Donald Trump je opozoril Indijo, da bi lahko ZDA še dodatno zvišale carine, če bo država nadaljevala z uvozom ruske nafte. Izjavil je, da se je premier Narendra Modi zavedal njegovega nezadovoljstva glede tega vprašanja. Trump je poudaril, da ZDA obvladujejo trgovinska orodja in lahko hitro zaostrijo carine, če države ne bodo sledile njihovim stališčem.

Nemški kancler Friedrich Merz je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2026 pozval evropske države, naj odločneje uveljavljajo svoje interese za zagotovitev miru in blaginje na celini. Merz, ki je vodenje nemške vlade prevzel maja lani, je poudaril, da se Evropa spopada z resnimi izzivi, vključno z rusko agresijo, naraščajočim svetovnim protekcionizmom in spreminjajočimi se odnosi z Združenimi državami Amerike. Po njegovih besedah vojna v neposredni bližini predstavlja neposredno grožnjo svobodi in varnosti, saj je ruska agresija del širšega načrta proti celotni Evropi. Kancler je izpostavil, da se Nemčija vsakodnevno spopada s sabotažami, vohunjenjem in kibernetskimi napadi. Ob tem je opozoril na gospodarsko ranljivost celine zaradi odvisnosti od uvoza surovin, ki se po njegovem mnenju uporablja kot politično orodje. Berlin je od leta 2023 znatno povečal izdatke za obrambo, s čimer želi Nemčija prevzeti vodilno vlogo pri krepitvi evropske obrambne avtonomije in nadaljnji podpori Ukrajini pri obrambi pred rusko invazijo.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadel njegovo rezidenco Dolgiye Borody. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil ogorčenje nad domnevnim dejanjem, kar je resno ogrozilo nedavno dosežen napredek pri oblikovanju mirovnega sporazuma. Ameriška obveščevalna služba CIA je kasneje navedbe Kremlja zavrnila kot neutemeljene, saj naj bi ukrajinske sile v resnici ciljale oddaljen vojaški objekt v isti regiji, ki so ga napadle že v preteklosti. Vzporedno z zaostrovanjem retorike je Rusija okrepila svojo vojaško prisotnost v regiji. Putin je podpisal odlok o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje ključne energetske infrastrukture, zlasti objektov družbe Gazprom, ki beleži rekordno nizke ravni izvoza plina v Evropo. Hkrati so iz Belorusije prišli posnetki operativne namestitve ruskih hipersoničnih raketnih sistemov Orešnik. Ti sistemi, ki lahko nosijo jedrske konice, so po mnenju zahodnih analitikov namenjeni odvračanju držav članic zveze NATO od nadaljnje podpore Ukrajini.

V skladu z določili venezuelske ustave je oblast v državi uradno prešla na podpredsednico Delcy Rodríguez. Do prenosa pooblastil je prišlo v času odsotnosti predsednika Nicolása Madura, pri čemer mednarodni mediji poročajo o različnih okoliščinah dogajanja v prestolnici Caracas. Čeprav ustavni red predvideva takšen prenos funkcij v primeru predsednikove odsotnosti, so razmere v državi še vedno napete. Hkrati so se pojavile informacije agencije Reuters, da naj bi Rodríguezova domnevno zapustila državo in odpotovala v Moskvo, kar vnaša dodatno zmedo v politično stabilnost države. Venezuelska administracija teh navedb še ni uradno potrdila ali zanikala. Dogajanje predstavlja kritičen trenutek za politično prihodnost države, saj ostajajo vprašanja o dejanskem nadzoru nad državnimi institucijami in varnostnimi silami neodgovorjena.

Rusija trdi, da je bilo v ukrajinskem napadu z droni na zasedeno vas Horli v regiji Herson ubitih 24 ljudi, več kot 50 pa ranjenih, medtem ko so praznovali novo leto. Ruske zračne sile naj bi v zadnjih 24 urah sestrelile 250 ukrajinskih dronov, od tega 12 nad moskovsko regijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru narodu izrazil trdno prepričanje v rusko zmago v vojni v Ukrajini, ki se bliža četrtemu letu trajanja. V televizijskem nagovoru, ki so ga najprej predvajali na ruskem Daljnem vzhodu, je Putin borce na fronti označil za heroje in pozval državljane k enotnosti. Nagovor je potekal v senci novih obtožb iz Kremlja, po katerih naj bi Ukrajina z droni neuspešno napadla eno od Putinovih rezidenc v Novgorodu. Rusko zunanje ministrstvo je incident označilo za teroristično dejanje in napovedalo povračilne ukrepe ter zaostritev pogajalskih izhodišč. Ukrajina je obtožbe o napadu na Putinovo rezidenco odločno zavrnila in jih označila za rusko fabrikacijo, namenjeno spodkopavanju krhkih mirovnih prizadevanj, ki potekajo ob posredovanju ZDA. Medtem ko Rusija trdi, da so ukrajinski droni ciljali Moskvo in Novgorod, so ruske sile stopnjevale napade na ukrajinsko infrastrukturo. V napadu z droni na Odeso je bilo ranjenih šest civilistov, med njimi trije otroci, poškodovana pa so bila stanovanjska poslopja in elektroenergetsko omrežje. Ameriški predsednik Donald Trump, ki si prizadeva za sklenitev mirovnega sporazuma, je preko družbenih omrežij delil kritične zapise, ki Rusijo obtožujejo oviranja miru.

Ukrajinske oblasti so uradno zavrnile obtožbe Moskve glede domnevnega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Kijev je videoposnetek, ki ga je Rusija predstavila kot dokaz za incident, označil za nesmiseln in prirejen. Do zanikanja prihaja po tem, ko je ruska stran objavila posnetke, ki naj bi prikazovali ukrajinski poskus atentata oziroma napada na državni objekt, kar je povzročilo novo zaostritev v diplomatskih odnosih med državama. Ukrajinski predstavniki trdijo, da gre pri ruskih obtožbah za premišljeno dezinformacijo, ki bi lahko služila kot pretveza za prihodnje ruske vojaške operacije ali stopnjevanje agresije. Rusija na drugi strani vztraja pri svoji različici dogodkov, pri čemer je zunanji minister Sergej Lavrov napovedal morebitne spremembe v pogajalskih izhodiščih. Incident ostaja predmet mednarodnih razprav, saj so se nanj odzvali tudi nekateri svetovni voditelji, medtem ko neodvisni opazovalci še niso potrdili avtentičnosti predstavljenih dokazov.

Predstavniki ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) so po poročanju časnika Wall Street Journal ugotovili, da Ukrajina ni odgovorna za napad z brezpilotnimi letali na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Ameriška obveščevalna služba je tako zavrnila navedbe Moskve, ki je Kijevu očitala izvedbo obsežnega napada z več kot 90 droni dolgega dosega. Čeprav je Rusija v podporo svojim trditvam objavila videoposnetke sestreljenih letalnikov, neodvisni viri in ameriška stran teh dokazov niso potrdili. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ruske obtožbe že pred tem označil za laž. Ameriške ugotovitve krepijo stališče Kijeva, ki je v uradnem odzivu zavrnil ruske videoposnetke kot ponaredke. Dogodek se je zgodil v času povečanih napetosti, ko je Rusija z domnevnimi napadi opravičevala stopnjevanje vojaških operacij na severovzhodu Ukrajine. Agencija Reuters je ob tem opozorila, da informacij iz obveščevalnih krogov še ni mogla neodvisno preveriti.

V ruskem mestu Tuapse v Krasnodarskem kraju sta bili v napadu ukrajinskih brezpilotnih letalnikov ranjeni dve osebi. Po informacijah operativnega štaba Krasnodarskega kraja, ki so jih objavili 31. decembra 2025, sta bila oba poškodovana oskrbljena po padcu dronov na območje mesta. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja ukrajinskih operacij z brezpilotnimi letalniki na rusko ozemlje, zlasti na strateško pomembne objekte v bližini Črnega morja. Ruske oblasti so potrdile incident preko uradnih kanalov na platformi Telegram, pri čemer so poudarile, da gre za neposreden napad oboroženih sil Ukrajine. Tuapse je pomembno pristaniško in industrijsko središče, zato so tovrstni napadi usmerjeni predvsem v motenje logističnih in energetskih poti. Gre za drugi zaporedni dan incidentov z letalniki v tej regiji, kar kaže na sistematično kampanjo ukrajinske vojske proti ciljem v Krasnodarskem kraju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na položaj vodje predsedniške administracije imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov na tem vplivnem mestu nadomešča Andrija Jermaka, ki je konec novembra odstopil po vpletenosti v obsežen korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju je sledila daljšemu premisleku, v katerem je predsednik izbiral med politično usmerjenim kadrom za izvajanje reform in vojaškim profilom, ki bi urad spremenil v nekakšen vojni kabinet. Z imenovanjem Budanova, ki velja za karizmatično in izjemno priljubljeno osebnost, znano po vodenju odmevnih operacij proti ruskim silam, ukrajinsko vodstvo poudarja osredotočenost na obrambo in nacionalno varnost. Ta poteza pomeni krepitev vpliva vojaških struktur na javne zadeve in vodenje države. Budanov, ki se ga drži sloves človeka, ki se nikoli ne smehlja, uživa veliko podporo javnosti, njegova nova vloga pa bo ključna pri usklajevanju obrambnih strategij in delovanju predsednikovega ožjega kroga v času trajajočih konfliktov.

Upokojeni podpolkovnik ameriške vojske Daniel Davis je v javnem nastopu na kanalu YouTube opozoril zahodne zaveznice, da se bo Ruska federacija na morebitne provokacije odzvala odločno in simetrično. Davis je v pogovoru izpostavil, da bi moral Zahod razumeti resnost razmer, saj Moskva po njegovih navedbah ne bo dopuščala stopnjevanja napetosti brez povračilnih ukrepov. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih trenj, kjer vprašanje vojaške eskalacije ostaja v središču mednarodne pozornosti. Analitik je poudaril, da bi morali odločevalci na Zahodu upoštevati vojaške zmogljivosti in pripravljenost Rusije na obrambo svojih interesov. Po Davisovem mnenju vsako stopnjevanje sovražnosti s strani zahodnih držav povečuje tveganje za neposreden konflikt, ki bi imel širše posledice. Njegovo opozorilo se osredotoča predvsem na potrebo po previdnosti pri izvajanju zunanje politike in vojaških manevrov v bližini ruskih meja, kjer bi se lahko nepredvideni incidenti hitro sprevrgli v resen oborožen spopad.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svoji novoletni poslanici izpostavil "nepremogljivo zavezništvo" z Rusko federacijo in pohvalil pripadnike severnokorejskih oboroženih sil, ki se borijo v Ukrajini. Kim je vojake, ki delujejo na tujem ozemlju, označil za ponos naroda in jim ukazal, naj ostanejo pogumni, saj za njimi trdno stojita Pjongjang in Moskva. Po navedbah državnih medijev in zahodnih obveščevalnih služb je Severna Koreja v podporo ruski invaziji na Ukrajino poslala več tisoč vojakov. Analitiki poudarjajo, da Kimov poudarek na sodelovanju z Rusijo nakazuje namero Pjongjanga po nadaljnji poglobitvi vojaškega sodelovanja v letu 2026. Zanimivo je, da so severnokorejski mediji v poročanju o novoletnih voščilih tujih voditeljev vidno izpostavili sporočilo Vladimirja Putina, medtem ko so voščilo kitajskega predsednika Xi Jinpinga omenili le bežno, ne da bi neposredno navedli njegovo ime. Decembra je Kim Jong-un prvič javno potrdil prisotnost svojih enot v ruski regiji Kursk, kjer naj bi vojaki izvajali operacije razminiranja, pri čemer je priznal tudi prve smrtne žrtve.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove sile v četrtek med 16. in 23. uro po moskovskem času prestregle in uničile 201 ukrajinsko brezpilotno letalo. Gre za enega najobsežnejših valov napadov z droni v zadnjem obdobju, ki je ciljal na več ruskih regij in območje Azovskega morja. Po uradnih navedbah je ruska protizračna obramba največ naprav, skupno 51, nevtralizirala nad Belgorodsko oblastjo, 36 pa nad Brjansko oblastjo. Posebna pozornost je bila namenjena moskovski regiji, kjer so ruske sile po lastnih trditvah uničile 24 brezpilotnih letal, od katerih jih je 21 letelo neposredno proti prestolnici. O napadih so poročali tudi iz Rostova, Kaluge, Tule, Kurska, Rjazana in drugih regij, vključno z zasedenim polotokom Krimom. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v svoji izjavi za javnost ni podalo, so pa poudarili, da so bili vsi prestreženi letalniki letalskega tipa.

V ruski obmejni regiji Belgorod je bilo v najnovejših napadih ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki ranjenih pet civilistov, je sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov. Napadi so se osredotočili na štiri občine, pri čemer so bila glavna tarča civilna vozila na cestah. Na križišču med naseljema Bessonovka in Orlovka sta dve ženski utrpeli barotravme in poškodbe zaradi drobcev, ko je dron zadadel njun avtomobil. Podoben incident se je zgodil v vasi Zamostje, kjer sta bili v napadu na osebno vozilo prav tako ranjeni dve ženski. Poleg omenjenih dogodkov je zdravniško pomoč v bolnišnici v Grajvoronu poiskal moški, ki je bil poškodovan v napadu predhodni večer, ko je dron zadel njegovo vozilo; diagnosticirali so mu pretres možganov in minsko-eksplozivno poškodbo. Guverner Gladkov je še poročal o smrtni žrtvi v okrožju Volokonovski, kjer je FPV-dron ubil moškega. Intenzivnost napadov na obmejno infrastrukturo in civilni promet se v zadnjem obdobju stopnjuje, kar povzroča stalno nevarnost za lokalno prebivalstvo in znatno premoženjsko škodo na vozilih.

V naselju Oktjabrski v ruski Belgorodski oblasti je ukrajinski FPV-dron zadel civilno vozilo, v katerem se je nahajala družina. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je voznik avtomobila zaradi zadobitev poškodb umrl na kraju dogodka, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje ranjena. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico z večkratnimi ranami, ki so jih povzročili šrapneli. Od detonacije brezpilotnega letalnika je na vozilu izbruhnil požar, ki so ga kasneje pogasili gasilci ob pomoči pripadnikov samoobrambe in enote BARS-Belgorod. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja čezmejnih incidentov na tem območju, kjer ukrajinske sile s pomočjo dronov ciljajo na logistične in civilne premike v obmejnem pasu. Poleg uničenega vozila je bil v napadu poškodovan tudi bližnji garažni objekt. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so bili v podobnih napadih v regiji ranjeni še trije civilisti, kar kaže na vzorec rednega ciljanja obmejnih naselij s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je izdalo nujno opozorilo, v katerem svoje državljane poziva, naj nemudoma zapustijo ozemlje Ruske federacije. State Department je s tem podaljšal že obstoječe varnostno opozorilo za Američane, ki se še nahajajo v državi. Po poročanju televizijske mreže Fox News ameriška vlada v uradnem dokumentu poudarja resnost varnostnih razmer in državljanom svetuje nujno vrnitev v domovino. Poziv k umiku ne vključuje le turistov in poslovnežev, temveč tudi ameriške športnike, ki delujejo v Rusiji. Takšni ukrepi so del širšega prizadevanja ameriške administracije, da zaščiti svoje državljane pred morebitnimi tveganji, ki so se v regiji stopnjevala v zadnjem obdobju. Ameriško veleposlaništvo v Moskvi je podobna priporočila sicer prvič podalo že leta 2022, vendar tokratno obvestilo prinaša dodatno stopnjo nujnosti.

Združene države Amerike so izvedle obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so njihove specialne enote v prestolnici Caracas zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Operacija je vključevala letalsko bombardiranje in vzpostavitev pomorske blokade države, kar je povzročilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Ameriška vojska je ob tem zasegla venezuelska plovila in nafto, namenjeno na Kubo, ter zaprla venezuelski zračni prostor. Rusija, Kitajska in Iran so vojaško posredovanje označili za odkrito oboroženo agresijo in kršitev mednarodnega prava. Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da so izgovori za napad neutemeljeni, ter pozvalo k dialogu za preprečitev nadaljnje eskalacije. Nasprotno pa je Evropska unija zavzela zadržano držo in se odločila za politiko čakanja, medtem ko so levičarski voditelji v Braziliji, Mehiki in Kolumbiji dejanje ostro obsodili in zahtevali nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških obtožb o narko-terorizmu, ki so jih v Caracasu ves čas zavračali kot imperialistične pritiske.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Rusko obrambno ministrstvo je ameriškim oblastem predalo domnevne dokaze, ki naj bi potrjevali ukrajinski poskus atentata na predsednika Vladimirja Putina z droni v regiji Novgorod. Na javno objavljenih posnetkih je razvidno, kako je admiral Igor Kostjukov, vodja ruske vojaške obveščevalne službe GRU, ameriškemu obrambnemu atašeju v Moskvi izročil navigacijsko enoto in krmilnik, pridobljena iz sestreljenih brezpilotnih letalnikov. Ruska stran trdi, da dešifrirani podatki nedvomno dokazujejo, da je bila tarča napada predsedniška rezidenca Valdaj, kar naj bi služilo kot neposreden pritisk na ameriško administracijo pod vodstvom Donalda Trumpa. Medtem ko se napetosti med Moskvo in Washingtonom stopnjujejo, ameriške obveščevalne službe, vključno s CIA in NSA, za zdaj niso potrdile ruskih navedb o napadu. Predsednik Trump je v odzivu na dogajanje zaostril retoriko do Putina in dejal, da ruski voditelj »ubija preveč ljudi«, hkrati pa so se pojavila poročila, da CIA s Trumpovo privolitvijo pomaga Ukrajini pri sabotažah ruske energetske infrastrukture. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se bo s Trumpom ponovno sestal konec januarja, je ob tem cinično komentiral nedavno ameriško operacijo zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura in namignil, da bi morala biti usoda Vladimirja Putina podobna.

Predsednik Donald Trump je v letu 2025 izrekel številne grožnje s tarifami in obljube o trgovini. Mnoge od teh so se uresničile v obliki novih uvoznih dajatev, ki so spremenile desetletja ameriške gospodarske politike, nekatere pa se niso uresničile.

Kremelj je sporočil, da po poskusu ukrajinskega napada z droni na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod ponovno preučuje svoja stališča glede mirovnih pogajanj. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 droni izvedla napad na državno rezidenco, kar je Moskva označila za neposreden napad na voditelja države. Predsednik Putin je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom že napovedal revizijo ruskih pogajalskih izhodišč za končanje vojne v Ukrajini, kar bi lahko znatno otežilo prihodnja mirovna prizadevanja. Indijski premier Narendra Modi je v odzivu na dogodke izrazil globoko zaskrbljenost in poudaril, da so diplomatska prizadevanja edina prava pot za končanje sovražnosti. Medtem ko Moskva stopnjuje retoriko, so iz Pariza sporočili, da ni trdnih dokazov o ukrajinski vpletenosti, in opozorili, da bi lahko šlo za poskus spodkopavanja napredka v pogovorih. Britanska obveščevalna služba je sočasno opozorila na notranje težave Putina zaradi naraščajočega nasilja ruskih vojaških veteranov, kar bi lahko vplivalo na stabilnost znotraj Rusije.

Po nedavnih vojaških dejavnostih Združenih držav Amerike v Venezueli, ki so vključevale ukrepe proti predsedniku Nicolasu Maduru, so se v mednarodni javnosti pojavila ugibanja o prihodnjih zunanjepolitičnih potezah predsednika Donalda Trumpa. Ivan Kačanovski, politolog z Univerze v Ottawi, je izpostavil možnost, da bi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski lahko postal naslednja tarča političnega ali diplomatskega pritiska ameriške administracije. Kačanovski je svoje mnenje utemeljil na predpostavki, da Trumpova zunanja politika teži k hitremu razreševanju dolgotrajnih konfliktov s korenitimi posegi. Napetosti med Kijevom in Washingtonom se stopnjujejo že dlje časa, predvsem zaradi poročil o Trumpovem osebnem odnosu do ukrajinskega vodstva. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriška administracija zmanjšala varnostna jamstva ali pogojevala nadaljnjo podporo z znatnimi odstopki na pogajanjih z Rusijo. Takšen razvoj dogodkov bi pomenil drastičen zasuk v ameriški pomoči Ukrajini, ki je bila do zdaj ključna za obrambo države. Opozorila prihajajo v času, ko se v medijih pojavljajo navedbe o Trumpovem nezadovoljstvu z zahtevami Kijeva, kar dodatno krepi negotovost glede prihodnjih odnosov med državama.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na obsežno operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele tamkajšnjega voditelja Nicolása Madura. Zelenski je med brifingom poudaril, da so ZDA s tem dejanjem pokazale jasen orientir glede prihodnjega ravnanja z diktatorskimi režimi po svetu. Njegove izjave so v mednarodni javnosti odmevale predvsem zaradi implicitnega namiga na ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ukrajinski voditelj je v svojem nagovoru izpostavil, da če je tovrstno ukrepanje proti diktatorjem mogoče, potem Washington natančno ve, kakšni bi morali biti naslednji koraki. Čeprav Zelenski ruskega predsednika ni neposredno poimenoval, so njegovi komentarji interpretirani kot poziv k odločnejšemu ukrepanju proti Kremlju. Operacija v Venezueli po mnenju Kijeva postavlja nov precedens v mednarodni politiki in kazenskem pregonu avtoritarnih voditeljev.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem tradicionalnem televizijskem novoletnem nagovoru ob vstopu v leto 2026 izrazil neomajno prepričanje v zmago Rusije v vojni proti Ukrajini, ki traja že skoraj štiri leta. Putin je v govoru, namenjenem predvsem vojakom na fronti, ruske borce označil za heroje in poudaril, da celotna država stoji za njimi. Vojno je ponovno uokviril kot eksistencialni boj za suverenost in prihodnost Rusije, pri čemer se je v nagovoru le bežno dotaknil mirovnih pogajanj, ki jih trenutno skušajo posredovati Združene države Amerike. Nagovor je potekal v senci zaostrenih napetosti, saj Kremelj obtožuje Kijev neuspešnega poskusa napada z droni na eno izmed Putinovih rezidenc. Rusija je incident označila za teroristično dejanje in napovedala povračilne ukrepe, medtem ko Ukrajina in zahodni uradniki obtožbe zavračajo kot fabricirane z namenom spodkopavanja mirovnih procesov. Istočasno so ruske sile stopnjevale napade na civilno infrastrukturo, vključno z droni v Odesi, kjer je bilo ranjenih več ljudi, med njimi tudi otroci. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem nagovoru prav tako omenil, da je mirovni dogovor 90-odstotno pripravljen, vendar Rusija po njegovih besedah še vedno predstavlja glavno oviro do končnega miru.

Po poročanju ruskih medijev in Bloomberga so voditelji držav Evropske unije opravili telefonske pogovore po napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Rusija je Združene narode obtožila prikrivanja terorizma s strani Kijeva, pri čemer se je sklicevala na molk Urada visokega komisarja ZN za človekove pravice po napadu z brezpilotnimi letalniki.

Glavna uprava za obveščevalne zadeve (GUR) je sporočila, da je poveljnik Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK) Denis Kapustin živ, in da je bila predhodna informacija o njegovi smrti del dezinformacijske kampanje. S tem so želeli identificirati naročnike poskusa atentata s strani ruskih specialnih služb. Denar, namenjen za Kapustinovo likvidacijo, bo uporabljen za okrepitev ukrajinskih specialnih enot.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v svojem novoletnem nagovoru državljanom poudaril osrednjo željo po vzpostavitvi miru v državi. V sporočilu, ki je bilo objavljeno na njegovem kanalu v aplikaciji Telegram, je izpostavil upanje na konec spopadov, hkrati pa je pojasnil, da si Ukrajina prizadeva za mir, vendar ne za vsako ceno. Njegove besede prihajajo v času, ko se država še vedno spopada z dolgotrajno rusko agresijo. Zelenski je v nagovoru poudaril enotnost naroda in odpornost, ki so jo Ukrajinci pokazali v preteklem letu. Čeprav so njegove izjave usmerjene k stabilizaciji in končanju konflikta, politični analitiki opozarjajo na notranje pritiske in pričakovanja javnosti glede prihodnosti države. Poudarek na miru, ki ne bi pomenil kapitulacije, ostaja osrednja točka ukrajinske zunanje politike, medtem ko se predsednik sooča z izzivi pri ohranjanju podpore v domačem političnem prostoru.

Ruske oblasti so uradno obtožile Ukrajino za domnevni napad z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina v Valdaju, približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek, ki prikazuje ostanke drona in vojaka na območju, vendar neodvisnih dokazov o samem napadu ali škodi na posestvu ni. Moskva trdi, da je bilo v operaciji uporabljenih 91 dronov dolgega dosega, kar je povzročilo napoved zaostritve ruskih izhodišč v mirovnih pogajanjih. Kijev je navedbe o napadu odločno zavrnil in jih označil za laž. Ukrajinske oblasti menijo, da Kremelj s takšnimi obtožbami išče izgovor za intenzivnejše napade na ukrajinsko ozemlje in za spodkopavanje mirovnega procesa, ki poteka pod okriljem Združenih držav Amerike. Tudi Evropska unija je ruske obtožbe označila za neutemeljene, medtem ko je ruski predsednik Putin dogodek omenil v svojem nagovoru državljanom ob koncu leta. Dogajanje se odvija v času povečanih napetosti glede prihodnosti mirovnih pogovorov, pri čemer ruska stran incident izkorišča za utemeljevanje ostrejših pogojev. Analitiki opozarjajo, da bi lahko šlo za provokacijo z namenom upravičevanja nadaljnje eskalacije spopadov na fronti.

Nekdanji vodja prepovedane ukrajinske stranke Opozicijska platforma – Za življenje Viktor Medvedčuk je v četrtek, 1. januarja 2026, podal izjavo glede domnevnega napada z brezpilotniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Medvedčuk trdi, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ukazal napad zaradi strahu pred morebitno zaporno kaznijo in propadom svojega režima. Po njegovih besedah naj bi bila tovrstna dejanja posledica tistega, kar opisuje kot agonično stanje trenutne ukrajinske oblasti. Dogajanje sledi poročilom o napadu z droni na posestvo Valdaj v Novgorodski oblasti, ki ga je Kijev uradno zanikal. Medvedčukove trditve dopolnjujejo ostre odzive iz Moskve, kjer so visoki uradniki incident označili za poskus eskalacije in napovedali povračilne ukrepe. Medtem ko Rusija dogodek interpretira kot neposreden napad na državno vodstvo, ukrajinska stran vztraja pri svoji nedolžnosti in poudarja, da so tovrstne obtožbe neutemeljene.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Napad ukrajinskih oboroženih sil z 91 brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti je po mnenju nekaterih opazovalcev znak naraščajočega obupa kijevskega režima. Nekdanji svetovalec ukrajinskega predsednika Oleg Soskin je izjavil, da operacija ni imela nobene vojaške vrednosti in ne more spremeniti razmer na bojišču, hkrati pa Rusiji daje legitimno podlago za oster povračilni odgovor. Ruski viri dogodek interpretirajo kot potrditev globoke krize znotraj ukrajinske oblasti, ki se v iskanju rešitev zateka k simbolnim napadom na rusko ozemlje. Rusko obrambno ministrstvo je objavilo več posnetkov domnevno sestreljenih dronov, s katerimi dokazujejo, da je bil napad načrtovan v več fazah. Medtem ko Kijev uradno zanika vpletenost, analitiki opozarjajo, da bi takšne akcije lahko bile namenjene zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, kjer so nekatere države, kot sta Venezuela in Tadžikistan, dejanje že obsodile kot teroristični akt, medtem ko zahodni zavezniki ostajajo previdni pri ocenjevanju ruskih navedb.

Ukrajina je priznala, da je inscenirala smrt ruskega poveljnika, ki se bori na strani Kijeva, Denisa Kapustina, da bi identificirala ruske agente. Ukrajinska obveščevalna služba je potrdila, da je Kapustin živ in zdrav, inscenacija smrti pa je bila namenjena razkritju ruskih agentov.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v svojem novoletnem nagovoru pohvalil vojaške enote, ki se trenutno borijo v tujini, pri čemer je po vsem videzu mislil na ukrajinsko bojišče. Kot je poročala državna tiskovna agencija KCNA, je Kim v sporočilu izpostavil neomajno zavezništvo med Severno Korejo in Rusijo. Gre za prvo neposredno javno priznanje prisotnosti njegovih sil na tujem ozemlju, čeprav države niso izrecno poimenovali. Analitiki ocenjujejo, da te izjave utrjujejo strateško partnerstvo s Kremljem, ki vključuje napotitev tisočev vojakov za podporo ruskim operacijam. Kimova retorika nakazuje na poglobitev vojaškega sodelovanja, ki bi lahko imelo dolgoročne posledice za varnostno arhitekturo tako v vzhodni Aziji kot v Evropi. Severna Koreja s tem dejanjem išče politično podporo in tehnološko pomoč Moskve v zameno za človeške vire in strelivo.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je protizračna obramba nad Moskvo v novoletni noči sestrelila devet brezpilotnih letalnikov, ki so leteli proti mestu. Poleg prejšnjih osmih so uničili še tri drone.

Dmitrij Medvedjev je v božičnem voščilu, objavljenem na družbenem omrežju X, pozval "ruski svet", naj se ne igra z Rusijo. Objavil je tudi tematsko voščilnico.

Po poročanju New York Timesa naj bi Rusija ZDA že pred sedmimi leti ponudila Venezuelo v zameno za "proste roke" v Ukrajini. Medtem pa naj bi administracija Donalda Trumpa obljubila Ukrajini podporo v primeru prihodnjih ruskih napadov. Zelenski je Trumpa zaprosil za varnostna jamstva, ki bi lahko veljala tudi do pol stoletja.

Rusko obrambno ministrstvo je 31. decembra 2025 sporočilo, da so enote ruske vojaške skupine Zahod preprečile tri poskuse preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk v Harkovski regiji. Po navedbah ruskih virov so se spopadi odvijali v bližini naselij Nečvolodovka in Blagodatovka, kjer so ruske sile ustavile napade 92. jurišne brigade ukrajinske vojske in 15. brigade nacionalne garde. Ruska stran trdi, da je ukrajinska vojska pri teh operacijah utrpela izgube v moštvu, vendar teh navedb ni bilo mogoče neodvisno potrditi. Operacija naj bi bila usmerjena v ponovno vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad ključnimi strateškimi točkami pred mestom, ki ostaja eno izmed žarišč na severovzhodnem delu fronte. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnih bojev za nadzor nad Kupjanskom, ki se stopnjujejo že od sredine novembra, ko so ruske enote po lastnih navedbah začele izboljševati svoje položaje in obkoljevati določene ukrajinske enote. Rusko ministrstvo poudarja, da so njihove obrambne linije ostale nepretrgane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel ključne kadrovske spremembe v obrambnem in obveščevalnem aparatu države. Na mesto novega načelnika Glavne uprave za obveščevalne dejavnosti (GUR) je imenoval Olega Ivaščenka, ki je pred tem vodil Službo za zunanje obveščevalne dejavnosti (SVR). Dosedanji načelnik vojaške obveščevalne službe Kirilo Budanov pa je bil imenovan za novega pomočnika predsednika, kar predstavlja nenavaden prehod aktivnega vodje obveščevalcev v središče politične in diplomatske koordinacije Ukrajine. Zelenski je ob imenovanju Ivaščenka poudaril, da ena osrednjih strategij v spopadanju z Rusko federacijo ostaja sistematično omejevanje njenega gospodarskega potenciala. Premestitev Budanova v neposredno bližino predsedniškega urada sovpada z obdobji povečanih notranjepolitičnih pritiskov in kritik na račun vodenja države. Te kadrovske rošade so po mnenju analitikov namenjene tesnejšemu nadzoru nad obveščevalnimi operacijami in optimizaciji odločevalskega procesa v času nadaljujočega se konflikta, kjer Kijev išče nove načine za destabilizacijo nasprotnikovih virov.

Litovske oblasti so začele postopek posodobitve nacionalne varnostne strategije, v kateri Rusko federacijo opredeljujejo kot neposredno in eksistencialno grožnjo državi. Novi dokument opozarja, da bi bila Rusija do konca tega desetletja lahko sposobna sprožiti vojaški spopad proti zvezi Nato. Litovska obveščevalna služba in obrambno ministrstvo ocenjujeta, da se verjetnost vojaškega konflikta s pogledom proti letu 2030 znatno povečuje, kar zahteva prilagoditev obrambnih zmogljivosti in krepitev zavezniške prisotnosti v regiji. Strategija poudarja potrebo po dolgoročni pripravljenosti na morebitno agresijo, saj se varnostne razmere v baltski regiji vztrajno poslabšujejo. Litva namerava v okviru nove strategije povečati investicije v obrambni sektor in okrepiti civilno odpornost. Dokument služi kot uradno opozorilo mednarodni skupnosti o resnosti razmer na vzhodnem krilu Nata, hkrati pa odraža strateško oceno, da vojna v Ukrajini neposredno vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotne Evrope.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da naj bi Ukrajina vsak dan v letu 2026 napadla Moskvo z droni, kar naj bi predstavljalo stopnjevanje napadov. Ruske sile so prevzele nadzor nad vasjo Oleksandro-Šultine v regiji Doneck in napredovale proti Kostjantinivki, s tem pa naj bi zavzele približno 12 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Član finske nacionalno-konservativne stranke Zavezništvo svobode Armando Mema je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo TASS izjavil, da vodstvo Finske na skrivaj preučuje možnost namestitve jedrskega orožja na ozemlju republike. Po njegovih besedah naj bi v Helsinkih potekali tajni projekti in razprave o vključitvi tovrstne oborožitve v obrambno strategijo države, kar predstavlja pomemben odmik od prejšnje večdesetletne politike nevtralnosti. Mema je izpostavil, da bi takšna poteza lahko močno vplivala na regionalno varnostno arhitekturo v Severni Evropi. Čeprav finska vlada uradno ni potrdila tovrstnih načrtov, so njegove trditve sprožile odzive v ruskih medijih, kjer strokovnjaki že ocenjujejo, katera država bi lahko dobavila jedrsko orožje in kakšen bi bil morebiten odgovor Ruske federacije na takšno zaostritev. Finska se je po vstopu v zvezo Nato spopadala z novimi varnostnimi izzivi in spremenjeno obrambno držo. Morebitna namestitev jedrskega arzenala bi pomenila dodatno krepitev vojaške prisotnosti zahodnih zaveznic v neposredni bližini ruske meje, kar bi po mnenju analitikov lahko vodilo v novo fazo oboroževalne tekme v baltski regiji.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Ukrajino, da je v noči na 29. december z 91 napadalnimi droni ciljala državno rezidenco predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Čeprav Lavrov za svoje trditve ni predložil dokazov, je poudaril, da so bili vsi droni sestreljeni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe nemudoma zavrnil in jih označil za rusko dezinformacijsko kampanjo. Ukrajinski predstavniki, vključno s poslancem Valentinom Nalivajčenkom, so izrazili prepričanje, da gre za poskus Kremlja, da bi pridobil pozornost novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in očrnil Ukrajino kot stran, ki ni pripravljena na mir. Incident se je zgodil v času intenzivnih diplomatskih prizadevanj v Mar-a-Lagu, kjer se je Zelenski sestal s Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za končanje vojne. Dmitrij Medvedjev, podpredsednik ruskega varnostnega sveta, je napad izkoristil za ostre grožnje Zelenskemu, češ da bo moral preostanek življenja preživeti v skrivanju. Ameriški kongres in ukrajinski obveščevalci dogodek interpretirajo kot strateško manipulacijo Moskve, s katero želi Putin Trumpu dokazati, da domnevni ukrajinski napadi onemogočajo dosego kakršnega koli mirovnega sporazuma, kljub ruskim trditvam o pripravljenosti na dialog.

Nemško tožilstvo je ustavilo preiskavo proti ruskemu milijarderju Ališerju Usmanovu, ki je bil osumljen kršenja zakonodaje o zunanji trgovini in izogibanja sankcijam Evropske unije. Usmanov se je v zameno za ustavitev postopka strinjal s plačilom desetih milijonov evrov, ki bodo razdeljeni med državni proračun in dobrodelne namene. Kljub visokemu znesku njegovi zagovorniki in tožilstvo v Münchnu poudarjajo, da plačilo ne pomeni priznanja krivde ali globe, temveč sporazumno rešitev, ki ohranja domnevo nedolžnosti. Preiskava se je osredotočala na sume, da je Usmanov med aprilom in septembrom 2022 prek tujih podjetij porabil približno 1,5 milijona evrov za varovanje svojih nepremičnin na Bavarskem ter da nemškim oblastem ni pravočasno poročal o lastništvu dragocenega nakita, umetnin in zalog vina. Nemški organi so leta 2022 v povezavi s temi sumi izvedli več hišnih preiskav na objektih, povezanih z milijarderjem. Usmanov, ki velja za tesnega zaveznika Kremlja, je sicer pod sankcijami EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino, a je obramba vseskozi zanikala kakršne koli kršitve.

Veleposlanik Združenih držav Amerike pri zvezi Nato, Matthew Whitaker, je v torek podvomil v uradne obtožbe Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Whitaker je poudaril, da dogodek ostaja nejasen in da trenutno ni dovolj dokazov, ki bi potrdili, da se je napad dejansko zgodil. Za dokončno oceno razmer veleposlanik pričakuje podrobna poročila ameriških obveščevalnih služb, ki trenutno še analizirajo dostopne podatke o incidentu. Rusija je pred tem obtožila Kijev poskusa atentata na predsednika, kar pa so ukrajinski uradniki zanikali. Whitakerjevo stališče odraža previdno diplomatsko držo Washingtona v času izredno napetih odnosov med Natom in Rusijo. Incident se je zgodil v širšem kontekstu stopnjevanja vojaških napetosti, kjer Rusija redno obtožuje Ukrajino in njene zahodne zaveznice provokacij, medtem ko Nato opozarja na nevarnost ruske agresije v vzhodni Evropi. Izjave Matthewja Whitakerja so ključne, saj prihajajo v obdobju, ko se v mednarodni skupnosti razpravlja o morebitnem stopnjevanju konflikta in uporabi naprednejših orožij na obeh straneh.

Število smrtnih žrtev ukrajinskega napada z droni na novoletni zabavi v kavarni v Hersonski regiji se je povečalo na 27. Rusija je napad označila za teroristično dejanje in ga preiskuje.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Rusko obrambno ministrstvo je objavilo videoposnetek sestreljenega drona, za katerega trdi, da ga je Ukrajina uporabila pri napadu na Putinovo rezidenco v Novgorodski regiji. Ukrajina je kartografski prikaz ruskih sil označila za lažen.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval vodjo vojaške obveščevalne službe Kirila Budanova za novega vodjo svojega kabineta. Predhodni vodja je odstopil novembra zaradi korupcijske afere.