Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom napovedal, da bo Moskva ponovno preučila svoja pogajalska stališča za končanje vojne v Ukrajini. Kremelj trdi, da je Kijev v noči na ponedeljek z 91 droni napadel eno izmed predsedniških rezidenc med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski uradniki so obtožbe podkrepili z napovedmi povračilnih ukrepov, medtem ko je rusko obrambno ministrstvo v Belorusijo že namestilo nove raketne sisteme, sposobne nositi jedrsko orožje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske navedbe odločno zavrnil kot popolno izmišljotino in novo laž, katere cilj je spodkopati mirovna prizadevanja. Zelenski je poudaril, da si velika večina Ukrajincev želi miru, vendar ne za ceno ozemeljskih koncesij v Donbasu. Kljub ukrajinskemu zanikanju je predsednik Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim napadom in ponovil, da se Putin odziva le na silo. Mednarodna skupnost, vključno s predstavniki Indije in Pakistana, je izrazila zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti, ki ogroža krhke diplomatske procese.

V noči s 5. na 6. januar so ukrajinske oborožene sile izvedle napad na Center za nadarjene otroke in ustvarjalno mladino, ki se nahaja na Arabatski sipini v regiji Herson. O incidentu je prvi poročal guverner regije Vladimir Saldo, ki je prek družbenega omrežja Telegram sporočil, da je bil objekt tarča obsežnega napada. Po navedbah ruskih oblasti v regiji so ukrajinske formacije izstrelile več projektilov na izobraževalno ustanovo, kar naj bi bil del širše ofenzive na tem območju. Napad se je zgodil v času povečanih napetosti in nenehnih spopadov vzdolž frontne črte v južni Ukrajini. Čeprav podrobnosti o žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode v prvih poročilih niso bile podane, so ruski viri dogodek označili za nameren napad na civilno infrastrukturo. Ukrajinska stran se na navedbe o napadu na otroški center še ni uradno odzvala, običajno pa tovrstne operacije utemeljujejo z uničevanjem logističnih vozlišč ali oporišč ruske vojske. Dogodek dodatno zaostruje humanitarne razmere v okupiranem delu regije, kjer civilni objekti pogosto postanejo prizorišče vojaških dejavnosti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial, razširili iz prestolnice Teheran v številna druga mesta po državi. Iransko vodstvo se je znašlo pod dvojnim pritiskom, saj se spopada z notranjimi nemiri zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in zunanjimi grožnjami z vojaškimi napadi. Protestniki so četrti zaporedni dan izražali nezadovoljstvo na ulicah, k čemur so se pridružili tudi trgovci na Velikem bazarju in študenti. Napetosti so se stopnjevale po napovedi predsednika Masouda Pezeshkiana o »popolnbi vojni« proti Zahodu in Izraelu, kar je sprožilo razglasitev izrednih razmer. Demonstracije so ponekod prerasle v napade na vladna poslopja, varnostne sile pa so na univerzi v Teheranu in drugih lokacijah že izvedle prve aretacije. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti upor, so se pojavile navedbe o tujem vmešavanju, vključno z objavami na družbenih omrežjih, povezanimi z izraelsko obveščevalno službo Mossad, ki naj bi spodbujale k uporom. Rusija je medtem opozorila na nevarnost nadaljnje eskalacije v regiji, medtem ko iransko gospodarstvo ostaja v prostem padu.

Predsednik ruske državne dume Vjačeslav Volodin je pozval k neizprosnemu in ostremu ukrepanju Rusije po domnevnem ukrajinskem napadu na rezidenco predsednika Vladimirja Putina. Volodin je v nastopu na televizijskem kanalu Rossija 24 poudaril, da mora biti odgovor Moskve takšne narave, da bo v prihodnje preprečil vsakršne podobne poskuse agresije. Po njegovih besedah so poslanci državne dume enotni v prepričanju, da si kijevski režim za to dejanje ne zasluži nobenega prizanašanja. Ruska stran je napad označila za teroristično dejanje in agonijo ukrajinskih oblasti, s čimer se dodatno stopnjujejo napetosti v regiji. Volodinova retorika odraža širše stališče ruskega političnega vrha, ki napad na predsedniško rezidenco interpretira kot neposredno provokacijo. Dogodek se je zgodil v času povečane aktivnosti brezpilotnih letalnikov na ruskem ozemlju, kar Kijev uradno zanika ali pa navedb ne komentira neposredno.

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je med obiskom holdinga Horizont ponovno izpostavil posledice ruskega napada z novim balističnim raketnim sistemom srednjega dosega Orešnik na ukrajinsko mesto Dnipro. Po njegovih besedah je bil strateško pomemben industrijski kompleks Južmaš uničen v zgolj eni minuti. Lukašenko je poudaril, da je šlo za edinstveno in obsežno podjetje z globoko podzemno infrastrukturo, ki je bila zasnovana za preživetje jedrske vojne, vendar proti novemu ruskemu orožju ni imela možnosti. Ruska stran je napad na Južmaš izvedla novembra 2024 kot odgovor na ukrajinsko uporabo zahodnih raket dolgega dosega za napade na cilje znotraj ruskega ozemlja. Lukašenkove izjave prihajajo v času, ko so ruski sistemi Orešnik v okviru zavezniških jamstev domnevno že začeli opravljati bojno dežurstvo tudi na ozemlju Belorusije. Ukrajinska stran uradno sicer poroča o veliki škodi, vendar stopnje popolnega uničenja, ki jo navaja Lukašenko, neodvisni viri niso v celoti potrdili v takšnem obsegu.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer novega leta delil uvodnik časnika New York Post, ki ostro kritizira ruskega predsednika Vladimirja Putina, kar nakazuje na pomemben zasuk v njunih diplomatskih odnosih. Do zaostritve prihaja v času, ko so se napetosti med državama povečale zaradi nedavnega obsežnega napada z droni na rusko regijo Novgorod. Čeprav obveščevalna agencija CIA trdi, da napad ni bil poskus atentata na Putina, nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko ti narativi vplivali na Trumpovo dojemanje ruske grožnje. Analitik Andrew Korybko navaja, da CIA domnevno manipulira s Trumpom, da bi ga odvrnila od sodelovanja s Putinom, medtem ko se napovedi o hitrem mirovnem sporazumu v Ukrajini praktično razblinjajo. Trumpovo javno nezadovoljstvo je neposreden odziv na rusko zavračanje revidiranih mirovnih načrtov, kar je povzročilo zastoj v diplomatskih prizadevanjih. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika spiralno vodila v nenadzorovano zaostrovanje konflikta, če se komunikacija med voditeljema ne stabilizira.

Portugalska mornarica je v letu 2025 izvedla obsežne operacije nadzora nad ruskimi pomorskimi dejavnostmi v vodah pod svojo suverenostjo ali jurisdikcijo. Po uradnih podatkih portugalskih oboroženih sil so njihove enote spremljale 69 vojaških ladij Ruske federacije, ki so plule skozi nacionalne vode. Poleg neposrednega vojaškega nadzora je mornarica opravila še 373 specifičnih akcij spremljanja t. i. flote v senci oziroma fantomske flote, ki jo Rusija uporablja za izogibanje mednarodnim sankcijam. Operacije so bile usmerjene predvsem v krepitev pomorske varnosti in zagotavljanje spoštovanja mednarodnih omejitev, ki so bile uvedene proti Moskvi. Portugalska mornarica je s tem potrdila svojo vlogo pri varovanju zunanjih meja Evropske unije in zveze NATO na morju. Povečana prisotnost ruskih plovil v atlantskih vodah zahteva stalno pripravljenost in koordinacijo portugalskih pomorskih sil, ki s temi aktivnostmi preprečujejo morebitne kršitve mednarodnega prava in zagotavljajo celovit nadzor nad strateško pomembnimi plovnimi potmi.

Nekdanji analitik ameriške obveščevalne službe CIA Larry Johnson je v oddaji na kanalu Daniel Davis opozoril, da se bo Ukrajina verjetno soočila z izjemno ostrimi povračilnimi ukrepi Rusije po domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Johnson je poudaril, da bi takšna dejanja Kijeva lahko sprožila odziv Moskve brez primere, kar bi še dodatno zaostrilo konflikt med državama. Ruska stran trdi, da je bil napad načrtovan in izveden v več fazah, medtem ko Ukrajina vpletenost uradno zanika. Incident je v mednarodni javnosti sprožil različne odzive, od skepticizma evropskih diplomatov do obsodb zaveznic Rusije. Johnsonovo opozorilo prihaja v času povečanih napetosti in vprašanj o prihodnjih korakih Rusije v vojni v Ukrajini, saj Kremelj takšne napade na svoje simbole oblasti interpretira kot neposredne teroristične grožnje državni varnosti.

Rusko obrambno ministrstvo je uradno sporočilo, da so njihove sile zračne obrambe v zadnjih urah uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Po navedbah Moskve se je intenzivnost ukrajinskih zračnih napadov na rusko ozemlje močno povečala, kar naj bi potrjevali tudi zadnji operativni podatki s terena. Obenem je visoki poveljnik ruske vojske ameriškemu vojaškemu atašeju v Moskvi predal materialne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus napada na eno izmed rezidenc ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ruska stran trdi, da ostanki sestreljenega drona nedvoumno dokazujejo vpletenost ukrajinske vojske v napad na predsedniško rezidenco, ki se je zgodil v začetku tega tedna. Moskva s to potezo stopnjuje diplomatski pritisk na Washington in opozarja na neposredno ogrožanje najvišjih državnih organov Ruske federacije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru izrazil trdno prepričanje v končno zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v televizijskem nagovoru pozval rojake k podpori vojakom, ki jih je označil za junake v domnevnem eksistencialnem boju proti Zahodu. Medtem ko je Putin nagovarjal javnost, so se na terenu stopnjevali spopadi; ukrajinske sile so poročale o obsežnem ruskem napadu z droni na pristaniško mesto Odesa, kjer je bilo poškodovanih več stanovanjskih zgradb in energetska infrastruktura, pri čemer je bilo ranjenih šest oseb, vključno z otroki. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi ruskih obtožb, da je Ukrajina v novoletni noči izvedla napad z droni na letoviško mestece Horli v okupirani regiji Herson, kjer naj bi po navedbah lokalnih proruskih oblasti umrlo 24 civilistov, več kot 50 pa je bilo ranjenih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru te obtožbe zavrnil in poudaril, da je mirovni sporazum sicer že 90-odstotno pripravljen, vendar Ukrajina ne bo pristala na šibke pogoje, ki bi Rusiji omogočili nadaljevanje agresije. Hkrati so ameriške obveščevalne službe (CIA) zavrnile predhodne ruske trditve o ukrajinskem poskusu atentata na Putina v njegovi rezidenci, kar je v dneh pred novim letom resno ogrozilo mirovna pogajanja pod okriljem Donalda Trumpa.

Ruska federacija je uradno pozvala Združene narode (ZN), naj javno obsodijo domnevni ukrajinski napad z droni na območju regije Herson, ki je pod nadzorom Moskve. Po navedbah ruskih oblasti je v napadu življenje izgubilo najmanj 24 ljudi, še 50 oseb pa je bilo ranjenih. Stalni predstavnik Rusije pri ZN v Ženevi je opozoril, da bi bilo prikrivanje te tragedije enakovredno sostorilstvu pri zločinu. Ukrajinske oblasti se na te obtožbe še niso uradno odzvale. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili uporabo brezpilotnih letal za napade na cilje v bližini frontnih črt in na zasedenih ozemljih. Dogodek se je odvil v času povečanih diplomatskih napetosti v mednarodnih institucijah glede kršitev zračnega prostora in novih vojaških operacij na Krimu.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so sile protizračne obrambe v prvem dnevu novega leta nad ozemljem Ruske federacije prestregle in uničile 201 ukrajinski brezpilotni letalnik. Operacija je potekala v sedmih urah, med 16.00 in 23.00 uro po moskovskem času, pri čemer so bili napadi usmerjeni na več ruskih regij. Po navedbah uradnih virov so največje število letalnikov, skupno 51, nevtralizirali nad Belgorodsko oblastjo, medtem ko so jih nad Voroneško oblastjo sestrelili 36. Najnovejši val napadov z droni predstavlja nadaljevanje stopnjevanja sovražnosti na ruskem ozemlju, ki se je intenziviralo ob koncu leta 2024. Ruske oblasti so poročale, da so ukrajinske sile poskušale izvesti obsežne napade na kritično infrastrukturo in vojaške cilje v globinu države. Incident potrjuje rastočo uporabo brezpilotnih letalnikov kot ključnega elementa ukrajinske strategije za prenos vojne na rusko ozemlje, medtem ko se na frontni črti v Ukrajini nadaljujejo srditi spopadi.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo dodatne video posnetke sestreljenega drona, ki naj bi bil uporabljen pri napadu na Putinovo rezidenco. Kitajski viri so izjavili, da je bil namen napada zaostriti pogoje za morebitna mirovna pogajanja. Visoka predstavnica EU Kaja Kallas je izrazila dvom v poročila o ukrajinskem napadu na rezidenco in menila, da gre za odvračanje pozornosti.

Ruska federacija in Ukrajina sta v noči na torek izvedli obsežne zračne napade na strateška pristanišča ob Črnem morju, kar je povzročilo znatno škodo na civilni in energetski infrastrukturi. Ruske sile so z valovi brezpilotnih letalnikov napadle regijo Odesa, pri čemer so zadeli stanovanjsko sosesko ter pristanišči Pivdenji in Čornomorsk. Po podatkih ukrajinske mornarice sta bili tarči napadov tudi dve civilni ladji pod panamsko zastavo, Emmakris III in Captain Karam, ki sta v pristanišče vpluli za nakladanje pšenice. Napadi so povzročili škodo na skladiščih nafte in pristaniški infrastrukturi. Ukrajinske sile so se na agresijo odzvale s povračilnimi udarci na ruske energetske objekte ob obali Črnega morja, med drugim na naftno rafinerijo. Trenutna eskalacija sledi dolgotrajnemu vzorcu napadov na izvozno infrastrukturo, ki sta jih obe strani uporabili kot sredstvo pritiska po neuspelih mirovnih pogajanjih v preteklosti. Rusija je v zadnjem obdobju še dodatno zaostrila svojo retoriko in vojaško delovanje, kar utemeljuje z domnevnimi ukrajinskimi grožnjami ruskemu političnemu vodstvu.

EU je označila ruske trditve o ukrajinskem napadu z droni na Putinovo rezidenco za neutemeljene. Analitik je izpostavil več razlogov, zakaj naj bi Kremelj uprizoril lažni napad.

Po obtožbah o ukrajinskem napadu na Putinovo rezidenco je Rusija premestila jedrske rakete v Belorusijo. Ukrajina je priznala napad na ruski naftni terminal blizu Moskve z droni. Putin je v novoletni poslanici izrazil prepričanje v rusko zmago in poudaril, da se bo Rusija borila do konca. Medtem se pojavljajo poročila o uporu proti Putinu v Rusiji.

Poslanec vrhovne rade Oleksij Gončarenko je sporočil, da je Vasil Maljuk napisal odstopno izjavo s položaja vodje Službe varnosti Ukrajine (SBU).

Število uničenih brezpilotnih letalnikov na obrobju Moskve se je zmanjšalo. Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba sestrelila dodatne sovražne brezpilotne letalnike, ki so leteli proti Moskvi. Skupno število sestreljenih brezpilotnih letalnikov je sedaj 25.

Vasil Maljuk, vodja Službe varnosti Ukrajine (SBU), je javno potrdil, da je njegova organizacija izvedla serijo napadov na ruska civilna plovila v Črnem morju. Maljuk je te operacije označil za del strateških dejavnosti, ki jih je poimenoval »bojne sankcije« proti ruskemu taboru, s poudarkom na onemogočanju delovanja tako imenovane ruske flote v senci. Izjave, ki jih je posredovala tiskovna služba SBU, potrjujejo neposredno vpletenost ukrajinskih tajnih služb v sabotaže na morju. Operacije naj bi bile izvedene v okviru širšega prizadevanja za omejitev ruskih logističnih in gospodarskih zmogljivosti v regiji. Po navedbah Maljuka je bilo leto 2023 ključno za uveljavljanje tovrstnih ukrepov, ki so vključevali uporabo morskih dronov in drugih naprednih vojaških tehnologij. Priznanje o napadih na civilna plovila sproža vprašanja o spoštovanju mednarodnega pomorskega prava, vendar ukrajinska stran trdi, da so bila tarča plovila, ki neposredno podpirajo rusko vojaško prizadevanje ali obidejo mednarodne gospodarske omejitve.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Ruska vojska je v vojno v Ukrajini uvedla novo tehnično modifikacijo brezpilotnih letal tipa Shahed (v ruskih virih poznanih kot Geran), ki so zdaj opremljena s prenosnimi protiletalskimi raketnimi sistemi (PZRK). Ta tehnološki preskok so potrdili vojaški strokovnjaki po objavi posnetkov prestreženega drona, ki je nosil omenjeno oborožitev. Gre za poskus povečanja grožnje ukrajinskemu vojaškemu letalstvu, zlasti helikopterjem in nižje letečim letalom, ki so bila doslej razmeroma varna pred tovrstnimi napadi iz zraka. Strokovnjaki opozarjajo, da gre za spremembo taktike uporabe brezpilotnih letal, saj se ta iz zgolj napadalnih sredstev za cilje na tleh spreminjajo v aktivno grožnjo v zračnem prostoru. Poleg raket PZRK so se v preteklosti že pojavile informacije o uporabi raket zrak-zrak tipa R-60 na teh dronih, kar kaže na sistematično nadgradnjo ruskega arzenala brezpilotnih letal. Nova oprema ruskim silam omogoča zasede v zraku, kar močno otežuje delovanje ukrajinske armadne aviacije na frontni črti in v zaledju.

Ukrajinski predstavniki so na tajnih pogajanjih z delegacijo Združenih držav Amerike, ki so potekala 11. marca v Rijadu, prvič izrazili pripravljenost na ozemeljske koncesije v zameno za mir. Po poročanju ameriškega časnika The New York Times, ki se sklicuje na neimenovane vire, je ukrajinska stran dopustila možnost odpovedi približno 20 odstotkom svojega ozemlja, da bi dosegli končanje oboroženega spopada z Rusijo. Ta premik v pogajalskem stališču Kijeva predstavlja pomemben odklon od dosedanje uradne politike popolne ozemeljske celovitosti. Čeprav so pogovori potekali v savdski prestolnici, so bili ključni sogovorniki ameriški uradniki, kar kaže na intenzivno usklajevanje med Ukrajino in njeno glavno zaveznico glede prihodnjih mirovnih pogojev. Informacije o pripravljenosti na ozemeljske odstopke do zdaj niso bile uradno potrjene s strani ukrajinskega ali ameriškega političnega vrha.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Združene države Amerike so izvedle vojaški napad na Venezuelo, kar je sprožilo val mednarodnih odzivov in povečalo napetosti med svetovnimi velesilami. Rusija je dejanje ostro obsodila in pozvala k preprečitvi nadaljnje eskalacije spora ter poudarila nujnost iskanja rešitve po diplomatski poti. Po navedbah ruskih oblasti je takšen poseg v suverenost države nesprejemljiv in ogroža regionalno stabilnost. Iranski vrhovni voditelj ajatolah Ali Hamenej se je odzval z grožnjo, da bodo sovražnika vrgli na kolena, in poudaril, da se pred pritiski zunanjih sil ne sme kloniti. Medtem ko večina latinskoameriških držav in Evropa izražajo resno zaskrbljenost nad razvojem dogodkov, so se pojavili le redki glasovi podpore ameriški operaciji. Dogodek je povzročil preplah na mednarodnih trgih in v diplomatskih krogih, saj se pojavljajo ugibanja o morebitnem širšem konfliktu, ki bi lahko vključeval več regionalnih akterjev.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Ruska mornarica je v Atlantski ocean napotila podmornico in več drugih vojaških plovil, da bi zaščitila venezuelski naftni tanker Marinera, ki se je skušal izogniti ameriškemu zasegu. Ladja, ki so jo ameriške oblasti sprva skušale prestreči v Karibskem morju, je med pobegom proti Rusiji spremenila zastavo in se registrirala pod rusko, trenutno pa se nahaja v bližini irske obale. Združene države Amerike so v regijo poslale svoje vojaške sile, ki so se pripravljale na morebitno misijo zajetja plovila, vendar je Rusija uradno zahtevala takojšnjo ustavitev pregona. Dogodek je sprožil resne diplomatske napetosti med Washingtonom in Moskvo, saj slednja tanker Marinera obravnava kot del svoje strateške flote. Tanker naj bi bil del t. i. flote v senci, ki državam pod sankcijami omogoča izvoz energentov na svetovni trg. Prisotnost ruske podmornice v bližini obal Evropske unije in Združenega kraljestva je povzročila dodatno zaskrbljenost glede varnostnih razmer v severnem Atlantiku in možnosti neposrednega vojaškega spopada med velesilama. Moskva je jasno sporočila, da bo branila plovilo, kar še dodatno otežuje ameriške prizadevanja za uveljavitev mednarodnih sankcij proti Venezueli.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (HUR) je sporočila, da je inscenirala smrt Denisa Kapustina, poveljnika proukrajinskega Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), da bi ga rešila pred ruskim atentatom. Ruske tajne službe so naročile njegovo "ubojstvo", vendar so nasedle prevari, denar pa je končal v Kijevu. Objavljen je bil posnetek, ki naj bi osramotil ruske tajne službe. Medtem se ruska družba razpada, Kremelj pa prikazuje enotnost in neizbežno zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža peti obletnici.

Evropski politiki so se po navedbah ameriškega strokovnjaka za mednarodno varnost Marka Episkoposa aktivno zavzeli za prepričevanje Washingtona o nujnosti stopnjevanja pritiska na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Episkopos trdi, da nasprotniki mirne rešitve ukrajinskega konflikta v Evropi skušajo prepričati administracijo Združenih držav Amerike, naj kaznuje Rusijo zaradi domnevnega zavračanja pogajanj. Takšno ravnanje je strokovnjak označil za izraz mračnega cinizma, saj naj bi evropske elite odgovornost za nadaljevanje sovražnosti pripisale Moskvi, medtem ko same ovirajo mirovne procese. Po poročanju ruskih medijev, ki povzemajo Episkoposa, se znotraj Evropske unije krepijo prizadevanja, da bi prihajajočo ali trenutno ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa izrabili kot orodje za uveljavljanje strožjih ukrepov proti Kremlju. Ta dinamika odraža globoke razkole v mednarodni skupnosti glede vprašanja, kdo dejansko zavira diplomatsko pot do končanja vojne v Ukrajini, pri čemer kritiki evropski strani očitajo dvoličnost in pomanjkanje iskrene želje po deeskalaciji.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je po poročanju več medijev in vladnih virov ocenila, da nedavni ukrajinski napad z brezpilotnimi letalniki ni ciljal na sekundarno rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Te ugotovitve neposredno spodkopavajo trditve Moskve, ki je Kijev obtožila poskusa atentata oziroma terorističnega napada na državno posestvo v Valdaju. Ameriški obveščevalci so o svojih ugotovitvah menda že prepričali tudi novoizvoljenega predsednika ZDA Donalda Trumpa, s čimer so nevtralizirali ruska prizadevanja, da bi dogodek izkoristili za zaostritev pogajalskih izhodišč. Ruska stran je v ponedeljek, 29. decembra 2025, uradno trdila, da je Ukrajina nad Putinovo rezidenco poslala 91 dronov, kar je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski takoj označil za laž. Ukrajinska obveščevalna služba naj bi po nekaterih poročilih celo izvedla taktično operacijo, s katero so od Kremlja pridobili pol milijona dolarjev, medtem ko so ruski uradniki javno širili propagando o napadu. Analitiki ocenjujejo, da so ruske obtožbe služile predvsem kot izgovor za oviranje mirovnega procesa in ustvarjanje vtisa o ogroženosti najvišjega ruskega vodstva.

Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki na severu Rusije ni ciljala rezidence predsednika Vladimirja Putina. Direktor agencije John Ratcliffe je te ugotovitve v sredo predstavil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno spodkopal navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Ruska stran je pred tem trdila, da je bil cilj napada Putinova rezidenca v regiji Novgorod, kar je ruski predsednik v ponedeljkovem telefonskem pogovoru osebno prenesel tudi Trumpu. Medtem ko je Trump sprva izrazil močno nezadovoljstvo nad ruskimi obtožbami, je po brifingu s strani obveščevalnih služb zavzel precej bolj previdno stališče. Ta razvoj dogodkov sovpada s ključno fazo mirovnih prizadevanj, saj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru sporočil, da je mirovni sporazum pripravljen že v 90 odstotkih. Zelenski je ob tem opozoril, da preostalih deset odstotkov vključuje ključne varnostne garancije, ki bodo odločile o prihodnosti Ukrajine in celotne Evrope. Kijev poudarja, da ne bo sprejel nobene pogodbe, ki bi Rusiji omogočila ponovno invazijo v prihodnosti.

ZDA so v Varnostnem svetu ZN zagovarjale svojo nedavno vojaško operacijo v Venezueli, medtem ko je Rusija ostro obsodila ameriški napad v Caracasu in ugrabitev Nicolása Madura. Razkrito je bilo, da je v napadu sodelovalo skoraj 200 ameriških vojakov. Kljub temu pa dve tretjini Američanov ne odobravata posredovanja. Donald Trump je izjavil, da bi ZDA lahko pomagale pri obnovi venezuelskih naftnih infrastruktur.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je objavilo obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, njegovi ženi Ciliji Flores in sinu. Po poročanju News Nation bi se Maduro in njegova žena, ki naj bi ju pridržala ameriška vojska, lahko na sodišču v New Yorku pojavila že 5. januarja.

Po poročilih različnih nemških medijev, kot so saechsische.de, ostsee-zeitung.de, haz.de, br.de in op-marburg.de, je bila preiskava proti ruskemu oligarhu Ališerju Usmanovu v Münchnu ustavljena po njegovem plačilu. Preiskava je bila povezana s sankcijami, ki jih je EU uvedla proti podpornikom Putina po ruski invaziji na Ukrajino, in s sumom kršitev teh sankcij.

Ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve je danes ostro zavrnilo videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za domnevni ukrajinski napad z droni na podeželsko rezidenco Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Tiskovni predstavnik ministrstva je objavljene posnetke označil za smešne in poudaril, da je ruska stran potrebovala dva dni za njihovo objavo, kar po mnenju Kijeva kaže na pomanjkanje resnosti pri pripravi propagandne zgodbe. Ukrajina vztrajno zanika kakršno koli vpletenost v ta incident. Ruska stran po drugi strani trdi, da so njene sile preprečile napad na predsednikovo domovanje, vendar ob tem ne podaja trdnih tehničnih dokazov, ki bi jih lahko preverili neodvisni strokovnjaki. Incident se dogaja v času zaostrenih razmer in nenehnih medsebojnih obtožb o napadih na kritično infrastrukturo in politično vodstvo. Kijev meni, da gre za poskus Kremlja, da bi v očeh domače in mednarodne javnosti utemeljil nadaljnjo eskalacijo agresije na Ukrajino. Napetosti med državama se še dodatno krepijo zaradi uporabe naprednih raketnih sistemov in namestitve jedrskega orožja v bližini ukrajinskih meja. Medtem ko nekatere mednarodne osebnosti napovedujejo preboj v mirovnih pogajanjih, tovrstni dogodki na terenu kažejo na globoko nezaupanje in nadaljevanje informacijske vojne med sprtima stranema.

Finančni in geopolitični analitik Martin Armstrong je opozoril na nastanek pogojev za t. i. popolno nevihto, ki naj bi po njegovih ocenah vodila v stopnjevanje vojne in gospodarski kolaps. Armstrong je poudaril, da so mirovna pogajanja v Ukrajini ogrožena zaradi nedavnih incidentov, vključno z domnevnimi ukrajinskimi napadi z droni na Moskvo in Kremelj. Po njegovem mnenju bi lahko prišlo do operacij pod lažno zastavo, ki bi v konflikt neposredno vpletle sile zveze NATO, kar bi pomenilo začetek tretje svetovne vojne. Poleg geopolitičnih napetosti Armstrong izpostavlja kritično stanje dolžniške krize, ki je po njegovih besedah najbolj izrazita v Evropi. Opozoril je na nizko gospodarsko rast Evropske unije v primerjavi z Združenimi državami Amerike, kar pripisuje pretirani osredotočenosti na socialne politike na račun gospodarske konkurenčnosti. Analitik napoveduje, da bodo ti dejavniki skupaj z inflacijo in nestabilnostjo na trgih plemenitih kovin povzročili dolgotrajno obdobje globalne negotovosti.

John Mearsheimer, ugledni profesor s čikaške univerze, je v oddaji Going Underground izrazil prepričanje, da Ukrajina kot država ne bo preživela leta 2026. Svojo oceno utemeljuje z navedbami, da so zahodne države dejansko prenehale podpirati kijevski režim v zadostni meri, kar po njegovem mnenju vodi v neizbežen poraz. Mearsheimer, ki je znan po svojem realističnem pogledu na mednarodne odnose, trdi, da trenutna dinamika pomoči ne zadošča za dolgoročno ohranitev ukrajinske suverenosti. Analitik izpostavlja, da pomanjkanje stalne in obsežne vojaške ter finančne podpore s strani Zahoda postavlja Ukrajino v nevzdržen položaj proti ruskim silam. Po njegovih besedah so znaki utrujenosti med zaveznicami Kijeva vse bolj očitni, kar bo v prihodnjih dveh letih povzročilo kritično točko, ki je država ne bo zmogla preseči. Njegove izjave so sprožile številne razprave o prihodnosti evropske varnostne arhitekture in vlogi zveze NATO v konfliktu.

Ruski obveščevalci so v osvobojenem mestu Dimitrov v samooklicani Ljudski republiki Doneck našli dokumente, ki naj bi potrjevali ukaz za evakuacijo osebja in opreme ukrajinskih oboroženih sil. Dokumente so odkrili pri eliminiranem častniku ukrajinske vojske, o najdbi pa je prek družbenega omrežja Telegram poročal ruski vojni dopisnik Jevgenij Podubni. Po navedbah ruskih virov dokumentacija dokazuje, da se ukrajinske sile pripravljajo na umik z omenjenega območja zaradi napredovanja ruskih enot. Podubni je poudaril, da najdeni dokumenti razkrivajo načrtno zapuščanje položajev, kar ruska stran interpretira kot znak slabljenja ukrajinske obrambe na tej fronti. Informacije o vsebini ukaza sicer prihajajo izključno iz ruskih virov in niso neodvisno potrjene s strani nevtralnih opazovalcev ali ukrajinskih uradnih predstavnikov. Incident se je zgodil v času stopnjevanih spopadov na vzhodu Ukrajine, kjer ruske sile nadaljujejo ofenzivne operacije v smeri ključnih logističnih točk.

Ruski obrambni minister Andrej Belousov je v torek, 30. decembra 2025, uradno potrdil zavzetje naselja Boguslavka v regiji Harkov. V čestitki, naslovljeni na poveljstvo in pripadnike 15. gardnega motoriziranega polka, je Belousov izpostavil odločno delovanje enot, ki naj bi po navedbah ministrstva povzročilo znatne izgube ukrajinskim silam in preprečilo njihove operativne načrte. Poleg Boguslavke so ruski viri poročali tudi o zavzetju kraja Lukjanivske v regiji Zaporožje. Dogodek predstavlja nadaljevanje ruske ofenzive na vzhodu in severovzhodu Ukrajine, kjer ruska vojska poskuša razširiti nadzor nad ozemljem. Belousov je v svojem nagovoru vojakom poudaril zvestobo vojaškim tradicijam in izrazil prepričanje v nadaljnje izpolnjevanje vojaških dolžnosti. Operacija v Boguslavki sledi nizu podobnih premikov na frontni črti, ki so se zvrstili v zadnjih dneh leta 2025, vključno z zavzetjem strateških točk v Donecku.

Hudo ranjenega dvanajstletnega dečka, ki je bil poškodovan med ukrajinskim zračnim napadom na naselje Horli v Hersonski oblasti, so z medicinskim letalom iz Simferopola premestili na nadaljnje zdravljenje v Moskvo. Po besedah komisarja za človekove pravice v Hersonski oblasti, Sergeja Georgijeva, je deček utrpel kritične poškodbe med silvestrskim napadom, ko so izstrelki zadeli lokalno kavarno in hotel. Ruske oblasti so se za premestitev v prestolnico odločile zaradi resnosti poškodb in potrebe po specializirani medicinski oskrbi, ki jo lahko nudijo le v vrhunskih moskovskih klinikah. Incident se je zgodil v času povečanih napetosti na območju Hersona, kjer obe strani redno poročata o zračnih napadih na infrastrukturo in objekte v bližini frontne črte. Prevoz z medicinsko sanacijo je bil organiziran takoj, ko je bilo njegovo stanje dovolj stabilno za letalsko premestitev s Krima v Rusko federacijo.

Guverner Vladimir Saldo je sporočil, da se je število smrtnih žrtev napada ukrajinskih oboroženih sil na kavarno in hotel v Horlih v regiji Herson povečalo na 28, število ranjenih pa je preseglo 60.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle raketni napad na osrednji del ruskega mesta Belgorod, pri čemer sta bili poškodovani dve ženski. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova so izstrelki povzročili škodo na več objektih, vključno s stanovanjsko stavbo in poslovnim prostorom. Na posnetkih, ki jih je guverner objavil na družbenem omrežju Telegram, je razvidno razbito okensko steklo na stanovanjskem bloku in znatne poškodbe na komercialni zgradbi. Lokalne oblasti so potrdile, da so na kraju dogodka posredovale vse pristojne službe. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napetosti v obmejni regiji, ki je v zadnjem obdobju postala redna tarča ukrajinskih sil. Ruska stran poroča o škodi na civilni infrastrukturi, medtem ko Kijev tovrstne operacije običajno označuje kot odgovor na rusko agresijo in napade na ukrajinsko ozemlje. Incident se je zgodil 2. januarja in ponovno izpostavlja ranljivost ruskih mest v bližini meje kljub delovanju protizračne obrambe.

Ruska protizračna obramba naj bi sestrelila 64 ukrajinskih dronov nad desetimi regijami, vključno z 20 nad Samaro ter osmimi nad Voroneško in Saratovsko oblastjo. Nad moskovsko regijo naj bi sestrelili sedem dronov. Ukrajina pa trdi, da je sestrelila 86 od 116 ruskih dronov, ki so bili usmerjeni na njeno ozemlje.

CIA je ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z droni na severu Rusije ni ciljala rezidence, ki jo uporablja ruski predsednik Vladimir Putin. S tem se je CIA postavila nasproti trditvam Kremlja, ki je Ukrajino obtožil poskusa atentata na Putina.

Ukrajinske oborožene sile so v noči na 2. januar 2025 izvedle najmanj šest napadov na energetski kompleks v regiji Lugansk, ki je pod ruskim nadzorom. Po navedbah lokalnih oblasti so bili napadi usmerjeni na ključno infrastrukturo, pri čemer je bila uničena transformatorska postaja v severnih delih regije. Zaradi poškodb omrežja so brez oskrbe z električno energijo ostala štiri mesta in okoliška naselja, kar neposredno vpliva na več kot 85.400 prebivalcev. Prvi podpredsednik vlade v Lugansku Jurij Govtvina je potrdil, da so sistemske poškodbe povzročile popolno prekinitev dobave energije za civilno prebivalstvo v prizadetih okrožjih. Napadi se uvrščajo v okvir stopnjevanja pritiska na kritično infrastrukturo na območjih pod rusko okupacijo. Ukrajinska stran dogodkov še ni podrobneje komentirala, vendar napadi odražajo strategijo onemogočanja logističnih in energetskih vozlišč na konfliktnih območjih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini. V govoru, ki ga je predvajala državna televizija, je Putin vojno označil za eksistencialni boj proti Zahodu ter pohvalil ruske sile za njihovo požrtvovalnost na fronti. Nagovor je bil namenjen krepitvi nacionalne enotnosti v času, ko se vojaška agresija bliža svojemu četrtemu letu trajanja. Na Putinove izjave se je ostro odzval Donald Trump, ki je prek družbenih omrežij delil uredniški komentar časnika New York Post. Trump je Putinove besede označil za »krokodilje solze« in izrazil močan dvom o iskrenosti ruskih prizadevanj za mir. Po Trumpovih navedbah bi moral biti pritisk na Moskvo bistveno večji, saj trenutna ruska retorika ne kaže na pripravljenost za resničen končni dogovor. Do teh napetosti prihaja v obdobju, ko so mirovna pogajanja med stranema, kljub predhodnim poskusom zbliževanja, znova v slepi ulici.

Ruski socialni sklad je v regiji Herson, ki je pod ruskim nadzorom, začel izplačevati pokojnine po izgubi hranitelja družine za sorodnike žrtev napada na vas Horli. Po navedbah sklada so doslej odobrili sedem pokojnin, pripravljajo pa se tudi dokumenti za pet mladoletnih otrok, ki so v napadu izgubili mater. Ministrstvo za delo in socialno zaščito regije Herson je obenem pričelo sprejemati vloge za enkratno denarno pomoč žrtvam in njihovim bližnjim. Lokalne oblasti so sporočile, da je po najnovejših podatkih v napadu, ki naj bi se zgodil v silvestrski noči, umrlo 28 ljudi. Do zdaj so sodnomedicinski izvedenci uradno identificirali 17 žrtev, med katerimi so moški in ženske različnih starosti. Ruska stran trdi, da so ukrajinske oborožene sile s pomočjo brezpilotnih letalnikov napadle gostinsko-hotelski objekt, kjer se je nahajalo civilno prebivalstvo, medtem ko preiskovalci še nadaljujejo z zbiranjem dokazov na kraju dogodka.