Ameriški predsednik Donald Trump je med obiskom na Floridi osebno izbiral materiale za gradnjo nove plesne dvorane v Beli hiši. Obiskal je podjetje Arc Stone & Tile v kraju Lake Worth Beach, kjer si je ogledoval vzorce marmorja in oniksa. Gre za ambiciozen projekt nove dvorane, ki naj bi obsegala približno 8.360 kvadratnih metrov (90.000 kvadratnih čevljev) in bi nadomestila porušeno vzhodno krilo. Bela hiša trdi, da bo Trump stroške materiala poravnal iz lastnih sredstev, medtem ko se celotni projekt sooča s kritikami zaradi hitrega postopka odobritve in ocenjene vrednosti 400 milijonov dolarjev. Ob tem se predsednik sooča z novimi vprašanji glede svojega zdravstvenega stanja in življenjskega sloga. Nedavna razkritja o uporabi aspirina, opravljenih CT-pregledih in domnevnem spanju med javnimi dogodki so spodbudila javno razpravo, ki jo Trump poskuša utišati. Hkrati so se pojavila poročila o njegovih pogostih obiskih igrišč za golf. V letu 2025 je svoje klube obiskal 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Če se bo ta trend nadaljeval, bo Trump v svojem drugem mandatu po številu odigranih partij golfa presegel osemletni seštevek nekdanjega predsednika Baracka Obame.

Iran so v začetku januarja 2026 pretresli množični protivladni protesti, ki so se iz Teherana razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije, ki so se začele v nedeljo zaradi drastičnega padca vrednosti nacionalne valute rial in visoke inflacije, so se hitro sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Po zadnjih podatkih je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Stavko so sprožili trgovci na teheranskem Velikem bazarju, kar je simbolno pomembno, saj so ti zgodovinsko veljali za podpornike verskega vrha. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro posvaril pred delovanjem "izgrednikov", ki naj bi jih podpihovale tuje sile, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je povzročilo 42,2-odstotno inflacijo in drastičen skok cen hrane. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v veliki meri začeli uporabljati stabilne kripto kovance (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke pred hiperinflacijo.

V Iranu se nadaljujejo siloviti protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Iranski vrhovni voditelj, 86-letni ajatola Ali Khamene, se je prvič odzval na dogajanje in pozval k pogovorom, a hkrati poudaril, da morajo tiste, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Khamene vztraja pri strogi obravnavi protestnikov, kljub naraščajočemu številu žrtev in napetostim v družbi. Na dogajanje se je ostro odzval predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je iranske oblasti posvaril pred nasiljem nad mirnimi protestniki. Trump je napovedal, da so ZDA pripravljene posredovati v primeru nadaljnjih ubojev civilistov, kar dodatno zaostruje diplomatske odnose med državama. Mednarodni opazovalci poudarjajo, da so protesti posledica dolgotrajne gospodarske krize in nezadovoljstva prebivalstva nad režimom, medtem ko Teheran za nemire pogosto obtožuje zunanje dejavnike.

Slovaški premier Robert Fico je napovedal podpis sporazuma o sodelovanju na področju jedrske energetike z Združenimi državami Amerike, ki predvideva gradnjo novega jedrskega bloka na zahodu države. Podpis medvladnega dokumenta bo predvidoma potekal v petek v Washingtonu, dogodka pa se namerava udeležiti tudi premier Fico osebno. Nova jedrska elektrarna naj bi zrasla na lokaciji Jaslovske Bohunice, projekt pa naj bi izvedlo ameriško podjetje Westinghouse. Slovaška trenutno večino svoje električne energije pridobi iz obstoječih jedrskih zmogljivosti, zato predstavlja nova investicija ključni korak k dolgoročni energetski neodvisnosti in stabilnosti države. Napovedana širitev jedrskega programa sledi strateškim prizadevanjem za zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv in zagotavljanje nizkoogljičnih virov energije. V največjem slovaškem proizvajalcu elektrike, družbi Slovenské elektrárne, ima sicer kontrolni delež skupina EPH v lasti češkega podjetnika Daniela Křetínskega. Sodelovanje z ameriškimi partnerji odraža širši geopolitični premik v srednji Evropi, kjer se države pri strateških energetskih projektih vse pogosteje odločajo za tehnologijo in partnerstva z Zahoda. Projekt v Bohunicah je neposredna posledica predhodnih dogovorov, o katerih se je premier Fico dogovarjal z uradnim Washingtonom, s čimer se utrjujejo bilateralni odnosi med državama na področju kritične infrastrukture.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško podjetje Tesla. BYD je v minulem letu dosegel rekordno prodajo 4,6 milijona vozil, kar predstavlja 7,7-odstotno rast, medtem ko je Tesla zabeležila že drugo zaporedno leto upada z dobavljenimi 1,64 milijona vozili. Samo v četrtem četrtletju je Teslina dobava padla za 16 odstotkov, kar je pod pričakovanji Wall Streeta, vlagatelji pa se vedno bolj osredotočajo na prihodnje projekte, kot sta Robotaxi in humanoidni robot Optimus. Sočasno se ameriško gospodarstvo ob vstopu v leto 2026 sooča z naraščajočo negotovostjo. Čeprav se je inflacija umirila, so napovedi gospodarske rasti za prihodnje leto nižje, zaupanje gospodinjstev pa ostaja krhko. Ameriški dolar je v letu 2025 izgubil več kot 12 odstotkov vrednosti v primerjavi s švicarskim frankom, k čemur so prispevale napovedi o nadaljnjem nižanju obrestnih mer s strani Federal Reserve in politična tveganja, povezana s trgovinsko politiko predsednika Trumpa. Analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, saj vlagatelji postajajo previdni zaradi pričakovanih carin in upočasnjevanja rasti.

Obsežni deli Združenih držav Amerike in Velike Britanije so se ob prehodu v novo leto spopadali s silovitimi zimskimi neurji, ki so povzročila obsežne motnje v prometu in oskrbi z električno energijo. V ZDA je nevihtni sistem z močnim vetrom, ki je v okolici Buffala dosegel hitrosti do 127 km/h, prinesel obilno sneženje in povzročil številne verižne trke, zlasti v okolici Detroita. Razmere so bile posebej nevarne na območju od Minnesote do New Yorka, kjer so oblasti opozarjale pred tveganimi potovanji. Istočasno je britanski meteorološki urad Met Office izdal 42-urno opozorilo za deset regij zaradi pričakovanega snežnega neurja in poledice. Poleg nevarnosti snežnih zametov so Britance opozorili tudi na možne izpade električne energije v času novoletnih praznovanj. Zaradi ekstremnih razmer so proizvajalci obutve, med njimi podjetje UGG, na trg pospešeno poslali nove modele nepremočljive zimske obutve, prilagojene za hojo v snegu in snežni brozgi, kar odraža prilagajanje potrošniškega trga na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave.

Leto 2025 je zaznamovala prevlada umetne inteligence, ki je z velikimi posli dvignila vrednost tehnoloških podjetij. S&P 500 je zabeležil 17-odstotno rast, ki jo je spodbudilo povpraševanje po umetni inteligenci in vodilna vloga Nvidie.

Ameriško tehnološko podjetje Nvidia se sooča z izjemnim porastom povpraševanja po svojih naprednih čipih za umetno inteligenco H200 na kitajskem trgu, zaradi česar je proizvajalca TSMC zaprosilo za pospešitev in povečanje proizvodnih zmogljivosti. Po navedbah virov so kitajski tehnološki giganti, med katerimi izstopa lastnik TikToka ByteDance, oddali naročila za več kot dva milijona čipov H200 za leto 2026. Nvidia ima trenutno na zalogi le okoli 700.000 enot, kar povzroča precejšen razkorak med ponudbo in povpraševanjem. Podjetje ByteDance načrtuje, da bo leta 2026 za računalniško opremo namenilo 14 milijard ameriških dolarjev, kar vključuje tudi nakupe procesorjev Huawei Ascend. Kljub ameriškim izvoznim omejitvam in geopolitičnim napetostim kitajska podjetja še naprej agresivno investirajo v strojno opremo za umetno inteligenco, da bi podprla razvoj velikih jezikovnih modelov in oblačnih storitev. TSMC naj bi proizvodnjo za Nvidia H200 znatno povečal v drugem četrtletju leta 2026, medtem ko prve dobave pričakujejo že pred kitajskim novim letom.

Leto 2025 se je po poročanju portala The Economic Collapse Blog izkazalo za obdobje korenitih političnih in tehnoloških premikov, ki so močno preoblikovali svetovno krajino. Analitiki izpostavljajo trideset ključnih statističnih podatkov, ki odražajo intenzivnost sprememb v zadnjih dvanajstih mesecih. Medtem ko so politični pretresi povzročili seizmične premike v strukturah moči, je revolucija na področju umetne inteligence začela korenito spreminjati vsakdanje življenje prebivalstva, pogosto na načine, ki jih družba še ne uspeva v celoti dojeti. Poročilo Michaela Snyderja opozarja na ekonomske izzive, ki spremljajo te hitre spremembe. Čeprav so mnenja o uspešnosti političnih ukrepov deljena, je neizpodbitno dejstvo, da so se gospodarski temelji soočili z nepredvidenimi pritiski. Avtor poudarja, da so številke, ki opisujejo trenutno stanje, za mnoge opazovalce presenetljive in nakazujejo na morebitne dolgoročne posledice za globalno stabilnost. Poudarek je predvsem na vplivu avtomatizacije in spreminjajočih se trgovinskih dinamik, ki narekujejo nov tempo svetovnega gospodarskega reda.

Ustanovitelja tehnološkega podjetja Google, Larry Page in Sergey Brin, sta v dneh pred lanskim božičem začela obsežen umik svojih finančnih sredstev in poslovnih entitet iz zvezne države Kalifornija. Po poročanju časnika The New York Times sta Brin in Page prenesla ali zaprla več deset podjetij z omejeno odgovornostjo (LLC), ki upravljajo njune naložbe, vključno s premoženjem, kot sta superjahta in zasebni letalski terminal. Več teh subjektov sta ponovno registrirala v Nevadi, kjer so davčni pogoji ugodnejši. Odločitev za selitev premoženja sovpada z načrti progresivnih kalifornijskih zakonodajalcev, ki pripravljajo uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev. Po ocenah poznavalcev trga, kot je tvegani kapitalist Chamath Palihapitiya, se je v zadnjem mesecu iz Kalifornije odselilo že za približno 700 milijard dolarjev premoženja najbogatejših posameznikov. Davčna osnova, ki so jo oblasti predvidele za nove davke, se tako hitro zmanjšuje, saj premožni davkoplačevalci iščejo zatočišča v državah z nižjimi obremenitvami. Ta trend odhajanja premožnih posameznikov in podjetij iz Kalifornije se stopnjuje zaradi kombinacije visokih davkov, stroge regulacije in velikega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Podatki podjetja za selitve U-Haul kažejo, da Kalifornija beleži največji odliv prebivalstva med vsemi ameriškimi zveznimi državami. Medtem ko guverner Gavin Newsom poudarja napredek države, kritiki opozarjajo, da visoke davčne obremenitve povzročajo trajno gospodarsko škodo in beg kapitala, ki bo dolgoročno oslabil proračunske prihodke.

Avtomobilski proizvajalci načrtujejo lansiranje prenovljenih modelov in povsem novih vozil v letu 2026. Ford bo leta 2028 ponudil prvi sistem za pomoč vozniku, ki omogoča vožnjo brez nadzora, najprej na električnih vozilih. Agnik pa bo ponudil rešitve na osnovi globokega strojnega učenja za analizo vozil.

Številni nemški mediji poročajo o občutnem upadu dobav vozil Tesla v zadnjem četrtletju leta 2025, kar je posledica ukinitve spodbud za nakup električnih vozil v Združenih državah Amerike. Podjetje je že drugič zapored zabeležilo letni padec prodaje.

Hongkonški delniški trg je po močnem začetku leta 2026 oslabel zaradi naraščajočih kitajsko-japonskih napetosti. Indeks Hang Seng se je umaknil s sedemtedenskega vrha, medtem ko so celinske delnice padle zaradi pobiranja dobička v finančnem sektorju. Tehnološke delnice so bile v Hongkongu pod pritiskom zaradi slabega rezultata na Wall Streetu. UBS bo v Šanghaju gostil konferenco Greater China 2026, ki bo obravnavala teme, kot so ekonomija, naložbe in tehnologija. Kitajska podjetja so prevladovala na lestvici investicijskega bančništva v azijsko-pacifiški regiji v letu 2025.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je javno pozval Združene države Amerike k sklenitvi sporazumov o sodelovanju na področju boja proti trgovini z drogami in o investicijah v venezuelski naftni sektor. Maduro je poudarilo, da je glavno vodilo njegove države mir in ne vojna, ter izrazil pripravljenost na dialog kljub večtedenskemu pritisku s strani Washingtona. Ponudba za pogovore prihaja v času zaostrenih odnosov, ko si Venezuela prizadeva za oživitev svojega gospodarstva preko tujih naložb v energetiko. Predsednik Maduro je izpostavil, da je Venezuela odprta za neposredna pogajanja, ki bi lahko vodila do stabilizacije regije in izboljšanja gospodarskih vezi. Poleg varnostnih vprašanj je v ospredju predvsem naftna industrija, ki predstavlja hrbtenico venezuelskega gospodarstva. Washington se na ponudbo uradno še ni odzval, vendar gre za pomemben diplomatski signal iz Caracasa, ki poskuša najti pot iz mednarodne osamitve.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru uradno ponudil dialog Združenim državam Amerike. Izrazil je pripravljenost na srečanje "kjerkoli in kadarkoli", če so se ameriški predstavniki pripravljeni vključiti v resne in konstruktivne pogovore. Maduro je kot prednostna področja morebitnega sodelovanja izpostavil boj proti trgovini z drogami, vprašanja migracij ter energetski sektor, pri čemer je poudaril, da je Venezuela pripravljena oskrbovati trg z nafto. Predsednik je v intervjuju s španskim novinarjem Ignaciom Ramonetom potrdil, da so bili stiki z ameriškimi uradniki že vzpostavljeni. Madurova ponudba prihaja v času, ko si Venezuela prizadeva za omilitev mednarodnih sankcij in izboljšanje gospodarskih odnosov z Zahodom. Kljub preteklim napetostim venezuelska vlada zdaj poudarja pragmatičen pristop k reševanju sporov, ki bi lahko vodil do stabilizacije regije in novih energetskih dogovorov.

Predsednik Trump je izjavil, da bi ameriška podjetja lahko prevzela venezuelsko naftno industrijo. Analitiki in ekonomisti ne pričakujejo, da bi situacija v Venezueli z Madurovim zajetjem vplivala na svetovno gospodarstvo ali finančne trge. Pojavilo se je tudi vprašanje venezuelskega nahajališča zlata, vrednega 1,4 bilijona dolarjev.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v atenski četrti Moshato obeležil deseto obletnico prevzema vodenja vladajoče stranke Nova demokracija (ND). Ob tradicionalnem rezanju novoletnega kolača se je premier zahvalil članom za zaupanje in poudaril, da je stranka pod njegovim vodstvom postala osrednja politična sila v državi, ki združuje srednji razred in državljane, ki si želijo stabilnosti. Micotakis je izrazil prepričanje, da bo Nova demokracija zmagala tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah, predvidenih za leto 2027. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob jubileju v avtorskem članku izpostavil, da je Micotakis v preteklem desetletju moderniziral stranko in jo preobrazil v gibanje, ki se ne pusti zavesti populizmu. Po njegovih besedah so reforme, ki jih je izvedla vlada pod Micotakisovim vodstvom, okrepile gospodarski položaj gospodinjstev in povečale diplomatski ugled Grčije na mednarodnem prizorišču. Marinakis je dodal, da je Nova demokracija pod Micotakisom rasla vzporedno z razvojem države. Kljub prazničnemu vzdušju pa je opozicija izrazila ostre kritike na račun desetletne vladavine. Tiskovni predstavnik stranke PASOK-KINAL Kostas Tsoukalas je dejal, da večina državljanov ne zmore več prenašati politike Kiriakosa Micotakisa in si želi zamenjave oblasti. Kritiki vladi očitajo predvsem visoke življenjske stroške in neustrezno spopadanje s socialnimi stiskami prebivalstva, kar meče senco na vladne proslave ob obletnici.

Nvidia je na sejmu CES 2026 predstavila tehnologijo umetne inteligence za avtomobile, pri čemer jo bo Mercedes kot prvi preizkusil. Nvidia je prav tako predstavila platformo Alpamayo AI za izboljšanje avtonomne vožnje. Poleg tega bo Nvidia tehnologijo umetne inteligence uvedla tudi v gradbeno opremo. Lenovo je razkril program AI Cloud Gigafactory, ki naj bi pospešil uvedbo storitev umetne inteligence.

Medtem ko Trump in njegovi zavezniki trdijo, da stroške carin nosijo izključno tuje države, poročila kažejo, da dejanske stroške nosijo ameriška mala podjetja. CEO Bank of America, Brian Moynihan, je izjavil, da se Trumpova trgovinska vojna umirja.

V več ameriških zveznih državah in mestih se je 1. januarja 2024 zvišala minimalna plača, kar predstavlja nadaljevanje trenda prilagajanja dohodkov najslabše plačanih delavcev. V Michiganu se je minimalna urna postavka dvignila z 12,48 na 13,73 dolarja, pri čemer lokalne oblasti načrtujejo postopno zviševanje do 15 dolarjev na uro do leta 2027. Podobno povišanje so zabeležili v Ohiu, kjer nova minimalna plača znaša 11 dolarjev za delavce, ki ne prejemajo napitnin, ter v mestu Las Cruces v Novi Mehiki, kjer so postavko dvignili na 13,01 dolarja na uro. Povišanja v Michiganu temeljijo na zakonu o izboljšanju priložnosti na trgu dela iz leta 2018, ki določa dolgoročno časovnico dvigov. Poleg osnovnih postavk so se v večini regij povišale tudi podminimalne plače za delavce v gostinstvu, ki prejemajo napitnine. Te prilagoditve so odgovor na inflacijske pritiske in prizadevanja za izboljšanje življenjskega standarda, kar sovpada s širšimi prizadevanji po celotnih Združenih državah Amerike, vključno z odločitvami o prihodnjih dvigih v mestih, kot je Portland.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je na svoji spletni strani za odnose z vlagatelji objavil zbirno poročilo ocen finančnih analitikov, ki napovedujejo precejšen upad dobav vozil v zadnjem četrtletju leta 2025. Po povprečnih ocenah strokovnjakov iz institucij, kot so Barclays, Wells Fargo in Morgan Stanley, naj bi podjetje v tem obdobju dobavilo približno 422.850 vozil, kar predstavlja 15-odstotni medletni upad. Ta poteza vodstva podjetja se v finančnih krogih interpretira kot poskus upravljanja pričakovanj trgov pred uradno objavo poslovnih rezultatov. Najnovejše napovedi sledijo trendu upadanja prihodkov, s katerim se podjetje pod vodstvom Elona Muska spopada že večji del leta. Padajoče zanimanje za električna vozila in ostra konkurenca na svetovnem trgu sta povzročila, da bo letna prodaja podjetja verjetno ponovno zabeležila negativen trend. Objava teh podatkov je dodatno okrepila zaskrbljenost vlagateljev glede dolgoročne rasti podjetja v obdobju, ko se zmanjšujejo tudi državne subvencije za nakup električnih vozil na ključnih trgih.

Z začetkom leta 2026 je devetnajst zveznih držav v Združenih državah Amerike povišalo minimalno urno postavko, kar bo vplivalo na prihodke več kot 8,3 milijona delavcev. Po podatkih Inštituta za ekonomsko politiko bodo te spremembe skupno povečale plačilne liste za približno pet milijard dolarjev. Najvišje povišanje so zabeležili na Havajih, kjer se je minimalna plača povzpela s 14 na 16 dolarjev na uro, medtem ko mesta, kot je Seattle, ohranjajo najvišje postavke v državi z 21,30 dolarja na uro. Povišanja so posledica različnih zakonodajnih ukrepov in avtomatičnih uskladitev z inflacijo. V Ohiu se je minimalna plača povišala na 11 dolarjev na uro, kar odraža 2,8-odstotno stopnjo inflacije. Kljub regionalnim povišanjem zvezna minimalna plača ostaja nespremenjena pri 7,25 dolarja na uro že skoraj dve desetletji, kar ustvarja vse večje razlike med posameznimi deli države. Medtem ko so delavci spremembe pozdravili, nekateri zaposleni v gostinstvu ostajajo skeptični glede dejanskih koristi ob hkratnih spremembah pri sistemu napitnin.

The New York Times je poročal, da je Rusija poslala diplomatsko noto ZDA, v kateri zahteva, da prenehajo zasledovati tanker Bella 1, ki pluje proti Venezueli. Ameriške oblasti naj bi tanker poskušale ustaviti zaradi blokade dobave venezuelske nafte.

Washington je z novim letom dvignil minimalno plačo na 17,13 dolarja na uro, kar je več od 16,66 dolarja v letu 2025. S tem se je pridružil številnim drugim zveznim državam, ki so zvišale minimalno plačo v letu 2026. V Pennsylvaniji minimalna plača ostaja nespremenjena pri 7,25 dolarja na uro že 17 let, kar je več kot dvakrat manj od minimalne plače v New Jerseyju.

Trumpova administracija je prekinila upravljanje neprofitne organizacije s tremi javnimi igrišči za golf v Washingtonu, kar bi lahko pomenilo poskus prevzema. Predsednik Trump je že prej omenjal možnost prenove teh igrišč.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.

Ameriški tehnološki velikan Nvidia je dokončal postopek nakupa delnic konkurenčnega podjetja Intel v vrednosti petih milijard ameriških dolarjev. Posel, ki je bil napovedan septembra, so v začetku tega meseca odobrili ameriški regulatorji za varstvo konkurence. Po navedbah v uradni dokumentaciji, predloženi Komisiji za vrednostne papirje in borzo (SEC), je Nvidia pridobila približno 214,7 milijona navadnih delnic Intela po fiksni ceni 23,28 dolarja na delnico. Investicija se je za Nvidio že v trenutku dokončanja izkazala za izjemno dobičkonosno, saj se je tržna vrednost Intelovih delnic med postopkom odobritve povečala. Ob ponedeljkovem trgovanju so delnice Intela dosegle vrednost 36 dolarjev, kar pomeni, da je Nvidiin delež trenutno vreden približno 7,58 milijarde dolarjev. Finančna injekcija predstavlja nekakšno rešitev za Intel, ki se je v zadnjem obdobju spopadal s kapitalno intenzivnimi širitvami in tržnimi izzivi. Strateško sodelovanje med podjetjema bo omogočilo tesnejšo integracijo Nvidiinih grafičnih procesorjev (GPU) za umetno inteligenco z Intelovimi procesorji x86. Podjetji načrtujeta uporabo tehnologije NVLink za pospešitev računalniških zmogljivosti v osebnih računalnikih in podatkovnih centrih, kar naj bi utrdilo položaj obeh podjetij na hitro rastočem trgu umetne inteligence.

Medtem ko podjetja integrirajo UI v različne procese, so se pojavile razprave o vplivu na delovna mesta in uporabniško izkušnjo. Izvršni direktor Microsofta se je odzval na kritike glede integracije UI Copilota, medtem ko se na spletu pojavljajo memi "Microslop". Hkrati se pojavljajo teze, da bodo ljudje, tudi če UI prevzame večino delovnih mest, ustvarili nova dela, ker cenijo človeški trud in povezave. Razprava se vrti tudi okoli koncepta AGI (umetna splošna inteligenca). Podjetje Artificial Analysis pa je prenovilo svoj indeks UI in zamenjalo priljubljene primerjalne teste s testi iz resničnega sveta.

V Združenih državah Amerike je bila proti podjetju McDonald's vložena zvezna skupinska tožba, ki verigo s hitro prehrano obtožuje zavajajočega oglaševanja priljubljenega sendviča McRib. Štirje tožniki iz Kalifornije, New Yorka, Illinoisa in Washingtona trdijo, da izdelek kljub svojemu imenu in vizualni podobi ne vsebuje dejanskega mesa svinjskih reber. Po navedbah v tožbi, vloženi na okrožnem sodišču v Chicagu, gre za rekonstruiran mesni polpet, izdelan iz mlete svinjske pleče ter manj kakovostnih sestavin, kot so srce, vampi in poparjen želodec. Tožniki izpostavljajo, da je bil McRib decembra 2024 eden najdražjih posameznih izdelkov na jedilniku, s svojo ceno pa je celo presegel kultni sendvič Big Mac. V pritožbi trdijo, da kupci izdelka ne bi kupili po takšni ceni, če bi bili seznanjeni z dejansko sestavo mesa. McDonald's se je na obtožbe že odzval in poudaril, da so pri navajanju sestavin vedno pregledni, kar gostom omogoča premišljeno izbiro. Spor prihaja v času povečane občutljivosti potrošnikov na visoke cene hitre prehrane in vprašljive kakovosti sestavin.

Med racijo proti priseljencem v Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) naj bi ženska poskušala povoziti agente z avtomobilom. DHS je tudi obtožil hotelsko verigo Hilton, da podpira 'morilce in posiljevalce', ker je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE.

Podjetje Hilton Hotels je sporočilo, da bo iz svojega sistema odstranilo franšizni hotel Hampton Inn na območju Minneapolisa, potem ko je vodstvo hotela ponovno zavrnilo nastanitev uslužbencem Ministrstva za domovinsko varnost (DHS). Incident se je zgodil v ponedeljek zvečer, kljub temu da se je upravljalsko podjetje pred tem že opravičilo za podobno dejanje. Agenti DHS so na območju preiskovali lokalne primere goljufij, vendar jim hotel ponovno ni želel zagotoviti prenočišča. Zaradi ponavljajočih se kršitev in diskriminatornega odnosa do vladnih uslužbencev se je krovna družba Hilton odločila za takojšnjo prekinitev franšizne pogodbe. Vodstvo Hiltona je poudarilo, da takšno vedenje ni v skladu z njihovimi standardi gostoljubja in pogodbenimi obveznostmi. Primer je v Združenih državah Amerike sprožil burne razprave o odnosu zasebnih podjetij do zveznih organov pregona, zlasti v luči preteklih napetosti v regiji.

Nove objave izpostavljajo, da se kupci avtomobilov soočajo z visokimi cenami, ki zmanjšujejo navdušenje ob nakupu, saj morajo za isto vozilo plačati bistveno več kot prej. Nakup avtomobila postaja finančno bolj zahteven.

V Kaliforniji so napovedali uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, kar je sprožilo buren odziv med najpremožnejšimi prebivalci in podjetniki v tehnološkem sektorju. Predlog zakona o davku za milijarderje, o katerem bi lahko volivci odločali na novembrskem referendumu, predvideva enkratno petodstotno obdavčitev celotnega premoženja za davčne rezidente, katerih neto vrednost presega milijardo dolarjev. Zbrana sredstva bi bila namenjena financiranju šolstva, programov pomoči s hrano in zdravstvenega varstva po vsej zvezni državi. Zaradi določbe o retroaktivni veljavnosti davka, ki bi zajel vse rezidente na dan 1. januar 2026, so številni milijarderji, vključno z ustanoviteljema Googla Larryjem Pageom in Sergeyem Brinom, že začeli seliti svoje finančne imperije in podjetja iz Kalifornije v države z ugodnejšo davčno politiko, kot sta Nevada in Teksas. Dokumenti razkrivajo, da sta ustanovitelja Googla v dneh pred božičem zaprla ali prenesla več deset družb z omejeno odgovornostjo, ki upravljajo njune naložbe, vključno z zasebnimi jahtami in letalskimi terminali. Medtem ko nekateri vodilni v tehnološki industriji, kot je glavni izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang, predlog podpirajo in so pripravljeni plačati višje prispevke, večina kritikov opozarja na tveganje množičnega odhoda kapitala. Podatki podjetja U-Haul potrjujejo rekordno število selitev iz Kalifornije, kar nasprotniki davka opisujejo kot neposredno posledico visokih davkov, stroge regulacije in naraščajočega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Zagovorniki zakona iz vrst sindikatov pa vztrajajo, da je ukrep nujen za zmanjšanje družbene neenakosti.

Severno poloblo je ob prehodu v leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, močan veter in obilno sneženje v Združene države Amerike, Veliko Britanijo, Estonijo in Grčijo. V Združenih državah Amerike so izdali številna opozorila pred zimskimi nevihtami, saj so nekatere zvezne države poročale o več kot 20 centimetrih snega in sunkih vetra do 70 kilometrov na uro. Temperature so v nekaterih predelih padle krepko pod ledišče, pri čemer so občutki mraza zaradi vetra dosegali tudi do -30 stopinj Celzija. V Evropi se s podobnimi razmerami spopadajo v Veliki Britaniji, kjer so izdali rumena opozorila zaradi snega in ledu, ter v Grčiji, kjer je vdor polarnega zraka povzročil nenaden padec temperatur in sneženje tudi v nižjih predelih države, vključno z okolico Aten. Napovedi za prve dni januarja kažejo na nadaljevanje hladnega vremena, vendar meteorologi v prihodnjem tednu pričakujejo postopno otoplitev. Kljub mrazu so novoletna praznovanja na prostem v večini mest potekala po načrtih, čeprav so oblasti prebivalce pozvale k previdnosti in uporabi toplih oblačil zaradi nevarnosti ozeblin.

Obsežni deli Združenih držav Amerike in Velike Britanije so se v obdobju okoli novega leta srečali s silovitimi zimskimi neurji, ki so povzročila obsežne motnje v prometu in oskrbi z električno energijo. V ZDA je nevihtni sistem z močnim vetrom, ki je v Buffalu dosegel hitrosti do 127 kilometrov na uro, pustošil od Minnesote do New Yorka. V Detroitu so nevarne razmere s snegom in ledom povzročile več verižnih trčenj, medtem ko so na območju Velikih jezer poročali o razmerah, značilnih za t. i. bombni ciklon. Britanski meteorološki urad Met Office je izdal opozorila pred snežnim zameti in ledom za deset regij, ki naj bi trajala 42 ur. Zaradi napovedanih ekstremnih vremenskih razmer so pristojne službe izdale opozorila pred izpadi električne energije in težavami v cestnem ter železniškem prometu. V luči zaostrovanja zimskih razmer so proizvajalci oblačil, kot je podjetje UGG, na trg poslali novo specializirano obutev za sneg in dež, kar odraža prilagajanje gospodarstva na vse pogostejše ekstremne vremenske pojave na severni polobli.

Zahodne države so začele razvijati inovativne metode za pridobivanje kritičnih mineralov in redkih zemelj, da bi zmanjšale svojo geostrateško odvisnost od kitajske prevlade na tem področju. Namesto dolgotrajnega odpiranja novih rudnikov se številna zagonska podjetja osredotočajo na ekstrakcijo kovin iz obstoječih virov, kot so naftne vrtine, odpadni tokovi in odvržena elektronika. Ta premik predstavlja poskus hitrega povečanja domačih predelovalnih zmogljivosti v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki izpostavljajo, da bi lahko samo naftne vrtine podjetja Chevron v treh okrožjih Teksasa zagotovile svetovne potrebe po rodiju, ki velja za eno najdragocenejših plemenitih kovin. Rodij in drugi kritični materiali so ključni za proizvodnjo pametnih telefonov, električnih vozil, obnovljivih virov energije in sodobnega orožja. Ker so ti materiali v preteklosti služili kot orodje kitajskega geopolitičnega pritiska, nove tehnologije ločevanja elementov, kot sta neodim in dizprozij, postajajo prednostna naloga ameriške industrije in nacionalne varnosti.

Kitajske oblasti so po poročanju tiskovne agencije Reuters uvedle novo, uradno nedokumentirano pravilo, ki od domačih proizvajalcev polprevodnikov zahteva uporabo vsaj 50-odstotnega deleža opreme kitajskega izvora pri širjenju proizvodnih zmogljivosti. Trije neimenovani viri, ki so seznanjeni z zadevo, so potrdili, da Peking s tem ukrepom stopnjuje prizadevanja za dosego tehnološke neodvisnosti in samozadostnosti v sektorju čipov. Ta neuradna direktiva naj bi neposredno vplivala na nakupe strojne opreme za litografijo in druge ključne procese v industriji polprevodnikov. Kitajska vlada se s to potezo odziva na vse strožje izvozne omejitve s strani Združenih držav Amerike in njihovih zaveznic, ki omejujejo dostop do napredne zahodne tehnologije. Čeprav pravilo ni javno objavljeno, viri trdijo, da morajo podjetja pri načrtovanju novih tovarn prednostno izbrati domače dobavitelje, kar bi lahko dolgoročno preoblikovalo globalne dobavne verige v visokotehnološkem sektorju.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je sprožilo uradno preiskavo in oceno prevzema zagonskega podjetja Manus, ki ga je nedavno kupila ameriška tehnološka družba Meta Platforms. Kitajske oblasti so preiskavo uvedle zaradi suma kršitev zakonodaje o nadzoru izvoza tehnologije, saj ima podjetje Manus, ki razvija napredne agente umetne inteligence, kitajske korenine. Preiskava se osredotoča na vprašanje, ali bi ta posel lahko omogočil nedovoljen prenos kritične tehnologije v tujino in s tem ogrozil nacionalne interese. Kitajske oblasti so izrazile zaskrbljenost, da bi prevzemi tovrstnih podjetij s strani ameriških velikanov lahko spodbudili novejša kitajska tehnološka podjetja k selitvi poslovanja v tujino. Po poročanju lokalnih medijev ministrstvo preverja, ali je bila transakcija izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, ki omejujejo izvoz določenih tehničnih rešitev, povezanih z umetno inteligenco. Preiskava prihaja v času zaostrenih odnosov med Združenimi državami Amerike in Kitajsko na področju visoke tehnologije. Če bo ministrstvo ugotovilo kršitve, bi to lahko pomenilo blokado ali revizijo pogojev prevzema, ki je ocenjen na približno dve milijardi ameriških dolarjev. Primer Manus predstavlja pomemben mejnik pri uveljavljanju kitajskega nadzora nad intelektualno lastnino na področju umetne inteligence, kjer Peking poskuša preprečiti odliv znanja in talentov h konkurenčnim zahodnim podjetjem. Meta navedb o preiskavi za zdaj še ni podrobneje komentirala.

Anonimni hazarder je zaslužil približno 410.000 dolarjev z uspešno stavo na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Stavo je vložil na spletni strani za napovedi Poly.

Kolorado naj bi v naslednjih petih letih prejel milijardo dolarjev novih zveznih sredstev za zdravstveno oskrbo na podeželju, kar je precej več, kot so uradniki sprva pričakovali, ko so zaprosili za denar.

Z koncem leta 2025 so v Združenih državah Amerike uradno potekle povečane subvencije za premije zdravstvenega zavarovanja, ki so bile uvedene v okviru zakona o dostopni oskrbi (Affordable Care Act - ACA). Čeprav naj bi predstavniški dom januarja glasoval o predlogu demokratov za triletno podaljšanje teh ukrepov, se pobuda sooča z velikimi ovirami v senatu, kjer je uspeh negotov. Iztek teh sredstev pomeni, da se bo na milijone Američanov spopadalo z višjimi mesečnimi stroški za zdravstvene police. Prekinitev finančne pomoči bo najbolj prizadela posameznike in družine z nizkimi ter srednjimi prihodki, ki so se zanašali na te dodatke za znižanje stroškov kritja. Strokovnjaki opozarjajo, da bi povišanje premij lahko povzročilo upad števila zavarovanih oseb, saj si nekateri ne bodo več mogli privoščiti rednih plačil. Politična razhajanja med demokrati in republikanci glede prihodnosti zdravstvene reforme ostajajo ključen dejavnik pri reševanju te problematike, kar povečuje negotovost na trgu zdravstvenih zavarovanj.

Naraščajoča poraba energije zaradi širitve podatkovnih centrov za umetno inteligenco v ZDA je povzročila zvišanje cen električne energije za 13 odstotkov, kar je sprožilo oster odpor lokalnih skupnosti. Prebivalci zveznih držav Virginija, Maryland, Teksas in Arizona so na javnih obravnavah dosegli zaustavitev večjih projektov, saj se spopadajo s strahom pred energetsko revščino in preobremenitvijo elektroenergetskega omrežja. Nasprotno pa v Veliki Britaniji energetska podjetja in gradbeniki uvajajo stanovanjska naselja s t.i. ničelnimi računi za energijo. Z uporabo toplotnih črpalk, sončnih elektrarn in baterijskih hranilnikov so nekateri prebivalci, med njimi Mark Puddicomb iz Exeterja, že dve leti povsem brez stroškov za ogrevanje in elektriko. Britanska vlada si prizadeva, da bi tovrstna tehnološka rešitev postala standard v prihodnji gradnji.

Trumpova administracija je začela sproščati sredstva iz 50 milijard dolarjev vrednega programa za preoblikovanje zdravstva na podeželju (Rural Health Transformation Program). Čeprav so vse zvezne države zaprosile za sredstva, razdelitev ne bo enakomerna. Kritiki izražajo zaskrbljenost, da bi se financiranje lahko umaknilo, če politike posamezne države ne bi ustrezale določenim standardom.

S 1. januarjem je v petih zveznih državah (Indiana, Iowa, Nebraska, Utah in Zahodna Virginija) začela veljati prepoved nakupa nezdrave hrane, kot so sladke pijače in sladkarije, s sredstvi programa SNAP. Pričakuje se, da bodo omejitve v prihodnje uvedle tudi druge države, nekatere naj bi sledile leta 2026.

Finančni sektor je zabeležil pomemben premik proti integraciji digitalnih sredstev s tradicionalnimi trgi. Borza Bitget je 5. januarja 2026 uradno odprla svojo platformo za trgovanje s tradicionalnimi finančnimi instrumenti (TradFi), ki vključuje zlato, devizne trge in makro sredstva. Odločitev je sledila izjemno uspešnemu poskusnemu obdobju, v katerem je več kot 80.000 uporabnikov ustvarilo za preko 100 milijonov dolarjev prometa na dan samo na paru XAU/USD. Ta prehod iz kriptocentrične platforme v univerzalno borzo odraža naraščajoče povpraševanje po združevanju digitalnih denarnic s surovinami in indeksi. Istočasno je Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) objavil razpis za ponudnika prvega konsolidiranega sistema informacij o trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti zunaj borze (OTC). Namen projekta je povečati preglednost evropskega trga in omogočiti lažje izpolnjevanje poročevalskih obveznosti, ki bodo za CFD posrednike postale obvezne leta 2027. Razvoj dopolnjujejo tudi nova investicijska orodja, saj sta MarketVector in Amplify lansirala prve referenčne vrednosti in sklade za stablecoine ter tokenizirano infrastrukturo, kar dodatno potrjuje institucionalizacijo digitalne lastnine.

Indija in Kitajska sta v prizadevanju za večjo digitalno varnost in zasebnost uporabnikov predlagali strožje zakonske okvire, ki neposredno vplivajo na svetovne tehnološke velikane. Kitajska uprava za kibernetski prostor je objavila osnutek uredbe o upravljanju varnosti podatkov, ki od razvijalcev mobilnih aplikacij zahteva izrecno privolitev uporabnikov pred zbiranjem osebnih podatkov. Pravila uvajajo načelo minimalnega zbiranja podatkov in podjetja zavezujejo k strogemu nadzoru nad orodji tretjih oseb, ki so vgrajena v njihove aplikacije, da bi preprečili prikrito sledenje. Sočasno se indijska vlada sooča z močnim odporom tehnoloških podjetij, kot sta Apple in Samsung, zaradi predloga novega varnostnega paketa s 83 standardi. Najbolj sporna točka predloga je zahteva, da proizvajalci pametnih telefonov delijo izvorno kodo operacijskih sistemov z državno imenovanimi laboratoriji za preverjanje ranljivosti. Indijski minister za informacijsko tehnologijo S. Krishnan je ob tem pojasnil, da so ukrepi del širše strategije premierja Modija za boj proti spletnim prevaram in vdorom v podatke na drugem največjem trgu pametnih telefonov na svetu. Tehnološka industrija opozarja, da takšne zahteve nimajo globalnega precedensa in predstavljajo tveganje za razkritje lastniških poslovnih skrivnosti. Medtem ko Kitajska s svojo zakonodajo cilja predvsem na transparentnost pri ravnanju z osebnimi podatki, indijski predlogi posegajo globlje v samo arhitekturo programske opreme, kar po mnenju panožnih združenj ogroža varnostno integriteto naprav in intelektualno lastnino podjetij. Pogajanja med vladama in tehnološkim sektorjem se nadaljujejo.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 zabeležil devetodstoten padec skupnih dobav vozil, kar odraža zahtevne razmere na svetovnem trgu. Najbolj kritično je bilo zadnje četrtletje leta, v katerem se je prodaja v primerjavi z enakim obdobjem lani znižala za 15 odstotkov. Glavni razlog za strm padec na domačem trgu v Združenih državah Amerike je ukinitev državnih subvencij za nakup električnih avtomobilov, kar je neposredno vplivalo na povpraševanje potrošnikov. Podjetje se pod vodstvom Elona Muska spopada z večplastnimi težavami, saj poleg ukinitve finančnih spodbud v ZDA beleži tudi upad tržnega deleža v Evropi in vse močnejšo konkurenco na svetovni ravni. Kljub prizadevanjem za širitev storitev avtonomne vožnje in napovedim novih, cenovno ugodnejših modelov, so finančni rezultati v preteklem letu ostali pod pričakovanji investitorjev. Gre za drugo zaporedno leto upada prodaje, kar nakazuje na globljo krizo v segmentu električnih vozil, ki so ga v preteklosti poganjale predvsem ugodne davčne politike.

Venezuelske nacionalne bolivarske oborožene sile (FANB) so v torek sporočile, da so prevzele poostren nadzor nad ključnimi strateškimi objekti v državi. Ukrep vključuje stalno varovanje petrokemičnega kompleksa Ana María Campos v zvezni državi Zulia ter rafinerijskega centra Paraguaná v Falcónu. Po navedbah generala Pedra Gonzáleza Ovallesa je cilj operacije zagotavljanje varnosti kritične infrastrukture v času zaostrenih odnosov z Washingtonom. Napetosti med državama so se stopnjevale po tem, ko so Združene države Amerike v Karibsko morje napotile svoje zračne in pomorske sile. Venezuelske oblasti ta premik interpretirajo kot neposredno grožnjo svoji suverenosti in energetski varnosti. Okrepljena prisotnost vojske na terenu naj bi služila kot odvračalni dejavnik pred morebitnimi poskusi destabilizacije države ali poškodovanja ključnih gospodarskih objektov, ki so ključni za venezuelsko gospodarstvo.

Vrednost ameriškega dolarja v Argentini je v soboto, 3. januarja 2026, ostala na ravneh zadnjega delovnega dne, kar kaže na začasno stabilizacijo po turbulentnem zaključku leta. Poročila navajajo, da so tečaji za uradni dolar, neuradni modri dolar (dolar blue) ter finančna instrumenta MEP in CCL ostali nespremenjeni, kljub veliki razliki med uradnim in neformalnim trgom, ki še naprej obremenjuje argentinsko gospodarstvo. Trgovci in javnost pozorno spremljajo gibanje modrega dolarja, ki služi kot ključni kazalnik inflacijskih pričakovanj in gospodarske negotovosti v državi. Stabilnost na prvi konec tedna v letu sledi obdobju strme rasti v decembru, ko je valuta dosegala skoraj rekordne vrednosti. Čeprav so trgi med vikendom zaprti za uradno trgovanje, neformalni trg še naprej odraža razmerja med ponudbo in povpraševanjem, ki ostajajo pod pritiskom dolgotrajne devalvacije argentinskega pesa.

Grški vladni tiskovni predstavnik Pavlos Marinakis in minister za okolje ter energijo Stavros Papastavrou sta predstavila izčrpen pregled vladnih dosežkov v letu 2025, ki so ga zaznamovale korenite reforme in krepitev strateškega položaja države. Marinakis je v svoji analizi izpostavil zmanjšanje davčnih obremenitev, boj proti davčnim utajam ter pospešitev sodnih postopkov. Poseben poudarek je bil namenjen zunanji politiki, kjer je Grčija z zgodovinskimi sporazumi z ZDA na področju energetike in sodelovanjem s podjetjem Chevron pri raziskavah ogljikovodikov utrdila svojo vlogo ključnega energetskega vozlišča v Sredozemlju. Minister Papastavrou je podrobneje razčlenil 11 ključnih ukrepov Ministrstva za okolje in energijo, ki vključujejo vzpostavitev vertikalnega plinskega koridorja, ustanovitev novih nacionalnih morskih parkov v Egejskem morju ter projekte za zaščito gorskih območij in boj proti pomanjkanju vode. Kljub vladnemu optimizmu pa se kabinet premiera Kiriakosa Micotakisa spopada z lokalnim odporom. Komunistična partija Grčije (KKE) je v parlamentu sprožila vprašanje glede gradnje ogromnega fotonapetostnega parka v Makrirahiju, kjer se prebivalci in kmetje bojijo izgube kmetijskih površin in negativnih vplivov na lokalno gospodarstvo, kar je sprožilo tudi sodne postopke proti občini in investitorjem.