Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v uradni izjavi ostro obsodilo ameriško agresijo na Venezuelo, v kateri so bile tarče tako vojaški kot civilni objekti. Moskva je napade označila za nesprejemljivo kršitev mednarodnega prava in suverenosti južnoameriške države. Po navedbah ruskih oblasti gre za neupravičen poseg, ki destabilizira regijo in povečuje tveganje za širši konflikt. Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je ob tem podal ostre kritike na račun Washingtona in izpostavil, da operacija v Venezueli služi kot dokaz, da morajo vse države nujno okrepiti svoje obrambne zmogljivosti. Medvedjev meni, da so takšni dogodki jasen signal mednarodni skupnosti o pomenu vojaške moči za zaščito nacionalne neodvisnosti. Napadi so se zgodili v času izjemno napetih odnosov med državama, Rusija pa se je z obsodbo postavila na stran režima Nicolása Madura, s katerim ohranja tesne zavezniške vezi.

Vladimir Putin je v novoletnem nagovoru poudaril prepričanje v zmago v Ukrajini in se obrnil neposredno na vojake. Donald Trump medtem spodbuja mirovna pogajanja. Volodimir Zelenski je izjavil, da je mirovni dogovor 90% pripravljen.

Ruska zvezna varnostna služba (FSB) je sporočila, da je v južni republiki Adigeja pridržala tujega državljana, ki naj bi načrtoval teroristični napad na eno izmed lokalnih šol. Po navedbah ruskih oblasti je osumljenec pripravljal hladno orožje in molotovke, s katerimi naj bi izvedel napad na šoloobvezne otroke. Varnostne sile so napadalca izsledile in aretirale, še preden bi lahko uresničil svoje namere. Preiskovalci trdijo, da so pri osumljencu zasegli predmete, ki dokazujejo pripravo na kaznivo dejanje. Agencija FSB je v izjavi za javnost poudarila, da je bila akcija uspešna in da so z njo preprečili morebitne smrtne žrtve med mladostniki. Identitete in državljanstva osumljenca uradno še niso razkrili, prav tako niso podali informacij o morebitnih motivih ali povezavah z mednarodnimi terorističnimi skupinami.

Danska premierka Mette Frederiksen je izjavila, da verjame, da ameriški predsednik Donald Trump resno želi prevzeti Grenlandijo. Poudarila je, da bi morebiten napad ZDA na drugo državo članico Nata zaustavil vse.

Mehika je obsodila vojaški napad ZDA na Venezuelo in opozorila, da takšno dejanje resno ogroža stabilnost v regiji. Brazilski predsednik Lula je prav tako obsodil napad in dejal, da so ZDA presegle vse sprejemljive meje. Evropa medtem ostaja tiho, medtem ko je napad povzročil šok na naftnih trgih.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (HUR) je razkrila podrobnosti o kompleksni operaciji, s katero so prelisičili ruske obveščevalne službe. Prejšnja poročila o domnevni smrti Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Ukrajine, so bila del načrtovane dezinformacijske akcije. Ruske sile so pred dnevi verjele, da je bil Kapustin ubit v napadu z dronom, kar pa se je izkazalo za uprizorjen dogodek. Operacija je imela tudi finančni vidik, saj so ukrajinski obveščevalci uspeli prevzeti pol milijona ameriških dolarjev, ki jih je Rusija razpisala kot nagrado za Kapustinovo likvidacijo. Po navedbah HUR so bila ta sredstva že preusmerjena v krepitev zmogljivosti ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Poleg finančne škode so Ukrajinci med enomesečno operacijo identificirali tudi mrežo ruskih agentov, s čimer so dodatno ohromili delovanje nasprotnikovih obveščevalnih struktur.

Kanadski premier Mark Carney bo prihodnji teden odpotoval v Francijo, kjer se bo v Parizu udeležil srečanja z zavezniki Ukrajine v okviru t.i. koalicije voljnih. Namen dvodnevnega obiska, ki bo potekal v ponedeljek in torek, je pospešitev prizadevanj za končanje ruske agresije v Ukrajini, saj se diplomatski pritiski za vzpostavitev miru v zadnjem obdobju krepijo. Iz urada predsednika kanadske vlade so sporočili, da se bo Carney sestal s ključnimi partnerji, s katerimi bodo obravnavali možnosti za vzpostavitev trajnega miru v regiji. Srečanje v Parizu poteka v času, ko se mednarodna skupnost pospešeno trudi najti diplomatsko rešitev za konflikt, ki traja že več let. Kanada, ki velja za eno najtesnejših zaveznic Kijeva, s tem obiskom utrjuje svojo vlogo pri oblikovanju prihodnje varnostne arhitekture v Evropi. Poudarek pogovorov bo na usklajevanju pomoči in iskanju skupnih izhodišč, ki bi Rusijo pripravila k resnim pogajanjem ob spoštovanju ukrajinske suverenosti.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru izpostavil, da morebiten mirovni sporazum med Rusijo in Ukrajino na Zahodu ne bo sprejet z enoglasnim odobravanjem. Po njegovih besedah so mirovna pogajanja pogosto povezana s težkimi kompromisi, na katere nekateri zavezniki morda niso pripravljeni. Stubb je poudaril kompleksnost situacije in opozoril, da bodo določeni deli dogovora za nekatere zahodne države težko sprejemljivi. Izjave finskega predsednika prihajajo v času, ko se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o končanju konflikta. Čeprav Stubb ni neposredno navedel, katere države ali politične skupine bi bile proti sporazumu, je jasno nakazal, da pot do trajnega miru vključuje popuščanja, ki bi lahko razdelila enotnost Zahoda. Njegov nagovor odraža realističen pogled na geopolitične napetosti in izzive, s katerimi se soočajo diplomati pri iskanju rešitve, ki bi zadovoljila vse vpletene strani.

Ameriška obveščevalna služba CIA je po poročanju ameriških medijev ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni bil usmerjen proti rezidenci ruskega predsednika Vladimirja Putina. Te informacije, ki temeljijo na anonimnih vladnih virih, neposredno spodkopavajo uradne obtožbe Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na ruskega voditelja. Obveščevalni podatki kažejo na to, da so bili cilji operacije verjetno drugje, kar vnaša novo dinamiko v informacijsko vojno med vpletenima stranema. Ruske oblasti so po incidentu močno zaostrile svojo retoriko in dogodek označile za teroristično dejanje pod vodstvom Kijeva. Vendar pa ameriški obveščevalci poudarjajo, da ni dokazov o tem, da bi bila tarča prav Putinovo zunajmestno domovanje. Ta razkorak v interpretacijah dogodkov poudarja pomen neodvisnega preverjanja informacij v času trajajočih spopadov v Ukrajini, kjer obe strani redno uporabljata propagando za doseganje političnih ciljev.

Ameriški predsednik Donald Trump je v Beli hiši komentiral nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je incident opisal kot dogodek, ki se je zgodil v posebej občutljivem oziroma delikatnem trenutku za mednarodne odnose. Kljub napetostim, ki jih takšni dogodki sprožajo, je ameriški predsednik v ponedeljek opravil telefonski pogovor s Putinom, ki so ga v Washingtonu označili za pozitiven. Podrobnosti o vsebini pogovora ostajajo skope, vendar gre za nadaljevanje diplomatske komunikacije med državama v času, ko se odnosi med velesilama nenehno spreminjajo. Napad na rezidenco ruskega voditelja predstavlja resno varnostno vprašanje, ki bi lahko dodatno zapletlo prizadevanja za stabilizacijo razmer. Trumpova administracija sicer uradno vzdržuje stike s Kremljem, čeprav so v preteklosti nastajala neskladja glede pogostosti in vsebine njunih pogovorov, kar potrjujejo tudi predhodna poročila o srečanjih in napovedanih sankcijah.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro kritizirala ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in zahodne države. Zaharova je zatrdila, da se je Zelenski preobrazil v »monstruma«, ki ga je ustvaril Zahod, zdaj pa naj bi ta ista figura predstavljala neposredno grožnjo svojim nekdanjim zaveznikom. Po njenih besedah se zahodne države vedno bolj zavedajo nevarnosti, ki jo prinaša trenutno ukrajinsko vodstvo, pri čemer je izpostavila domnevno korupcijo kijevskega režima in preusmerjanje zahodnega orožja na druga svetovna krizna žarišča. Predstavnica ruskega zunanjega ministrstva je v svoji retoriki uporabila ostre prispodobe in navedla, da orožje, ki ga Zahod dobavlja Ukrajini, dosega različne regije po svetu, vključno z afriško celino. Ruska stran ob tem obtožuje Kijev in Zahod sodelovanja s terorističnimi skupinami v Afriki za izvajanje diverzij proti ruskim interesom. Po navedbah Zaharove države, kot so Mali, Niger in Burkina Faso, že zahtevajo posredovanje Varnostnega sveta ZN zaradi domnevne podpore Kijeva terorizmu, kar naj bi bil dokaz o širjenju negativnega vpliva ukrajinskega predsednika onkraj meja Evrope.

Adam Kadirov, sin čečenskega voditelja Ramzana Kadirova in sekretar varnostnega sveta te ruske republike, je v petek, 10. januarja 2025, javno napovedal, da namerava ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot vojnega zločinca privesti v Grozni. Njegova izjava je sledila poročilom o domnevnih pozivih Zelenskega Združenim državam Amerike k ugrabitvi njegovega očeta. Kadirov mlajši je ob tem poudaril, da bo ukaz izvršil takoj, ko bosta to odobrila ruski predsednik Vladimir Putin ali njegov oče. Kadirov je v svojem sporočilu na družbenih omrežjih dejanje utemeljil kot odziv na domnevno politično in moralno razgradnjo ukrajinskega vodstva. Zelenskemu je neposredno zagrozil, da ga bodo »odpeljali kot nepotrebno stvar«, če bo prejeta ustrezna povelja. Takšne retorične grožnje so v zadnjem času postale stalnica v komunikaciji čečenskih uradnikov, ki tesno sodelujejo z moskovskim režimom v vojni proti Ukrajini. Incident dodatno zaostruje napetosti med Kijevom in čečensko administracijo, ki aktivno sodeluje pri ruski agresiji. Medtem ko Kijev uradno ni potrdil navedb o načrtovanju ugrabitve Ramzana Kadirova, Moskva izjave Adama Kadirova uporablja za krepitev notranje propagande in zastraševanje ukrajinskih oblasti. Izjava prav tako potrjuje naraščajočo politično vlogo mladega Kadirova znotraj varnostnih struktur Čečenije.

Najnovejša raziskava javnega mnenja YouGov je razkrila globoko razdeljenost v Evropi glede nadaljnjega podpiranja Ukrajine in nezaupanje do mirovnih načrtov ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Medtem ko večina prebivalcev v Združenem kraljestvu, Španiji in na Poljskem še vedno močno zagovarja ukrajinsko zmago, v drugih delih celine narašča število tistih, ki bi prednost dali pogajanjem za končanje konflikta. Raziskava poudarja, da precejšen del evropske javnosti meni, da Trumpova politika favorizira Rusijo, kar povečuje strah pred vsiljenim mirom, ki ne bi upošteval ukrajinske suverenosti. Evropski državljani se spopadajo z dilemo med dolgotrajno vojaško pomočjo in potrebo po stabilizaciji regije. Po podatkih publikacije European Political Monthly kar 70 odstotkov Britancev in 65 odstotkov Poljakov podpira popolno ukrajinsko zmago, vendar pa Trumpovi pretekli diplomatski poskusi in razkriti pogovori med njegovimi odposlanci ter Kremljem vlivajo dvom v nevtralnost ameriškega posredovanja. Raziskava odraža širšo zaskrbljenost, da bi lahko Washington pod Trumpovim vodstvom omejil podporo Kijevu v zameno za hitro, a geopolitično tvegano končanje sovražnosti.

V zadnjih 48 urah so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle nove zračne napade na hitre čolne v Karibskem morju in Tihem oceanu, pri čemer je bilo ubitih najmanj osem ljudi. Južno poveljstvo vojske ZDA (SOUTHCOM) je sporočilo, da so bili cilji operacij plovila, ki so jih uporabljali domnevni »narkoteroristi« za prevoz prepovedanih substanc. V sredo sta bila uničena dva čolna, kar je zahtevalo pet žrtev, medtem ko so bili v torkovih napadih ubiti trije ljudje na enem od treh ciljanih plovil. Operacije so del razširjene vojaške kampanje Washingtona proti mednarodni trgovini z drogami, ki jo ameriška administracija zdaj obravnava kot obliko terorizma. Od začetka te kampanje je število smrtnih žrtev naraslo na 115. Medtem ko ZDA operacije utemeljujejo z nacionalno varnostjo in bojem proti narkokartelom, so se v regiji pojavili ostri odzivi. Venezuela je napade označila za provokacijo in kršitev mednarodnih sporazumov o demilitarizaciji, Rusija pa opozarja na tveganja za mednarodno pomorstvo zaradi kopičenja ameriških sil v regiji.

Rusija je napovedala, da bo v okviru Varnostnega sveta Združenih narodov preprečila kakršne koli poskuse ponovne uveljavitve prejšnjih mednarodnih sankcij proti Iranu. Stalni predstavnik Ruske federacije pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi je poudaril, da Moskva ne bo dopustila oživljanja starih kaznovalnih mehanizmov, ki so bili v veljavi pred sklenitvijo jedrskega sporazuma. Ruski diplomati so ob tem kritizirali poteze evropske trojice (E3), ki vključuje Francijo, Nemčijo in Združeno kraljestvo. Po mnenju Moskve omenjene države nimajo pravne podlage za sprožitev tako imenovanega mehanizma "snapback", ki bi avtomatično obnovil sankcije ZN. Ruska stran trdi, da so takšni poskusi v nasprotju z obstoječimi mednarodnimi dogovori in bi lahko dodatno destabilizirali razmere v regiji. Napoved napoveduje zaostritev diplomatskih odnosov znotraj Varnostnega sveta glede iranskega jedrskega vprašanja.

V jedrski elektrarni Zaporožje (ZAES) so v soboto, 3. januarja, poročali o samodejnem izklopu rezervnega daljnovoda 'Ferosplavna-1' z močjo 330 kV. Kot so sporočili predstavniki največje evropske jedrske elektrarne, ki je trenutno pod ruskim nadzorom, je do prekinitve oskrbe prišlo zaradi sprožitve zaščitnih mehanizmov. Incident se je zgodil na enem izmed ključnih napajalnih vodov, ki elektrarni zagotavljajo potrebno električno energijo za hlajenje reaktorjev in vzdrževanje varnostnih funkcij. Izklop daljnovoda predstavlja ponovno tveganje za stabilnost napajanja objekta, čeprav poročila ne navajajo neposredne nevarnosti za jedrsko varnost. Dogodek sledi obdobju relativne stabilnosti, ko je bil omenjeni vod po predhodnih popravilih ponovno vzpostavljen. Uprava elektrarne trenutno preiskuje vzroke za aktivacijo zaščite, medtem ko razmere spremlja tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA). Napajanje objekta je zdaj odvisno od preostalih razpoložljivih povezav z zunanjim omrežjem, kar poudarja krhkost energetske infrastrukture v vojnem območju.

Ruske oblasti so v četrtek, 1. januarja, zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki začasno omejile delovanje moskovskih letališč Domodedovo in Žukovski. Artjom Korenjako, tiskovni predstavnik zvezne agencije za zračni promet Rosaviacija, je potrdil, da sta bili letališči zaprti za vzlete in pristanke letal. Ukrep je bil uveden kot odgovor na povečano tveganje za varnost zračnega prometa, ki so ga povzročila brezpilotna letala na območju ruske prestolnice. Omejitve v letalskem prometu so povzročile zamude pri številnih poletih, nekatera letala pa so preusmerili na alternativna letališča. Incident ponovno osvetljuje ranljivost ruske kritične infrastrukture sredi trajajočih napetosti. Ruske civilne letalske oblasti so sporočile, da so bili vsi potrebni varnostni protokoli aktivirani nemudoma po zaznavi grožnje, vendar podrobnosti o morebitni škodi ali številu prestreženih letalnikov niso razkrile.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki se je v javnosti pogosto predstavljal kot zagovornik miru in celo kandidat za Nobelovo nagrado za mir, je po skoraj letu dni na položaju močno zaostril zunanjo politiko Združenih držav Amerike. Čeprav je med kampanjo obljubljal končanje konfliktov, njegove zadnje odločitve kažejo na aktivno vključevanje v vojaške operacije na več svetovnih frontah, vključno z napetostmi v Venezueli. Ta premik k agresivnejšemu militarizmu predstavlja oster odklon od njegove prejšnje retorike. Njegovo navdušenje nad vojno in uporabo moči se zdi v neposrednem nasprotju z njegovimi prejšnjimi ambicijami po mednarodnem priznanju za doseganje premirij. Trumpova administracija zdaj namesto diplomatskih rešitev pogosteje uporablja vojaška sredstva in pritiske, kar povzroča nemir v mednarodni skupnosti. Analitiki opozarjajo, da takšna nepredvidljivost zmanjšuje možnosti za stabilne mirovne sporazume, ki jih je predsednik obljubljal ob prevzemu oblasti. V luči preteklih srečanj z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in prizadevanj za Nobelovo nagrado ostaja nejasno, kako bo ta militaristični obrat vplival na prihodnje diplomatske odnose s ključnimi svetovnimi silami.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozvalo oblast v Združenih državah Amerike k takojšnji izpustitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge Cilie Flores. Moskva je v izjavi za javnost poudarila, da zahteva njuno svobodo, s čimer se je odzvala na nedavne dogodke, povezane z aretacijo ali pridržanjem venezuelskega voditelja s strani ameriških organov. Ruska stran je zahtevo označila za nujno in odločno, kar še dodatno zaostruje že tako napete odnose med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja legitimnosti oblasti v Venezueli. Ruska diplomacija s tem dejanjem ponovno potrjuje svojo vlogo ključne zaveznice Madurovega režima, medtem ko Združene države Amerike Madurovo vlado že dlje časa označujejo za nelegitimno. Poziv ministrstva odraža širšo geopolitično strategijo Rusije, ki se spopada z zahodnim vplivom v Latinski Ameriki in si prizadeva za zaščito svojih interesov v regiji. V uradnem sporočilu so poudarili, da pričakujejo takojšnje ukrepanje ameriškega vodstva.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Kim Džong Un je v pismu Vladimirju Putinu obljubil trajno in brezpogojno podporo vsem njegovim politikam in odločitvam. Severna Koreja nadaljuje z vojaško in strateško podporo Rusiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci ob boku izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v svoji rezidenci Mar-a-Lago ponovil grožnjo z vojaškim posredovanjem proti Iranu. Trump je poudaril, da Združene države Amerike ne bodo oklevale pri ponovnem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, če se bodo potrdile informacije o tajnem oživljanju programa za bogatenje urana. Izraelski premier Netanjahu je ob tem dodal, da se Iran kljub prejšnjim napadom trudi obnoviti svoje raketne in jedrske zmogljivosti, ter izpostavil nujnost razorožitve Hamasa v Gazi. Teheran se je na izjave odzval z uradno protestno noto, naslovljeno na Varnostni svet Združenih narodov, v kateri je Trumpove besede označil za neodgovorne in nevarne. Iranski predsednik Masud Pezeškian je napovedal silovit in odvračilen odgovor na vsakršno dejanje agresije. Ruska federacija je izrazila resno zaskrbljenost nad stopnjevanjem retorike in pozvala k zadržanosti, pri čemer je izraelske odločevalce posvarila pred nevarnimi posledicami morebitnega novega vojaškega udara.

Rusija in Iran sta se ostro odzvala na nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa in izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki sta med srečanjem na Floridi nakazala možnost novih vojaških posegov proti teheranskemu jedrskemu programu. Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo resno zaskrbljenost in pozvalo izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnjo eskalacijo napetosti v regiji. Moskva je poudarila, da bi vojaško posredovanje nepopravljivo destabiliziralo Bližnji vzhod. Iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je v uradnem pismu Varnostnemu svetu ZN obsodil Trumpove grožnje kot »nepremišljene« in protizakonite. Teheran opozarja na svojo pravico do samoobrambe in poziva mednarodno skupnost k obsodbi ameriške retorike. Ostri odzivi sledijo Trumpovim napovedim o uničenju iranskih obrambnih zmogljivosti, če država ne bo pristala na nov, strožji jedrski sporazum pod ameriškimi pogoji. Netanjahu je medtem v pogovoru za ameriške medije vztrajal, da Izrael ostaja najmočnejša sila v regiji in da je razorožitev Irana ključna za vzpostavitev novih regionalnih zavezništev, vključno s Savdsko Arabijo.

Rusija je prek uradnih diplomatskih poti od Združenih držav Amerike zahtevala, naj prenehajo zasledovati naftni tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Po poročanju časnika The New York Times, ki se sklicuje na vire blizu diplomatskim krogom, se je napeto sledenje v Atlantskem oceanu začelo 21. decembra, ko je posadka ladje zavrnila vkrcanje ameriških organov. Ruska stran je ladjo medtem registrirala pod novim imenom, da bi se izognila sankcijam in olajšala transport energentov do zaveznice v Južni Ameriki. Dogodek predstavlja stopnjevanje napetosti med Moskvo in Washingtonom glede vprašanja Venezuele. Medtem ko ZDA izvajajo naftno karanteno in poskušajo omejiti prihodke režima v Caracasu, Rusija s svojimi dejanji neposredno izziva ameriške pomorske operacije. Tanker je med zasledovanjem spremenil svojo smer, Moskva pa ameriško početje označuje za nezakonito oviranje svobodne plovbe v mednarodnih vodah.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je po petkovi molitvi v Carigradu napovedal, da bo v ponedeljek, 5. januarja, opravil telefonski pogovor z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Glavne teme pogovora bodo vključevale reševanje konflikta med Rusijo in Ukrajino ter trenutne razmere na območju Palestine. Erdogan je poudaril, da Turčija nadaljuje z aktivno diplomatsko vlogo in vzdržuje stike s ključnimi svetovnimi voditelji, vključno z Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, medtem ko se bo turški zunanji minister Hakan Fidan udeležil prihajajočega vrha v Parizu. Poleg vprašanj o vojni v Ukrajini je turški predsednik izkoristil priložnost za oster napad na izraelsko vlado in premierja Benjamina Netanjahuja, ki ga je primerjal s faraonom. Izpostavil je množične demonstracije v Carigradu, na katerih se je zbralo več kot 520.000 ljudi v podporo Gazi, in zatrdil, da dejanja Izraela ne bodo ostala nekaznovana. Pogovori med Ankaro in Washingtonom potekajo tudi v luči morebitne vrnitve Turčije v program razvoja bojnih letal F-35, iz katerega je bila država pred leti izključena zaradi nakupa ruskega obrambnega sistema S-400, vendar je Trump nakazal pripravljenost na ponovni razmislek o tem vprašanju.

Ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskaljkova je v uradnem pozivu nagovorila visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice in mednarodno skupnost, naj obsodijo nedavni napad ukrajinskih oboroženih sil na naselje Horli v regiji Herson. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu, ki ga Moskva označuje za teroristično dejanje in namerno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, po predhodnih podatkih življenje izgubilo 24 oseb. Moskaljkova je prek svojega kanala na družbenem omrežju Telegram zahtevala čimprejšnjo javno obsodbo dejanj ukrajinske strani ter pozvala k pomoči pri pregonu in ugotavljanju odgovornosti vpletenih v incident. Ruska stran trdi, da so bile tarče napada civilne narave, kar naj bi predstavljalo grobo kršitev vojnega prava, medtem ko mednarodna skupnost pogosto opozarja na potrebo po neodvisni verifikaciji tovrstnih dogodkov na zasedenih območjih Ukrajine.

Poslanec ruske dume Mihail Šeremet in drugi ruski uradniki so se ostro odzvali na nedavne izjave ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega glede dveh možnih scenarijev za razvoj konflikta v Ukrajini. Šeremet je izjave ukrajinskega voditelja označil za posledico »paničnega napada« in izrazil mnenje, da so takšne trditve znak nestabilnosti v ukrajinskem političnem vrhu. Ruska stran trdi, da so napovedi o različnih potekih vojne v nasprotju z realnostjo na terenu. Kritike so se osredotočile predvsem na domnevno psihološko stanje predsednika Zelenskega, kar je del širšega vzorca retorike, ki jo ruski državni organi uporabljajo za spodkopavanje verodostojnosti ukrajinskega vodstva. Odzivi prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje diplomatske in vojaške dejavnosti, medtem ko mednarodna skupnost spremlja razvoj dogodkov na fronti.

Aleksander Lukašenko je izjavil, da je morda odsvetoval Vladimirju Putinu potovanje na vrh BRICS v Južno Afriko zaradi potencialnega poskusa atentata. Prav tako je izrazil dvom o vpletenosti Zelenskega v napad na Putinovo rezidenco, čeprav je dejal, da je šlo za "grozljiv terorizem". Lukašenko in Putin sta se pogovarjala o napadu na rezidenco in se dogovorila za srečanja.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Poročila razkrivajo, da je ameriška operacija za ujetje Nicolása Madura trajala 90 minut in vključevala napade na vojaško infrastrukturo, transportna in komunikacijska središča v Caracasu in severni Venezueli. RT je objavil posnetke posledic ameriškega napada na vojaško bazo Fuerte Tiuna, kjer so posebne enote ZDA ujele Madura.

Dopisnik nemškega časnika Die Welt iz Kijeva je podal ostro kritiko novoletnega nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Po mnenju dopisnika je predsednik v svojem govoru uporabil agresivno in bojevito retoriko, ki pa ni vsebovala nobenih konstruktivnih predlogov ali konkretnih korakov za vzpostavitev mirnega dialoga z Rusijo. Takšen nastop se odmika od pričakovanj o iskanju diplomatskih rešitev v času trajajočega konflikta. Kritika izpostavlja kontrast med pričakovanji mednarodne javnosti in dejansko vsebino govora, ki je bil po poročanju nemškega medija osredotočen na trdno vojaško držo namesto na ponudbo pogajalskih izhodišč. Časnik poudarja, da pomanjkanje vizije za mirno rešitev v nagovoru prvega moža Ukrajine otežuje možnosti za skorajšnje končanje sovražnosti na fronti, kar vzbuja zaskrbljenost v določenih evropskih diplomatskih krogih.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro obsodil nedavno ameriško pridržanje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga označil za ugrabitev ter "vesoljno katastrofo" v mednarodnih odnosih. Po Medvedjevih besedah dejanje Združenih držav Amerike predstavlja moralni propad in nezaslišano nespoštovanje mednarodnih norm, ki bo zaznamovalo začetek leta 2026 kot izjemno burno obdobje na svetovnem političnem prizorišču. Medvedjev je v svojem odzivu na kanalu Telegram napovedal dva možna scenarija za prihodnost venezuelskega voditelja. Po njegovem mnenju bodo ZDA Madura bodisi izpustile bodisi bo postal "latinskoameriški Nelson Mandela", s čimer bi se njegovo ime v zgodovino zapisalo ob bok Simonu Bolivarju in Hugu Chavezu. Ruski uradnik je ob tem opozoril, da bi morebitna kopenska vojaška operacija v Venezueli povzročila še večje krvavite kot sama aretacija, hkrati pa je izrazil dvom o takšni potezi zaradi omejitev, ki jih je ameriški senat postavil predsedniku Donaldu Trumpu. Ob analizi razmer v Venezueli se je Medvedjev dotaknil tudi položaja Rusije, pri čemer je poudaril, da se bo ameriška politika sankcij nadaljevala ne glede na politične okoliščine. Izpostavil je, da bodo ZDA poskušale Moskvo prisiliti v nesprejemljive kompromise glede varnostnih jamstev in ozemelj, vendar je zatrdil, da bo Rusija te pritiske vzdržala. Omenil je tudi primer tankerja t. i. flote v senci, ki je zaradi sankcij zaprosil za rusko zastavo, kar ponazarja širše razsežnosti gospodarskih sporov med velesilami.

Luksemburški poslanec v Evropskem parlamentu Fernand Kartheiser je opozoril, da bi lahko ukrajinski napadi na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod povzročili resne ozemeljske in politične posledice za Kijev. Po njegovih navedbah tovrstne vojaške operacije ukrajinskih oboroženih sil ne oslabijo le trenutnih pogajalskih izhodišč Ukrajine, temveč lahko sprožijo povračilne ukrepe, ki bi vodili v izgubo dodatnih ozemelj. Kartheiser je poudaril, da imajo takšni napadi strateški in ne le simbolni pomen za prihodnost konflikta. Evropski poslanec meni, da takšna dejanja vplivajo tudi na odnos z zahodnimi partnerji in na zmožnost države, da ohrani stabilen dialog o prihodnji pomoči in diplomatskih rešitvah. Po njegovem mnenju bi se lahko Ukrajina zaradi teh potez spopadala s poslabšanjem svoje vloge v morebitnih mirovnih pogajanjih, hkrati pa bi se povečalo tveganje za dodatno stopnjevanje napetosti na bojišču. Izjave prihajajo v času, ko se intenzivnost spopadov in napadov na strateško infrastrukturo na obeh straneh povečuje.

Na moskovskem letališču Vnukovo so oblasti zaradi prisotnosti brezpilotnih letalnikov v zračnem prostoru zadržale približno 50 načrtovanih letov. Po poročanju ruskih virov so ukrajinske oborožene sile s kamikaze droni poskušale izvesti napade na rusko prestolnico, pri čemer naj bi zračna obramba v štirih urah na poti proti mestu sestrelila 12 tovrstnih letalnikov. Zaradi varnostnih groženj so pristojne službe uveljavile nujne omejitve v zračnem prometu, kar je povzročilo obsežne zamude in preusmeritve letal. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na kritično infrastrukturo v globini ruskega ozemlja. Moskovska letališča so se v zadnjem obdobju že večkrat spopadala s podobnimi varnostnimi izzivi, ki neposredno vplivajo na civilni letalski promet in logistiko v regiji. Ruske letalske oblasti poudarjajo, da so ukrepi nujni za zagotavljanje varnosti potnikov, medtem ko napadi z droni postajajo redna značilnost konfliktnega dogajanja, ki se s fronte seli tudi v urbanih središčih.

V noči z 31. decembra na 1. januar sta bili v vasi Severska v ruski regiji Krasnodar v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov poškodovani dve zasebni stanovanjski hiši. Po podatkih regionalnega operativnega štaba so ostanki sestreljenih letalnikov povzročili škodo na strehah in razbili okna, vendar po prvih poročilih med prebivalci ni bilo žrtev ali poškodovanih. Incident se je zgodil sredi okrepljenih čezmejnih napadov z droni, ki jih ukrajinske sile izvajajo na rusko ozemlje. Na mestu dogodka so posredovale vse pristojne operativne službe, ki so ocenile nastalo škodo in zavarovale območje. Ruske oblasti so dogodek potrdile prek uradnih kanalov na omrežju Telegram, pri čemer so poudarile, da je bila škoda omejena na materialne objekte v omenjenem naselju.

Ruske sile zračne obrambe so v Zelenodolskem okrožju v republiki Tatarstan sestrelile ukrajinsko brezpilotno letalo, je 2. januarja sporočil župan Zelenodolska Mihail Afanasjev. Po navedbah lokalnih oblasti so se na incident takoj odzvale vse pristojne službe, ki ostajajo v stanju polne pripravljenosti. Afanasjev je prek družbenega omrežja Telegram javnost obvestil, da je situacija pod nadzorom in da prebivalcem ne grozi neposredna nevarnost. Dogodek predstavlja nadaljevanje trenda ukrajinskih napadov z droni na cilje globoko znotraj ruskega ozemlja. Tatarstan se nahaja več kot tisoč kilometrov od ukrajinske meje, kar kaže na povečano zmožnost ukrajinskih sil za doseganje strateško pomembnih regij v osrčju Ruske federacije. Lokalni uradniki ob tem niso poročali o morebitni gmotni škodi ali žrtvah, vendar so poudarili, da so varnostni ukrepi v regiji še vedno poostreni.

Župan Moskve Sergej Sobjanin je sporočil, da je ruska prestolnica pripravljena ponuditi vso potrebno pomoč ljudem, ki so bili prizadeti v nedavnem napadu ukrajinskih sil v Hersonski oblasti. Sobjanin je ob tem izrazil sožalje svojcem žrtev, ki so izgubili življenje zaradi napadov z brezpilotnimi letalniki in drugim orožjem na tem območju. Ruska stran navaja, da so ukrajinske sile izvedle napad, ki je zahteval smrtne žrtve in povzročil premoženjsko škodo med civilnim prebivalstvom. Sobjaninove izjave poudarjajo tesno sodelovanje med rusko prestolnico in okupiranimi oziroma priključenimi regijami v Ukrajini, kjer Moskva deluje kot logistični in humanitarni center za podporo lokalnim administracijam pod ruskim nadzorom. Pomoč naj bi vključevala medicinsko oskrbo, humanitarne pakete in tehnično podporo pri sanaciji posledic napada.

Oborožene sile Ukrajine so v času novoletnega nagovora ruskega predsednika Vladimirja Putina izvedle napad z brezpilotnimi letalniki na gostinsko-turistični objekt v vasi Horli v regiji Herson. Po navedbah lokalnega guvernerja Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Moskva, je bil napad izveden malo pred polnočjo na stavbo, v kateri sta se nahajala kavarna in hotel. Saldo je incident označil za teroristično dejanje, ki je bilo načrtovano prav v času prazničnega nagovora ruskega voditelja. Podrobnosti o morebitnih žrtvah ali večji materialni škodi v poročilih niso bile takoj razjasnjene, vendar so ruski viri poudarili simbolni pomen časa napada. Dogodek se je zgodil na ozemlju, ki ga zasedajo ruske sile, kar dodatno stopnjuje napetosti na območju Hersona. Ukrajinska stran uradnih navedb o tem specifičnem napadu v času objave ruskih poročil še ni podala, vendar gre za del širše strategije ciljanja infrastrukture na zasedenih ozemljih.

V ruskem zračnem napadu na živalski vrt v bližini ukrajinskega mesta Harkov je bilo ubitih več deset ptic, poškodbe pa so utrpeli tudi levi. Po besedah ustanovitelja parka so ruske sile v četrtek uporabile drsne bombe, ki so popolnoma uničile voliero in povzročile opustošenje na celotnem območju parka. Napad predstavlja nov primer uničevanja civilne infrastrukture in naravnih zatočišč v regiji, ki je pod nenehnim pritiskom ruskih sil. Ustanovitelj živalskega vrta je za medij Suspilne potrdil, da je škoda nepopravljiva, saj je bila glavna ptičnica v celoti izbrisana. Poleg poginulih živali oskrbovalci poročajo o ranjenih levih, ki so trenutno pod oskrbo, a v hudem stresu. Incident znova poudarja visoko ceno, ki jo zaradi vojaških spopadov plačujejo tudi nedolžna bitja in naravni rezervati v Ukrajini.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem novoletnem voščilu na družbenem omrežju X izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države v letu 2026 vrnile k »zdravi pameti«. Orban je v zapisu poudaril željo po vzpostavitvi miru in koreniti spremembi trenutne politične smeri Evrope. Njegove izjave odražajo dolgotrajno kritiko Bruslja glede zunanjepolitičnih vprašanj in upravljanja konfliktov na celini. Premier, ki je znan po svojih suverenističnih stališčih, je leto 2026 izpostavil kot prelomno obdobje za prihodnost evropske politike. Čeprav so njegove besede del prazničnega voščila, nosijo jasno politično sporočilo o potrebi po deeskalaciji napetosti in spremembi ideoloških prednostnih nalog znotraj Evropske unije. Ob tem je Orban ponovil svojo zavezo miru, kar pogosto interpretirajo kot poziv k hitremu končanju spopadov v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za Rusko federacijo.

Veleposlaništvo Ukrajine v Združenih državah Amerike je uradno potrdilo, da se med posadko tankerja Marinera (znanega tudi pod imenom Bella 1), ki pluje pod rusko zastavo, nahaja 17 ukrajinskih državljanov. Plovilo je pred kratkim pridržala ameriška obalna straža, kar je sprožilo diplomatsko posredovanje ukrajinske strani. Veleposlanica Ukrajine v ZDA, Olga Stefanišina, je pojasnila, da so ukrajinski organi v stiku s pristojnimi ameriškimi institucijami glede statusa in varnosti svojih državljanov. Kljub dejstvu, da tanker pluje pod zastavo države agresorke, ukrajinska diplomacija zagotavlja konzularno pomoč svojemu osebju na krovu, ki opravlja delo v okviru mednarodnih pomorskih pogodb. Identiteta in natančno zdravstveno stanje članov posadke za zdaj ostajata neznana javnosti, vendar ameriške oblasti tesno sodelujejo z ukrajinskim diplomatskim predstavništvom. Incident poudarja kompleksnost mednarodnih pomorskih odnosov v času zaostrenih geopolitičnih razmer med Zahodom in Rusko federacijo.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Ruski košarkar Danijil Kasatkin, ki je bil poleti 2025 pridržan v Franciji, je bil zamenjan za francoskega državljana Laurenta Vinatierja, ki je bil v Rusiji obsojen zaradi vohunjenja in označen za tujega agenta. Ruska FSB je objavila video izmenjave.

Rusko zunanje ministrstvo je izrazilo močno zaskrbljenost zaradi poročil, da so Nicolása Madura in njegovo ženo med agresivnimi dejanji Združenih držav Amerike prisilno odstranili iz države. Rusija je to označila za očitno kršitev suverenosti Venezuele. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v telefonskem pogovoru z venezuelsko podpredsednico Delcy Rodríguez izrazil solidarnost z venezuelskim ljudstvom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je opravil telefonski pogovor z izvršno podpredsednico Venezuele Delsy Rodríguez. Izrazil je solidarnost Rusije z venezuelskim ljudstvom in potrdil nadaljnjo podporo Rusije Venezueli pri zaščiti njenih nacionalnih interesov in suverenosti, še posebej v luči dejanj ZDA.

Aleksander Bocan-Harčenko je izjavil, da je Gaspromnjeft v sodelovanju s srbsko vlado zagotovil nemoteno poslovanje NIS-a kljub sankcijam, kar ni vplivalo na potrošnike.

V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Finski predsednik Alexander Stubb je v svojem novoletnem nagovoru ponovil, da so se odnosi med Finsko in Rusijo nepovratno spremenili. Izpostavil je, da se Helsinki ne bo vrnil na stare poti sodelovanja z Moskvo.

V Donecki ljudski republiki je bil ubit avstralski državljan Russell Allan Wilson, ki se je kot prostovoljec oziroma tuji borec pridružil ukrajinskim oboroženim silam v spopadih proti ruski vojski. Po poročanju avstralske mreže ABC News je Wilson padel med opravljanjem bojne naloge, ki naj bi bila po navedbah njegovih bližnjih njegova zadnja misija pred predvideno odpovedjo iz vojaške službe in vrnitvijo v domovino. Novica o njegovi smrti je v javnost prišla le teden dni pred njegovo načrtovano poroko, kar je dogodku dodalo tragično noto v tujih medijih. Wilson je bil del širšega kroga tujih borcev, ki so se od začetka ruske invazije pridružili ukrajinski strani. Avstralske oblasti in mediji so potrdili incident, ki znova odpira vprašanja o vključenosti tujih državljanov v intenzivne spopade na vzhodu Ukrajine, kjer so razmere na fronti trenutno izjemno nevarne.