Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Evropski politiki so se po navedbah ameriškega strokovnjaka za mednarodno varnost Marka Episkoposa aktivno zavzeli za prepričevanje Washingtona o nujnosti stopnjevanja pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Episkopos trdi, da nasprotniki mirne rešitve ukrajinskega konflikta v Evropi skušajo prepričati administracijo Združenih držav Amerike, naj kaznuje Rusijo zaradi domnevnega zavračanja pogajanj. Takšno ravnanje je strokovnjak označil za izraz mračnega cinizma, saj naj bi evropske elite odgovornost za nadaljevanje sovražnosti pripisale Moskvi, medtem ko same ovirajo mirovne procese. Po poročanju ruskih medijev, ki povzemajo Episkoposa, se znotraj Evropske unije krepijo prizadevanja, da bi prihajajočo ali trenutno ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa izrabili kot orodje za uveljavljanje strožjih ukrepov proti Kremlju. Ta dinamika odraža globoke razkole v mednarodni skupnosti glede vprašanja, kdo dejansko zavira diplomatsko pot do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer kritiki evropski strani očitajo dvoličnost in pomanjkanje iskrene želje po deeskalaciji.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju več medijev in vladnih virov ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni ciljal na sekundarno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Te ugotovitve neposredno spodkopavajo trditve Moskve, ki je Kijev obtožila poskusa atentata oziroma terorističnega napada na državno posestvo v Valdaju. Ameriški obveščevalci so o svojih ugotovitvah menda že prepričali tudi novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, s čimer so nevtralizirali ruska prizadevanja, da bi dogodek izkoristili za zaostritev pogajalskih izhodišč. Ruska stran je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno trdila, da je Ukrajina nad Putinovo rezidenco poslala 91 dronov, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski takoj označil za laž. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi po nekaterih poročilih celo izvedla taktično operacijo, s katero so od Kremlja pridobili pol milijona dolarjev, medtem ko so ruski uradniki javno širili propagando o napadu. Analitiki ocenjujejo, da so ruske obtožbe služile predvsem kot izgovor za oviranje mirovnega procesa in ustvarjanje vtisa o ogroženosti najvišjega ruskega vodstva.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki na severu Rusije ni ciljala rezidence predsednika Vladimirja Putina. Direktor agencije John Ratcliffe je te ugotovitve v sredo predstavil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno spodkopal navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Ruska stran je pred tem trdila, da je bil cilj napada Putinova rezidenca v regiji Novgorod, kar je ruski predsednik v ponedeljkovem telefonskem pogovoru osebno prenesel tudi Trumpu. Medtem ko je Trump sprva izrazil močno nezadovoljstvo nad ruskimi obtožbami, je po brifingu s strani obveščevalnih služb zavzel precej bolj previdno stališče. Ta razvoj dogodkov sovpada s ključno fazo mirovnih prizadevanj, saj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru sporočil, da je mirovni sporazum pripravljen že v 90 odstotkih. Zelenski je ob tem opozoril, da preostalih deset odstotkov vključuje ključne varnostne garancije, ki bodo odločile o prihodnosti Ukrajine in celotne Evrope. Kijev poudarja, da ne bo sprejel nobene pogodbe, ki bi Rusiji omogočila ponovno invazijo v prihodnosti.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Po poročilih različnih nemških medijev, kot so saechsische.de, ostsee-zeitung.de, haz.de, br.de in op-marburg.de, je bila preiskava proti ruskemu oligarhu Ališerju Usmanovu v Münchnu ustavljena po njegovem plačilu. Preiskava je bila povezana s sankcijami, ki jih je EU uvedla proti podpornikom Putina po ruski invaziji na Ukrajino, in s sumom kršitev teh sankcij.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ostro zavrnilo videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z droni na podeželsko rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Tiskovni predstavnik ministrstva je objavljene posnetke označil za smešne in poudaril, da je ruska stran potrebovala dva dni za njihovo objavo, kar po mnenju Kijeva kaže na pomanjkanje resnosti pri pripravi propagandne zgodbe. Ukrajina vztrajno zanika kakršno koli vpletenost v ta incident. Ruska stran po drugi strani trdi, da so njene sile preprečile napad na predsednikovo domovanje, vendar ob tem ne podaja trdnih tehničnih dokazov, ki bi jih lahko preverili neodvisni strokovnjaki. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer in nenehnih medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in politično vodstvo. Kijev meni, da gre za poskus Kremlja, da bi v očeh domače in mednarodne javnosti utemeljil nadaljnjo eskalacijo agresije na Ukrajino. Napetosti med državama se še dodatno krepijo zaradi uporabe naprednih raketnih sistemov in namestitve jedrskega orožja v bližini ukrajinskih meja. Medtem ko nekatere mednarodne osebnosti napovedujejo preboj v mirovnih pogajanjih, tovrstni dogodki na terenu kažejo na globoko nezaupanje in nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

John Mearsheimer, ugledni profesor s čikaške univerze, je v oddaji Going Underground izrazil prepričanje, da Ukrajina kot država ne bo preživela leta 2026. Svojo oceno utemeljuje z navedbami, da so zahodne države dejansko prenehale podpirati kijevski režim v zadostni meri, kar po njegovem mnenju vodi v neizbežen poraz. Mearsheimer, ki je znan po svojem realističnem pogledu na mednarodne odnose, trdi, da trenutna dinamika pomoči ne zadošča za dolgoročno ohranitev ukrajinske suverenosti. Analitik izpostavlja, da pomanjkanje stalne in obsežne vojaške ter finančne podpore s strani Zahoda postavlja Ukrajino v nevzdržen položaj proti ruskim silam. Po njegovih besedah so znaki utrujenosti med zaveznicami Kijeva vse bolj očitni, kar bo v prihodnjih dveh letih povzročilo kritično točko, ki je država ne bo zmogla preseči. Njegove izjave so sprožile številne razprave o prihodnosti evropske varnostne arhitekture in vlogi zveze NATO v konfliktu.

Ruski obveščevalci so v osvobojenem mestu Dimitrov v samooklicani Ljudski republiki Doneck našli dokumente, ki naj bi potrjevali ukaz za evakuacijo osebja in opreme ukrajinskih oboroženih sil. Dokumente so odkrili pri eliminiranem častniku ukrajinske vojske, o najdbi pa je prek družbenega omrežja Telegram poročal ruski vojni dopisnik Jevgenij Podubni. Po navedbah ruskih virov dokumentacija dokazuje, da se ukrajinske sile pripravljajo na umik z omenjenega območja zaradi napredovanja ruskih enot. Podubni je poudaril, da najdeni dokumenti razkrivajo načrtno zapuščanje položajev, kar ruska stran interpretira kot znak slabljenja ukrajinske obrambe na tej fronti. Informacije o vsebini ukaza sicer prihajajo izključno iz ruskih virov in niso neodvisno potrjene s strani nevtralnih opazovalcev ali ukrajinskih uradnih predstavnikov. Incident se je zgodil v času stopnjevanih spopadov na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile nadaljujejo ofenzivne operacije v smeri ključnih logističnih točk.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je v torek, 30. decembra 2025, uradno potrdil zavzetje naselja Boguslavka v regiji Harkov. V čestitki, naslovljeni na poveljstvo in pripadnike 15. gardnega motoriziranega polka, je Belousov izpostavil odločno delovanje enot, ki naj bi po navedbah ministrstva povzročilo znatne izgube ukrajinskim silam in preprečilo njihove operativne načrte. Poleg Boguslavke so ruski viri poročali tudi o zavzetju kraja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Dogodek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu in severovzhodu Ukrajine, kjer ruska vojska poskuša razširiti nadzor nad ozemljem. Belousov je v svojem nagovoru vojakom poudaril zvestobo vojaškim tradicijam in izrazil prepričanje v nadaljnje izpolnjevanje vojaških dolžnosti. Operacija v Boguslavki sledi nizu podobnih premikov na frontni črti, ki so se zvrstili v zadnjih dneh leta 2025, vključno z zavzetjem strateških točk v Donecku.

Hudo ranjenega dvanajstletnega dečka, ki je bil poškodovan med ukrajinskim zračnim napadom na naselje Horli v Hersonski oblasti, so z medicinskim letalom iz Simferopola premestili na nadaljnje zdravljenje v Moskvo. Po besedah komisarja za človekove pravice v Hersonski oblasti, Sergeja Georgijeva, je deček utrpel kritične poškodbe med silvestrskim napadom, ko so izstrelki zadeli lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti so se za premestitev v prestolnico odločile zaradi resnosti poškodb in potrebe po specializirani medicinski oskrbi, ki jo lahko nudijo le v vrhunskih moskovskih klinikah. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na območju Hersona, kjer obe strani redno poročata o zračnih napadih na infrastrukturo in objekte v bližini frontne črte. Prevoz z medicinsko sanacijo je bil organiziran takoj, ko je bilo njegovo stanje dovolj stabilno za letalsko premestitev s Krima v Rusko federacijo.

Guverner Vladimir Saldo je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada ukrajinskih oboroženih sil na kavarno in hotel v Horlih v regiji Herson povečalo na 28, število ranjenih pa je preseglo 60.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle raketni napad na osrednji del ruskega mesta Belgorod, pri čemer sta bili poškodovani dve ženski. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova so izstrelki povzročili škodo na več objektih, vključno s stanovanjsko stavbo in poslovnim prostorom. Na posnetkih, ki jih je guverner objavil na družbenem omrežju Telegram, je razvidno razbito okensko steklo na stanovanjskem bloku in znatne poškodbe na komercialni zgradbi. Lokalne oblasti so potrdile, da so na kraju dogodka posredovale vse pristojne službe. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti v obmejni regiji, ki je v zadnjem obdobju postala redna tarča ukrajinskih sil. Ruska stran poroča o škodi na civilni infrastrukturi, medtem ko Kijev tovrstne operacije običajno označuje kot odgovor na rusko agresijo in napade na ukrajinsko ozemlje. Incident se je zgodil 2. januarja in ponovno izpostavlja ranljivost ruskih mest v bližini meje kljub delovanju protizračne obrambe.

Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi regijami, vključno z 20 nad Samaro ter osmimi nad Voroneško in Saratovsko oblastjo. Nad moskovsko regijo naj bi sestrelili sedem dronov. Ukrajina pa trdi, da je sestrelila 86 od 116 ruskih dronov, ki so bili usmerjeni na njeno ozemlje.

CIA je ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni na severu Rusije ni ciljala rezidence, ki jo uporablja ruski predsednik Vladimir Putin. S tem se je CIA postavila nasproti trditvam Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na Putina.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 2. januar 2025 izvedle najmanj šest napadov na energetski kompleks v regiji Lugansk, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah lokalnih oblasti so bili napadi usmerjeni na ključno infrastrukturo, pri čemer je bila uničena transformatorska postaja v severnih delih regije. Zaradi poškodb omrežja so brez oskrbe z električno energijo ostala štiri mesta in okoliška naselja, kar neposredno vpliva na več kot 85.400 prebivalcev. Prvi podpredsednik vlade v Lugansku Jurij Govtvina je potrdil, da so sistemske poškodbe povzročile popolno prekinitev dobave energije za civilno prebivalstvo v prizadetih okrožjih. Napadi se uvrščajo v okvir stopnjevanja pritiska na kritično infrastrukturo na območjih pod rusko okupacijo. Ukrajinska stran dogodkov še ni podrobneje komentirala, vendar napadi odražajo strategijo onemogočanja logističnih in energetskih vozlišč na konfliktnih območjih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V govoru, ki ga je predvajala državna televizija, je Putin vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu ter pohvalil ruske sile za njihovo požrtvovalnost na fronti. Nagovor je bil namenjen krepitvi nacionalne enotnosti v času, ko se vojaška agresija bliža svojemu četrtemu letu trajanja. Na Putinove izjave se je ostro odzval Donald Trump, ki je prek družbenih omrežij delil uredniški komentar časnika New York Post. Trump je Putinove besede označil za »krokodilje solze« in izrazil močan dvom o iskrenosti ruskih prizadevanj za mir. Po Trumpovih navedbah bi moral biti pritisk na Moskvo bistveno večji, saj trenutna ruska retorika ne kaže na pripravljenost za resničen končni dogovor. Do teh napetosti prihaja v obdobju, ko so mirovna pogajanja med stranema, kljub predhodnim poskusom zbliževanja, znova v slepi ulici.

Ruski socialni sklad je v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, začel izplačevati pokojnine po izgubi hranitelja družine za sorodnike žrtev napada na vas Horli. Po navedbah sklada so doslej odobrili sedem pokojnin, pripravljajo pa se tudi dokumenti za pet mladoletnih otrok, ki so v napadu izgubili mater. Ministrstvo za delo in socialno zaščito regije Herson je obenem pričelo sprejemati vloge za enkratno denarno pomoč žrtvam in njihovim bližnjim. Lokalne oblasti so sporočile, da je po najnovejših podatkih v napadu, ki naj bi se zgodil v silvestrski noči, umrlo 28 ljudi. Do zdaj so sodnomedicinski izvedenci uradno identificirali 17 žrtev, med katerimi so moški in ženske različnih starosti. Ruska stran trdi, da so ukrajinske oborožene sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov napadle gostinsko-hotelski objekt, kjer se je nahajalo civilno prebivalstvo, medtem ko preiskovalci še nadaljujejo z zbiranjem dokazov na kraju dogodka.

Oblasti v ukrajinski regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, so objavile prvi uradni seznam smrtnih žrtev po napadu v vasi Horli. Po navedbah guvernerja regije Vladimirja Salda, ki ga je imenovala Rusija, so do zdaj identificirali sedem oseb. Informacije, ki so jih objavili na uradni spletni strani guvernerja in administracije regije, navajajo, da so bili ti ljudje ubiti med praznovanjem novega leta. Ruski viri obtožujejo oborožene sile Ukrajine, da so izvedle napad, v katerem naj bi žrtve žive zgorele. Objava seznama je sledila forenzičnim postopkom za identifikacijo trupel na kraju dogodka. Gre za stopnjevanje napetosti v regiji, ki ostaja eno izmed osrednjih bojišč v tekočem konfliktu, pri čemer obe strani redno poročata o civilnih žrtvah v zaledju frontnih črt. Poročila o dogodku prihajajo iz virov pod ruskim nadzorom, neodvisna potrditev vseh okoliščin dogodka pa še ni bila podana.

Rusko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v četrtek, 1. januarja, v osmih urah uspešno prestregle in uničile 58 ukrajinskih brezpilotnih letal. Operacija je potekala med 8.00 in 16.00 po moskovskem času, droni pa so bili nevtralizirani nad različnimi ruskimi regijami, vključno z akvatorijem Azovskega morja. Po navedbah uradnih virov je bilo nad enim samim območjem uničenih 24 letalnikov. Napad z droni predstavlja nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na obmejnih in notranjih območjih Ruske federacije, ki so se v zadnjih mesecih močno okrepile. Ruska stran trdi, da so bili vsi letalniki tipa BPL (brezpilotno letalno plovilo) prestreženi s strani dežurnih enot, še preden bi lahko dosegli svoje cilje. Kljub visokemu številu sestreljenih dronov ministrstvo v prvem poročilu ni navedlo informacij o morebitni gmotni škodi ali žrtvah na tleh. Strategija uporabe dronov ostaja ključen element ukrajinskih prizadevanj za prenos vojaških dejavnosti na rusko ozemlje, medtem ko Rusija še naprej krepi svojo obrambno mrežo nad ključnimi strateškimi točkami.

Stalno predstavništvo Ruske federacije pri Združenih narodih v Ženevi je izrazilo globoko sožalje ob tragičnem požaru, ki je izbruhnil v švicarskem letovišču Crans-Montana. Ruski diplomati so v uradni izjavi izrekli sočutje družinam preminulih ter vsem poškodovanim zaželeli čimprejšnje in uspešno okrevanje. Dogodek je močno odjeknil v diplomatskih krogih v Švici. Požar v priljubljenem smučarskem središču je povzročil smrtne žrtve in večje število poškodovanih, kar je sprožilo odzive mednarodne skupnosti. Rusko predstavništvo je poudarilo solidarnost z lokalnimi oblastmi in žrtvami v teh težkih trenutkih. Podrobnosti o vzrokih požara in natančnem številu žrtev organi še preiskujejo, diplomatski odzivi pa potrjujejo resnost nesreče v tem znanem turističnem kraju.

Moskovski župan Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba v Moskovski regiji sestrelila dodatnih pet ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, ki so se približevali Moskvi. V zadnji uri so ruski sistemi zračne obrambe sestrelili skupno 20 ukrajinskih dronov, ki so leteli proti Moskvi.

Ukrajinske oborožene sile so v novoletni noči izvedle napad na rusko obmejno regijo Kursk, pri čemer so uporabile artilerijsko ali raketno obstreljevanje. Po poročanju lokalnih oblasti je bil tarča napada zaselek Fonov v okrožju Rilsk, kar je povzročilo gmotno škodo na stanovanjskih objektih. Ruski guverner Aleksander Hinštejn je potrdil, da je bilo v napadu poškodovanih pet hiš, predvsem so bila razbita okna, vendar žrtev med civilnim prebivalstvom ni bilo. Stanovalci poškodovanih domov so noč preživeli pri sorodnikih v varnejših območjih. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti vzdolž celotne frontne linije, ko so se vojaške operacije nadaljevale kljub praznovanju novega leta. Gre za del širše ukrajinske strategije prenašanja vojne na rusko ozemlje v obmejnih regijah, s čimer Kijev poskuša oslabiti rusko logistiko in vojaško moralo. Incident v regiji Kursk poudarja ranljivost ruskih obmejnih naselij na ukrajinske napade z dolgim dosegom.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je v sredo med 8.00 in 23.00 po moskovskem času prestreglo in uničilo 53 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov.

Ruske vojaške enote se po navedbah vodje samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denisa Pušilina mestu Konstantinovka približujejo iz več smeri, pri čemer se spopadi že selijo v urbana območja. Pušilin je v nastopu na televizijskem kanalu Rusija 24 potrdil, da v mestu trenutno potekajo intenzivni ulični boji. Ruska stran si prizadeva za prodor v to strateško pomembno središče v regiji Doneck, kar predstavlja nadaljevanje njihovih ofenzivnih operacij na vzhodu Ukrajine. Operativne razmere na terenu kažejo na stopnjevanje pritiska na ukrajinsko obrambo, saj poskušajo ruske sile mesto obkoliti in izpodriniti nasprotnika iz utrjenih položajev. Poročila o napredovanju prihajajo v času povečane aktivnosti na celotni frontni liniji v Donecku. Kljub trditvam o napredku neodvisni viri še niso v celoti potrdili obsega ruskega nadzora znotraj mestnega jedra, vendar Pušilinove izjave nakazujejo na kritično fazo bitke za to naselje.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjem mesecu preprečile obsežne napade z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki. Po uradnih navedbah Moskve je bilo nad ruskim ozemljem v mesecu decembru uničenih skupno 6503 ukrajinskih dronov. Zadnji poročani incident vključuje prestrezanje in uničenje 168 letalnikov, ki so vdrli v ruski zračni prostor. Stopnjevanje uporabe brezpilotnih letalnikov s strani Ukrajine predstavlja odgovor na nenehne ruske napade na ukrajinsko energetsko in civilno infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so se napadi v decembru osredotočali na različne regije, kar kaže na razširitev ukrajinskih operacij globoko v notranjost Rusije. Gre za eno največjih mesečnih številk sestreljenih dronov, ki jih je ruska stran uradno objavila od začetka spopadov.

Nemčija in Romunija sta s 1. januarjem 2025 prenehali priznavati ruske potne liste starejšega tipa, ki ne vsebujejo biometričnih podatkov. Odločitev je razvidna iz posodobljenega seznama potnih listin tretjih držav na portalu Evropske komisije, ki ureja pravila za prehajanje zunanjih meja Evropske unije. Ukrep se nanaša na vse veljavne nebiometrične potne liste Ruske federacije, ne glede na datum njihove izdaje ali preostalo veljavnost dokumenta. Sprememba pomeni, da ruski državljani s tovrstnimi dokumenti ne morejo več vstopati v Nemčijo ali Romunijo oziroma pridobiti vizumov na podlagi starih potnih listov. Čeprav Evropska unija na ravni celotne povezave še vedno priznava različne tipe dokumentov, imajo države članice pravico do uveljavljanja lastnih omejitev pri priznavanju potnih listin za vstop v svoj nacionalni prostor. Ta poteza dodatno zaostruje pogoje za potovanja ruskih državljanov v izbrane države schengenskega območja in EU.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Oblasti Hersonske regije so sporočile, da so identificirale identitete dodatnih žrtev napada ukrajinskih brezpilotnih letal na vas Horli. Guverner Vladimir Saldo je potrdil, da so preiskovalci identificirali 13 žrtev, medtem ko nadaljujejo z identifikacijo preostalih. Sprva so oblasti poročale o 12 identificiranih žrtvah, nato pa so sporočile, da so identificirali še pet žrtev, s čimer se je skupno število žrtev povzpelo na 28.

Romunske letalske sile so v petek, 2. januarja 2026, v bližini meje z Ukrajino aktivirale dve bojni letali F-16. Odločitev za vzlet iz 86. letalske baze v Feteštiju je bila sprejeta po tem, ko je sistem za nadzor zračnega prostora romunskega ministrstva za nacionalno obrambo zaznal izstrelitev ruskih brezpilotnih letalnikov proti ukrajinskim pristaniščem na Donavi. Lovca sta nadzorovala obmejno območje v severnem delu okrožja Tulcea, kjer so prebivalci prejeli tudi uradno opozorilo o nevarnosti iz zraka. Operacija se je zaključila po približno pol ure, ko je bila nevarnost preklicana. Romunsko obrambno ministrstvo je ob tem pojasnilo, da kršitev romunskega zračnega prostora ni bilo zaznanih, prav tako na ozemlju države niso našli morebitnih ostankov sestreljenih letalnikov. Incident predstavlja nadaljevanje napetosti na meji med zvezo Nato in Ukrajino, kjer Rusija redno izvaja napade na ukrajinsko logistično infrastrukturo v neposredni bližini romunskega ozemlja.

Glavna obveščevalna uprava ukrajinskega obrambnega ministrstva (GUR) je izvedla kompleksno večstopenjsko operacijo, s katero je Rusko federacijo prepričala o smrti poveljnika ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denisa Kapustina. Ukrajinski operativci iz skupine Timur so pripravili prirejene videoposnetke, ki simulirajo napad z droni na vozilo, v katerem naj bi se nahajal Kapustin. Ruske varnostne službe so nasedle prevari in za potrditev njegove domnevne likvidacije plačale 500.000 ameriških dolarjev. Prvi videoposnetek prikazuje dron FPV, ki poleti naravnost v bel kombi v zasneženi pokrajini, ob katerem stoji moški s silhueto, podobno Kapustinovi. Drugi posnetek, zajet z izvidniškim dronom, pa dokumentira eksplozijo in požar, ki je zajel vozilo po udarcu. Čeprav so ruski mediji in uradne strukture 27. decembra 2025 sprva proslavljali njegovo smrt, je GUR kasneje razkril, da je Kapustin živ. Prejeta finančna sredstva bo Ukrajina uporabila za krepitev bojnih sposobnosti svojih posebnih enot, hkrati pa je operacija služila za razkritje ruskih obveščevalnih mrež.

Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je sporočilo, da so njihove sile v zadnjih 24 urah izvedle obsežne napade na ključne objekte ukrajinske vojaške infrastrukture. Po uradnih navedbah so ruska operativno-taktična letalstva, brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija ciljali predvsem obrate za proizvodnjo in sestavljanje ukrajinskih brezpilotnih letalnikov dolgega dosega. Poleg proizvodnih prostorov so bili napadeni tudi kraji njihovega skladiščenja ter večja skladišča streliva. Ruska stran navaja, da so bili napadi izvedeni v 156 različnih okrajih, pri čemer so bili tarča tudi točki začasne namestitve ukrajinskih oboroženih sil in tujih plačancev. Kot so poudarili v Moskvi, so bili ti ciljno usmerjeni napadi del širše operacije onemogočanja ukrajinskih zmogljivosti za izvajanje napadov z droni dolgega dosega. Ti dogodki so neposredno nadaljevanje strategije uničevanja vojaško-industrijskega kompleksa, ki so jo ruske sile stopnjevale že v preteklem mesecu, ko so ciljale tudi energetsko infrastrukturo, namenjeno oskrbi vojske.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

V ukrajinskem mestu Harkov je bil v noči na 6. januar 2024 po seriji eksplozij poškodovan pomemben energetski objekt. Informacijo o škodi na kritični infrastrukturi je potrdil načelnik regionalne vojaške uprave Oleg Sinegubov, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so mestne oblasti zabeležile napad na energetsko omrežje. Podrobnosti o obsegu škode ali morebitnih prekinitvah v oskrbi z električno energijo za zdaj ostajajo neznane, prav tako pa uradni viri še niso podali natančnih informacij o vrsti uporabljenega orožja. Dogodek se je odvil v kontekstu povečane napetosti v regiji, saj so v mestu Harkov v isti noči dvakrat razglasili zračno nevarnost. Poleg energetske infrastrukture so bili po nekaterih poročilih tarča napadov tudi proizvodni obrati podjetja Naftogaz Ukrajine. Eksplozije so odjeknile tudi v drugih delih države, med drugim v kijevski regiji in mestu Sumi, kar kaže na širšo operacijo usmerjeno proti ukrajinskemu energetskemu sektorju.

Ruske sile so v torek izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniško infrastrukturo v ukrajinski regiji Odessa. Po navedbah podpredsednika vlade Oleksija Kulebe sta bili v napadih na črnomorski pristanišči Pivdenji in Čornomorsk poškodovani dve civilni ladji, namenjeni prevozu žita, ter spremljajoči pristaniški objekti. Ukrajinska mornarica je potrdila, da so bili napadi usmerjeni neposredno v ključna trgovska vozlišča, ki so po uničenju ali okupaciji drugih ukrajinskih pristanišč postala bistvena za izvoz kmetijskih pridelkov. Operacija, ki je vključevala več valov dronov, po dostopnih informacijah ni povzročila človeških žrtev, je pa povzročila materialno škodo na objektih, ki so ključni za delovanje ukrajinskega pomorskega koridorja. Ta incident predstavlja nadaljevanje ruske strategije spodkopavanja ukrajinske gospodarske stabilnosti prek sistematičnega uničevanja logističnih poti v Črnem morju. Odessa s svojimi tremi pristanišči ostaja zadnje večje okno Ukrajine v svet, zato so ti objekti nenehno pod pritiskom ruskih zračnih sil.

Ruske oborožene sile so v torek izvedle niz zračnih napadov na kritično infrastrukturo v ukrajinski Odesski oblasti, pri čemer so zadeli črnomorski pristanišči Pivdeni in Čornomorsk. Po besedah podpredsednika ukrajinske vlade Oleksija Kulebe je bila v napadih poškodovana civilna ladja, prav tako pa so bili prizadeti objekti v pristaniščih, namenjeni skladiščenju in transportu. V incidentu je bila ranjena najmanj ena oseba. Napad na civilno ladjo in pristaniške zmogljivosti predstavlja nadaljevanje ruske strategije uničevanja ukrajinskih izvoznih poti. Ruski napadi so bili usmerjeni tudi v rezervoarje z nafto, kar dodatno ogroža energetsko in logistično stabilnost regije. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so napadi povzročili znatno materialno škodo, medtem ko reševalne ekipe še vedno ocenjujejo obseg posledic na terenu. Ta incident sledi dolgotrajnemu obdobju ruskih pritiskov na črnomorsko regijo, ki ostaja ključna točka konflikta zaradi pomena za izvoz žita in drugih dobrin.

Nemški kancler Friedrich Merz je v današnjem nagovoru poudaril, da mora Evropa odločneje uveljavljati svoje interese, če želi v letu 2026 zagotoviti mir in blaginjo. Kancler je izpostavil več ključnih dejavnikov, ki ogrožajo stabilnost celine, med katerimi sta osrednja ruska agresija in naraščajoči svetovni protekcionizem. Merz meni, da se mora Evropska unija kljub spreminjajočim se odnosom z Združenimi državami Amerike osredotočiti na lastno politično in gospodarsko suverenost. Po Merčevih besedah so izzivi, s katerimi se celina spopada, zahtevni, vendar premagljivi le s tesnejšim sodelovanjem znotraj evropskih institucij. Poziv prihaja v času, ko se v mednarodnem okolju krepijo trgovinske napetosti in varnostna tveganja, kar od evropskih voditeljev zahteva enotnost in strateško avtonomijo. Kancler je prepričan, da bo leto 2026 ključno za utrditev evropske vloge v novem globalnem redu.

Ruske oblasti so 4. januarja 2024 potrdile, da so mladostnika, ki je bil hudo ranjen v ukrajinskem napadu na naselje Horli v regiji Herson, evakuirale na nadaljnje zdravljenje v Moskvo. Aleksej Kuznecov, pomočnik ruskega ministra za zdravje, je pojasnil, da so se za premestitev v rusko otroško klinično bolnišnico odločili po opravljenih telemedicinskih posvetovanjih s strokovnjaki zveznih centrov. Otroka, rojenega leta 2013, v prestolnico prevaža služba za medicino katastrof s specializiranim prevozom. Napad, ki ga ruski viri označujejo za teroristično dejanje, je ciljal na lokalno kavarno in hotel v naselju Horli. Po navedbah lokalnih zdravstvenih organov je v kritičnem stanju ostalo več oseb, med njimi pet otrok, od katerih je eden zdaj v oskrbi moskovskih specialistov. Ruski preiskovalni odbor je zaradi dogodka že sprožil kazenski postopek, medtem ko poročila navajajo skupno 29 smrtnih žrtev, vključno z dvema mladoletnikoma, ter vsaj 60 ranjenih oseb. Dogodek poudarja stopnjevanje sovražnosti v okupiranih delih Ukrajine in neposredne posledice vojaških operacij na civilno prebivalstvo.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA) je začela posvetovanja z Rusko federacijo in Ukrajino o vzpostavitvi začasnega območja prekinitve ognja v neposredni bližini jedrske elektrarne Zaporožje. Generalni direktor agencije Rafael Grossi je pojasnil, da je glavni cilj te pobude omogočiti varno izvedbo nujnih popravil na zadnjem preostalem rezervnem 330-kilovoltnem daljovodu, ki je bil poškodovan v spopadih. Brez delujočih zunanjih napajalnih linij je ogrožena varnost hlajenja reaktorjev, kar povečuje tveganje za jedrsko nesrečo. Agencija si prizadeva za zagotovitev varnega koridorja, ki bi tehničnim ekipam omogočil dostop do poškodovane energetske infrastrukture brez neposredne grožnje zaradi obstreljevanja. Situacija na terenu ostaja kritična, saj elektrarna za vzdrževanje ključnih varnostnih sistemov trenutno potrebuje stabilno oskrbo z električno energijo, ki jo rezervni daljovodi zagotavljajo ob izpadih glavnih omrežij. Pobuda IAEA prihaja v času povečanih napetosti na območju največje evropske jedrske elektrarne, ki je pod ruskim nadzorom, a v njej še vedno deluje ukrajinsko osebje. Grossi je poudaril, da je prekinitev ognja nujna izključno za namene tehnične obnove in zagotavljanja jedrske varnosti, kar bi koristilo obema stranema v izogib morebitni radiološki katastrofi.

Na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov sta Rusija in Kitajska ostro obsodili nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Predstavnika Moskve in Pekinga sta Washington obtožila tiranije, neokolonializma in kršenja mednarodnega prava, medtem ko je ameriški veleposlanik Mike Waltz vztrajal, da ni šlo za vojno napoved, temveč za ciljno usmerjeno operacijo proti narkoterorizmu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pred zasedanjem izrazil globoko skrb zaradi destabilizacije regije in nevarnega precedensa v mednarodnih odnosih. Dogajanje v New Yorku sledi dramatičnim dogodkom v Caracasu, kjer so elitne ameriške enote, vključno s specialno enoto Delta Force, izvedle napad in Madura s soprogo Cilio Flores prepeljale v zvezni zapor v Brooklynu. Medtem ko Rusija in Kitajska zahtevata spoštovanje suverenosti Venezuele, so preostale članice Varnostnega sveta ostale previdne in zadržane. ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa so z operacijo uresničile dolgotrajne grožnje o odstavitvi Madurovega režima, ki so se stopnjevale vse od septembra 2025. Napetosti v Latinski Ameriki ostajajo na vrhuncu, saj so sosednje države, kot sta Brazilija in Mehika, že pred časom neuspešno ponujale mediacijo za preprečitev oboroženega spopada.

Ameriški predsednik Donald Trump vse bolj odkrito izraža nezadovoljstvo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki ga po poročanju britanskega časnika The Telegraph zdaj vidi kot glavno oviro pri doseganju miru v Ukrajini. Viri blizu ameriški administraciji navajajo, da Trumpova potrpežljivost z ruskim voditeljem usiha, saj naj bi ga Putinove diplomatske igre in pomanjkanje sodelovanja pri mirovnih pogajanjih vse bolj iritirali. Trump menda zdaj Putina ocenjuje kot večjo oviro za stabilizacijo regije, kot je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ta premik v odnosu odraža spremembo v strategiji Bele hiše, kjer so nekdaj bolj spravljive tone zamenjali znaki frustracije. Po navedbah neimenovanih virov Trump ne namerava več dopuščati ruskih zavlačevalnih taktik, ki ovirajo njegove predvolilne ali tekoče zunanjepolitične obljube o hitri rešitvi ukrajinskega konflikta. Stopnjevanje pritiska na Kremelj se odraža tudi v Trumpovih razmišljanjih o novih ukrepih, s katerimi bi Rusijo prisilili k pogajalski mizi. Spremenjen odnos ameriškega predsednika bi lahko pomenil preobrat v mednarodnih prizadevanjih za končanje vojne. Medtem ko je Trump v preteklosti večkrat kritiziral ukrajinsko stran, se težišče krivde za nadaljevanje sovražnosti zdaj očitno seli proti Moskvi. To bi lahko vodilo do tesnejšega sodelovanja med Washingtonom in Kijevom pri določanju pogojev za morebitno premirje, hkrati pa povečuje tveganje za dodatno zaostritev odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina poslala na rezidenco Vladimirja Putina v Novgorodski regiji. Ruski viri poročajo, da naj bi bil napad izveden z 91 droni.