trenutno predseduje. Povod za kolumbijsko diplomatsko ofenzivo je domnevna agresija Združenih držav Amerike proti Venezueli, kar je privedlo do resnega poslabšanja regionalne stabilnosti. Rusija je že izrazila podporo zahtevi za nujno sejo, ki naj bi se odvila v ponedeljek. Venezuela je medtem napovedala, da bo v Združenih narodih zahtevala obsodbo ameriških vojaških dejavnosti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na poročila o raketnih napadih na Caracas.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto razkril, da se venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores nahajata na krovu ameriške vojaške ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku. Trump je informacijo potrdil v telefonskem pogovoru za televizijo Fox News, kjer je izpostavil presenetljiv razvoj dogodkov v odnosih med državama. Ta premik sledi obdobju intenzivnih vojaških in diplomatskih pritiskov ZDA na venezuelski režim, vključno s preteklimi obtožbami o trgovini z mamili. Obenem je Trump zanikal navedbe, da bi se o vprašanju Madura pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom med njunim zadnjim telefonskim klicem, kar kaže na vzdrževanje ločenih diplomatskih poti z Moskvo glede latinskoameriškega vprašanja. Na dogajanje se je ostro odzvala nekdanja predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi, ki je Trumpovo ravnanje označila za hinavsko. Pelosijeva je poudarila neskladje med pregonom Madura zaradi mamil in lanskoletno Trumpovo pomilostitvijo nekdanjega honduraškega predsednika Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil prav tako obsojen zaradi vpletenosti v trgovino z drogami. Trenutno dogajanje nakazuje na morebiten preobrat v dolgoletni krizi, vendar podrobnosti o naravi bivanja Madura na ameriški ladji ostajajo nejasne.

Vodja francoske desničarske stranke Patrioti Florian Philippo je izrazil resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti po domnevnem napadu ukrajinskih sil z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Philippo je na družbenem omrežju X izpostavil, da je bil odziv ameriškega predsednika Donalda Trumpa na omenjeni dogodek izjemno pomenljiv, napad pa je označil za nerazumno dejanje, ki bi lahko vodilo v nadaljnjo destabilizacijo mednarodnih odnosov. Francoski politik meni, da Trumpov pristop k incidentu kaže na drugačno dinamiko v ameriški zunanji politiki glede konflikta v Ukrajini. Philippo je v svojih izjavah poudaril tveganja, ki jih prinašajo tovrstne operacije na rusko ozemlje, hkrati pa je pozval k previdnosti pri ocenjevanju posledic, ki jih bo takšen dogodek imel na prihodnja diplomatska pogajanja med svetovnimi velesilami.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo nove sankcije Združenih držav Amerike za Rusijo neprijetne, vendar ne bodo povzročile nepopravljive škode. Po njegovih besedah bo Moskva kljub omejitvam preživela pritisk, pri čemer je nove ukrepe označil za poskus Zahoda, da bi Rusijo prisilil v nesprejemljive kompromise. Medvedjev trdi, da bo Zahod te zahteve uporabil kot opravičilo za nadaljnje stopnjevanje gospodarskega pritiska, če Rusija ne bo popustila. Ob tem je Medvedjev pojasnil konkretne prilagoditve ruskih podjetij na mednarodne ukrepe, med katerimi je izpostavil primer naftnega tankerja Marinera. Plovilo je začasno spremenilo zastavo Ruske federacije, da bi se izognilo neposrednim ameriškim sankcijam in zagotovilo nadaljnje delovanje na svetovnem trgu. Ta poteza kaže na operativne težave, s katerimi se sooča ruska energetska flota, medtem ko se Moskva trudi ohraniti izvozne poti. Retorika Medvedjeva ostaja v skladu z njegovimi prejšnjimi stališči o "popolni vojni" Zahoda proti Rusiji. Poudaril je, da so trenutne napetosti del širšega prizadevanja ZDA za izolacijo Moskve, vendar vztraja, da se Rusija ne bo uklonila tujim pogojem. Izjave prihajajo v času, ko administracija Donalda Trumpa krepi pritiske na države, ki trgujejo z Rusijo, kar povečuje negotovost na mednarodnih energetskih trgih.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek ponovno izpostavil nujnost vzpostavitve ameriškega nadzora nad Grenlandijo, ki jo je označil za ključno za nacionalno varnost Združenih držav Amerike. Trump je opozoril, da bi pasivnost Washingtona odprla vrata ruskemu in kitajskemu vplivu na Arktiki. Po njegovih besedah bi ti državi brez ameriškega posredovanja postali neposredni sosedi ZDA na severu, kar je označil za nesprejemljiv scenarij. Izjave so bile podane med srečanjem z vodilnimi predstavniki naftne industrije, kjer so razpravljali o vojaškem posredovanju v Venezueli in prizadevanjih za preusmeritev tamkajšnje proizvodnje nafte v korist ameriškega gospodarstva. Trump je ob tem potrdil, da ZDA trenutno obravnavajo Venezuelo kot zaveznico, vendar je poudaril, da je preprečevanje prisotnosti geopolitičnih tekmecev v regiji in na strateških ozemljih, kot je Grenlandija, prednostna naloga njegove administracije. Najnovejše napetosti so neposredno povezane z dogodki iz začetka januarja, ko so evropski zavezniki in Danska ostro zavrnili Trumpove zahteve po priključitvi otoka. Kljub mednarodnemu nasprotovanju Bela hiša Grenlandijo še naprej opredeljuje kot strateško prioriteto, pri čemer se predsednik sklicuje na nacionalno varnost in preprečevanje širitve vpliva Moskve in Pekinga v arktični regiji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu in drugim svetovnim voditeljem poslal božično-novoletno poslanico, medtem ko je namerno izpustil japonsko premierko Sanae Takaichi. Ta diplomatska gesta prihaja v času, ko se Trumpova administracija sooča z izrazitim skepticizmom domače javnosti glede reševanja konflikta v Ukrajini. Glede na zadnjo javnomnenjsko raziskavo agencije YouGov za tednik The Economist skoraj polovica Američanov (49 odstotkov) ne podpira Trumpovega načina obravnave situacije med Rusijo in Ukrajino. Medtem so se v Peruju zbrali šamani in preroki, ki so v tradicionalnem novoletnem ritualu napovedali težko leto za svetovne voditelje. Za Donalda Trumpa so napovedali resno bolezen, svetu pa posvarili pred naravnimi nesrečami in novimi globalnimi spopadi. Obred so spremljale podobe Putina, Trumpa, Xi Jinpinga in Volodimirja Zelenskega, kar odraža visoko stopnjo negotovosti v mednarodni politiki ob prehodu v leto 2026. Kljub Putinovim čestitkam Trumpu odnosi ostajajo napeti, saj ameriški predsednik še naprej išče pot za uresničitev svojega napovedanega mirovnega načrta.

V regiji Zaporožje je septembra 2025 v roke ruskih sil padla skupina visokih ukrajinskih vojaških uradnikov. Po navedbah ruskih varnostnih organov, ki jih povzema tiskovna agencija TASS, so ruski padalci med uspešno izvedeno operacijo zajeli približno pet častnikov Glavne obveščevalne uprave (GUR) ukrajinskega ministrstva za obrambo. Incident naj bi se zgodil na zaporoški smeri, kjer so spopadi med stranema še posebej intenzivni. Ruski viri poudarjajo, da je zajetje častnikov ukrajinske vojaške obveščevalne službe redek dogodek, saj so tovrstne enote običajno podvržene strogim varnostnim protokolom in se redko znajdejo v situacijah, ki bi privedle do množične predaje. Informacija o zajetju je bila v javnosti razkrita v začetku januarja 2026, ko so predstavniki sil Ruske federacije podali podrobnejše podatke o septembrskih dogodkih. Ukrajinska stran navedb o zajetju svojih obveščevalnih častnikov za zdaj še ni uradno komentirala.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo pojasnitev lokacije in stanja venezuelskega predsednika Nicolása Madura ter njegove soproge. Moskva trdi, da sta bila predsednik in prva dama države s prisilnimi ukrepi odstranjena iz Venezuele, kar pripisujejo neposredni agresiji Združenih držav Amerike. Ruski uradniki so izrazili globoko zaskrbljenost nad dogajanjem in poudarili, da je bila odstranitev izvedena s silo. Rusija je v diplomatskem sporočilu ponovila svojo solidarnost z venezuelskim zaveznikom in obsodila dejanja, ki jih interpretira kot kršitev suverenosti latinskoameriške države. Situacija ostaja nejasna, saj Washington še ni podal uradnega odgovora na ruske obtožbe o nasilni odstranitvi predsednika. Dogodek pomeni vrhunec dolgotrajnih napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja politične stabilnosti v Venezueli, kjer je Rusija v preteklosti že večkrat vojaško in diplomatsko podprla Madurov režim pred pritiski Zahoda.

V bolnišnicah v regiji Herson je po napadu ukrajinskih oboroženih sil na obmorsko naselje Horli ostalo na zdravljenju 14 oseb. Po podatkih ruskega ministrstva za zdravje, objavljenih 2. januarja, je med poškodovanimi tudi pet otrok, pri čemer je zdravstveno stanje enega otroka ocenjeno kot kritično. Napad naj bi bil izveden z brezpilotnimi letalniki, ki so zadeli civilna objekta, natančneje lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti poročajo, da vsi poškodovani prejemajo ustrezno zdravniško oskrbo v regionalnih ustanovah. Incident v naselju Horli, ki leži ob obali Črnega morja, predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti na območjih pod ruskim nadzorom. Ukrajinska stran uradnih navedb o tarčah napada v tem času ni podala, medtem ko ruski viri poudarjajo civilno naravo prizadetih objektov in visoko število ranjenih med mladoletniki.

Guverner Vjačeslav Gladkov je sporočil, da so v napadih ukrajinskih sil v Belgorodski oblasti ranjeni trije civilisti. V vasi Beljanka v Šebekinskem okraju sta bili ranjeni dve osebi v napadu z dronom FPV na vozilo, medtem ko je bila ena ženska ranjena v raketnem napadu na središče Belgoroda.

V spopadih na območju Krasnega Limana je bil ubit poveljnik bataljona 111. brigade ukrajinske teritorialne obrambe, major Mikola Ševčenko. Informacijo o njegovi smrti je potrdil njegov soborec Genadij Butenko, ki je navedel, da je bil častnik ubit pred nekaj dnevi. Ševčenko je poveljeval enoti v okviru sil teritorialne obrambe, ki so vključene v neposredne spopade z ruskimi silami na vzhodni fronti. Dogodek poudarja intenzivnost bojev na krasnolimanski smeri, kjer ruska vojska nadaljuje z ofenzivnimi operacijami. Izguba visokega častnika, kot je major Ševčenko, predstavlja operativni udarec za 111. brigado, ki deluje na tem strateško pomembnem območju. Ukrajinske oblasti se na uradne navedbe o smrti poveljnika še niso odzvale z javnim sporočilom za javnost, vendar poročila s terena potrjujejo usodni izid bitke.

Ruske sile zračne obrambe so v novoletni noči nad Tulsko oblastjo uničile 23 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po navedbah guvernerja regije Dmitrija Miljajeva je napad trajal pet ur, in sicer od 23. ure zvečer do 4. ure zjutraj po lokalnem času. Guverner je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram javnost obvestil, da je med odbijanjem napada en letalnik padel na zasebno stanovanjsko hišo. Miljajev je prebivalce regije opozoril na nevarnost ostankov sestreljenih letalnikov, ki lahko na tleh še vedno vsebujejo nevarna eksplozivna sredstva. Tuljska oblast, ki se nahaja južno od Moskve, je bila v preteklosti že večkrat tarča podobnih napadov, vendar je bil tokratni vdor v novoletnem času eden izmed obsežnejših v zadnjem obdobju. Rusko obrambno ministrstvo je potrdilo delovanje protiletalskih sistemov, vendar podrobnejših informacij o morebitnih drugih žrtvah ali materialni škodi niso podali.

Severnokorejski voditelj Kim Džong Un je ob novem letu poslal čestitko vojakom in častnikom Korejske ljudske armade, ki so nameščeni v Ruski federaciji. V svojem nagovoru, ki ga je objavila državna tiskovna agencija KCNA, je izpostavil njihovo vlogo pri krepitvi zavezništva in prijateljskih odnosov med Pjongjangom in Moskvo. Po njegovih besedah prizadevanja vojakov na tujem prispevajo k trdnejšim vezem med državama, kar potrjuje globoko strateško partnerstvo. Kim je v sporočilu nagovoril pripadnike vojske, ki po navedbah tujih obveščevalnih služb sodelujejo v vojaških operacijah na strani Rusije. Poudaril je pomen njihove službe za nacionalne interese in utrjevanje mednarodnega položaja Severne Koreje v okviru trenutnih globalnih varnostnih razmer. Čestitka prihaja v času okrepljenega vojaškega sodelovanja med državama, ki vzbuja skrbi v mednarodni skupnosti.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev se je v petek, 2. januarja 2026, odzval na odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega o imenovanju Kirila Budanova za novega vodjo predsedniškega urada. Medvedjev je izbiro Budanova, ki je do zdaj vodil ukrajinsko vojaško obveščevalno službo (GUR), v svoji izjavi za medije sarkastično označil za "odlično izbiro". Ruski uradnik je komentar podal v luči zaostrenih odnosov med državama, pri čemer ruske oblasti Budanova obravnavajo kot osebo, povezano s terorističnimi dejavnostmi. Novo imenovanje v vrhu ukrajinske politike prihaja v času povečanih napetosti po domnevnih napadih z droni na rusko ozemlje. Medvedjev, ki je v preteklosti že večkrat uporabil ostro in provokativno retoriko proti ukrajinskemu vodstvu, je s tem nadaljeval trend kritičnih odzivov Moskve na notranjepolitične premike v Kijevu. Ukrajinska stran imenovanja Budanova uradno še ni podrobneje utemeljila v kontekstu širše strategije urada predsednika, vendar pa ta poteza v Rusiji sproža val odzivov zaradi preteklih dejavnosti Budanova na čelu obveščevalne službe.

V ruski obmejni regiji Belgorod je v nedeljo v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na osebno vozilo umrl moški, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje poškodovani. Kot je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, sta bila oba poškodovanca nemudoma prepeljana v bolnišnico, kjer sta prejela nujno medicinsko pomoč. Napad predstavlja nadaljevanje strategije ukrajinskih sil, ki z uporabo dronov redno ciljajo cilje v obmejnih regijah Ruske federacije. Regija Belgorod je zaradi svoje geografske bližine bojiščem ena najpogostejših tarč tovrstnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih močno intenzivirale. Ukrajinska stran s temi dejanji poskuša motiti rusko logistiko in prenesti del vojnega bremena na rusko ozemlje. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita svoje zračne zmogljivosti in se spopadata z vse pogostejšimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo. Ruska zračna obramba sicer redno poroča o sestrelitvah ukrajinskih zrakoplovov, vendar nekateri kljub temu dosežejo svoje cilje, kar povzroča smrtne žrtve in gmotno škodo med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

Ruski senator Konstantin Kosačev se je ostro odzval na uradno izjavo ameriškega zunanjega ministrstva, s katero so Združene države Amerike celotno zahodno poloblo opredelile kot svoje izključno interesno območje. Kosačev je na svojem profilu v aplikaciji Telegram izpostavil, da gre za oživljanje Monroejeve doktrine v sodobni obliki, pri čemer ga po lastnih besedah najbolj zanima, kako se bodo na tovrstno ekspanzivno retoriko odzvale evropske države. Po njegovem mnenju so ZDA s tem dejanjem uradno potrdile svojo namero po popolni prevladi nad ameriško celino, kar bi po mnenju ruskih uradnikov lahko vplivalo na globalno stabilnost in suverenost drugih držav. Ruski uradnik je v svojem zapisu poudaril, da so ZDA na spletni strani State Departmenta odkrito zapisale, da je zahodna polobla njihova, kar razume kot neposreden izziv mednarodnemu pravu in načelu enakopravnosti držav. Komentarji Kosačeva so del širše ruske diplomatske kampanje, ki ZDA obtožuje imperializma in neokolonializma. Dogodek dodatno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo, obenem pa sproža vprašanja o prihodnji usmeritvi ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Evropska unija se na te navedbe zaenkrat še ni uradno odzvala, čeprav Kosačev nakazuje, da bi morale biti evropske prestolnice zaskrbljene zaradi ameriške samovolje.

Ruske sile so v zračnem napadu na skladišča in vojašnice v kraju Semjonovka v regiji Černigov ubile Lano Černogorsko, pripadnico Ukrajinske prostovoljne vojske (UDA) in domnevno operaterko brezpilotnih letalnikov. Po informacijah ruskih varnostnih služb naj bi bila Černogorska, ki je delovala pod vzdevkom Sati, povezana z militantno skupino Desni sektor. Ruski viri ob tem navajajo, da naj bi bila borka dejavna v strukturah, ki jih Ruska federacija označuje za teroristične. Napad je bil usmerjen na lokacijo, kjer so se nahajali operaterji dronov in vojaška oprema. Medtem ko ukrajinski viri trdijo, da je bila v napadu zadeta zgolj civilna infrastruktura, natančneje parkirišče lokalne bolnišnice, so ruski predstavniki objavili posnetke, ki po njihovih trditvah prikazujejo militarizirana poltovorna vozila, ki jih uporablja ukrajinska vojska. Ruska stran še dodaja, da ukrajinski mediji domnevno prikrivajo smrt omenjene borke, kar sovpada s podobnimi poročili o likvidacijah pomembnih medijskih ali vojaških osebnosti v preteklih mesecih.

Ruske sile so z vodeno letalsko bombo (KAB) napadle ekopark v bližini ukrajinskega mesta Harkov, pri čemer so povzročile obsežno razpostiranje in smrtne žrtve med živalmi. Po poročilih lokalnih oblasti in vodstva parka je bila v napadu ranjena prostovoljka, uničenih pa je bilo več objektov znotraj zavetišča. Napad je neposredno prizadel bivališča eksotičnih živali; več levov je bilo ranjenih, večina ptic v parku pa je poginila. Po nekaterih navedbah so zaradi poškodb ograd iz svojih bivališč pobegnili tigri. Incident predstavlja nadaljevanje ruskih napadov na civilno infrastrukturo v harkovski regiji, ki se v zadnjih mesecih spopada s povečano intenzivnostjo obstreljevanja. Uprava ekoparka je sporočila, da so razmere kritične, saj so poškodbe na infrastrukturi otežile oskrbo preživelih živali. Reševalne ekipe in prostovoljci si prizadevajo zavarovati območje in preprečiti morebitno nevarnost zaradi ubežnih zveri, hkrati pa skušajo zagotoviti nujno veterinarsko pomoč ranjenim levom.

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki izvedle napad na energetski objekt v naselju Homutovka v ruski Kurski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna je brez elektrike ostalo več kot 11.000 porabnikov v 115 naseljenih točkah. Napad je neposredno prizadel Homutovski in delno Rilski okraj, kjer so nastale poškodbe na kritični infrastrukturi. Ruski sistemi zračne obrambe naj bi v obdobju treh ur nad regijo uničili 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vendar so nekateri kljub temu dosegli cilj. Na terenu so trenutno prisotne interventne službe, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar lokalne oblasti še niso podale natančnih informacij o trajanju popravil. Incident predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja napadov na energetsko omrežje ob meji, kar povečuje humanitarno breme za lokalno prebivalstvo v zimskem času.

V zgodnjih jutranjih urah 9. januarja 2026 je Belgorodsko oblast v Rusiji dosegel silovit raketni napad, ki je povzročil resno škodo na kritični inženirski infrastrukturi. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je zaradi napada brez oskrbe z električno energijo ostalo približno 556.000 ljudi v šestih občinah. Prekinitev dobave elektrike je neposredno vplivala tudi na sisteme ogrevanja, saj je brez toplotne oskrbe ostalo skoraj pol milijona prebivalcev, kar vključuje 1.920 večstanovanjskih objektov. Poleg težav z energijo se regija spopada tudi s kritičnim pomanjkanjem vode. Po uradnih podatkih je brez tekoče vode in delujočega kanalizacijskega sistema ostalo približno 200.000 ljudi. Guverner Gladkov je razmere označil za izjemno težke in poudaril, da so vse razpoložljive interventne ekipe na terenu, kjer poskušajo vzpostaviti povezave z rezervnimi zmogljivostmi, ki so bile v regiji nameščene v zadnjih mesecih. Ruske oblasti so za napad obtožile ukrajinske oborožene sile. Popolna ocena škode in časovni okvir za obnovo infrastrukture bosta znana po končanem ogledu prizadetih območij ob dnevni svetlobi. Gre za enega največjih izpadov komunalnih storitev v obmejnem območju od začetka konfliktov, kar povečuje humanitarno tveganje za civilno prebivalstvo v zimskem času.

Ministrstvo za zunanje zadeve Ukrajine je na pogovor poklicalo češkega odpravnika poslov, potem ko je predsednik češkega poslanskega doma Tomio Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral kijevsko vlado. Okamura je kabinet predsednika Volodimirja Zelenskega označil za "hunto" in se izrekel proti nadaljnji vojaški pomoči Ukrajini, kar je sprožilo buren odziv ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasilija Zvariča. Slednji je javno izrazil svoje ogorčenje, kar pa je češka stran ocenila kot kršitev diplomatskega etiketa. Češki zunanji minister Petr Macinka se je v ponedeljek sestal z veleposlanikom Zvaričem, da bi razpravljala o nastali situaciji. Macinka je poudaril, da srečanje ni bilo uraden poziv na zagovor, temveč delovni sestanek, na katerem so obravnavali razpoloženje dela češke družbe in vprašanja financiranja ukrajinskih oboroženih sil. Češki premier Andrej Babiš je bil do ravnanj ukrajinskega diplomata kritičen in je izjavil, da jih veleposlanik nima kaj učiti, hkrati pa je zagotovil, da češka zunanja politika ostaja prozahodna in trdna v svojih zavezništvih. Diplomatska napetost se odraža tudi v napovedanih nadaljnjih pogovorih med češkim in ukrajinskim zunanjim ministrom.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo ameriško agresijo na Venezuelo, v kateri so bile tarče tako vojaški kot civilni objekti. Moskva je napade označila za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti južnoameriške države. Po navedbah ruskih oblasti gre za neupravičen poseg, ki destabilizira regijo in povečuje tveganje za širši konflikt. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ob tem podal ostre kritike na račun Washingtona in izpostavil, da operacija v Venezueli služi kot dokaz, da morajo vse države nujno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Medvedjev meni, da so takšni dogodki jasen signal mednarodni skupnosti o pomenu vojaške moči za zaščito nacionalne neodvisnosti. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med državama, Rusija pa se je z obsodbo postavila na stran režima Nicolása Madura, s katerim ohranja tesne zavezniške vezi.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je v južni republiki Adigeja pridržala tujega državljana, ki naj bi načrtoval teroristični napad na eno izmed lokalnih šol. Po navedbah ruskih oblasti je osumljenec pripravljal hladno orožje in molotovke, s katerimi naj bi izvedel napad na šoloobvezne otroke. Varnostne sile so napadalca izsledile in aretirale, še preden bi lahko uresničil svoje namere. Preiskovalci trdijo, da so pri osumljencu zasegli predmete, ki dokazujejo pripravo na kaznivo dejanje. Agencija FSB je v izjavi za javnost poudarila, da je bila akcija uspešna in da so z njo preprečili morebitne smrtne žrtve med mladostniki. Identitete in državljanstva osumljenca uradno še niso razkrili, prav tako niso podali informacij o morebitnih motivih ali povezavah z mednarodnimi terorističnimi skupinami.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.