Indijski premier Narendra Modi se je v luči priprav na državni proračun za obdobje 2026–2027 sestal z vodilnimi ekonomisti in strokovnjaki, da bi ocenili trenutno gospodarsko stanje države. Srečanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki institucije Niti Aayog, je bilo namenjeno oblikovanju strategij za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, zlasti v kmetijstvu in tehnološkem sektorju. Razprave so potekale v senci napovedanih ameriških carin in geopolitičnih negotovosti, kar od indijskih snovalcev politik zahteva previdno prilagajanje proračunskih prednostnih nalog. Istočasno je Vietnam v letu 2025 zabeležil zgodovinske gospodarske dosežke, saj je njegov zunanjetrgovinski promet dosegel rekordnih 920 milijard ameriških dolarjev. Država se je s tem uvrstila med 15 največjih svetovnih gospodarstev po obsegu trgovine in zasedla drugo mesto v združenju ASEAN. Ključni dejavniki tega uspeha so bili strukturne reforme, digitalizacija gospodarstva in vzpostavitev podatkovne arhitekture, ki bo služila kot gonilo rasti v prihodnjem desetletju. Vietnam se vse bolj uveljavlja kot stabilno okolje za tuje neposredne investicije, kljub pretresom v svetovni trgovini. Obe državi strateško prenavljata svoje gospodarske temelje, da bi povečali odpornost na zunanje šoke. Medtem ko se Indija osredotoča na proračunsko stabilnost in spodbujanje domače porabe, Vietnam stavi na izvozno usmerjenost in tehnološki preboj. Povezovanje med domačimi in tujimi podjetji ostaja prednostna naloga obeh vlad, kar odraža širši trend premika gospodarske moči proti azijskim trgom v vzponu.

Podjetje Notion AI je v svoji tretji različici programske opreme uvedlo prilagodljive agente umetne inteligence, ki temeljijo na poenostavljenih pozivih in človeku berljivih formatih. Vodja inženiringa Ryan Nystrom je pojasnil, da so se s prehodom z zapletenih podatkovnih modelov na uporabo formata markdown in minimalne abstrakcije zmogljivosti modelov drastično izboljšale. Ta pristop, ki ga Nystrom opisuje kot prelomno izboljšavo, je povzročil, da so agenti postali najuspešnejše orodje podjetja do zdaj. Obenem se v strokovni javnosti vrstijo razprave o vplivu agentne umetne inteligence na trg dela in človeško produktivnost. Medtem ko nekateri kritiki opozarjajo na izginjanje delovnih mest na vstopni ravni, zlasti v storitvenem sektorju, zagovorniki tehnologije poudarjajo paralele med arhitekturo umetne inteligence in metodami za samopomoč. Razvoj agentov naj bi namreč temeljil na človeških navadah, kot sta zapisovanje informacij za razbremenitev delovnega spomina in samorefleksija, kar naj bi umetni inteligenci omogočilo prehod od zgolj generiranja besedila k aktivnemu delovanju.

Davčna uprava Združenih držav Amerike (IRS) je za proračunsko leto 2026 napovedala vrsto sprememb, ki bodo vplivale na posameznike in nekatere poklicne skupine. Glavna novost so znatne davčne olajšave za stroške, povezane s poslovno uporabo osebnih vozil, saj bodo delavci za vsako prevoženo miljo lahko uveljavljali višji odbitek kot doslej. Kljub nekaterim novostim pa strokovnjaki ocenjujejo, da bodo skupne spremembe davčnih obremenitev za povprečnega državljana ostale minimalne. Poleg ugodnosti za voznike so predvideni tudi posebni ukrepi za osebne asistente in pomožno osebje, kar predstavlja del širše strategije prilagajanja davčnega sistema trenutnim gospodarskim razmeram. Medtem ko se nekateri obstoječi ukrepi ukinjajo, novi prinašajo ciljno pomoč specifičnim sektorjem. Davčni zavezanci so pozvani k skrbnemu načrtovanju svojih odhodkov, da bi v celoti izkoristili razpoložljive olajšave še pred koncem leta 2026.

Družbeno omrežje X, ki je v lasti milijarderja Elona Muska, je napovedalo poostren nadzor nad nezakonitimi vsebinami, vključno z gradivi o spolni zlorabi otrok (CSAM). Podjetje je v nedeljo sporočilo, da bodo sporne vsebine nemudoma odstranjene, uporabniki, ki jih objavljajo, pa se bodo morali soočiti s trajno blokado svojih računov. Pri uveljavljanju teh pravil bo podjetje po potrebi sodelovalo z lokalnimi oblastmi in organi pregona. Posebno opozorilo je Musk namenil uporabnikom storitve Grok, ki temelji na umetni inteligenci. Poudaril je, da bodo tisti, ki bodo uporabljali ali spodbujali orodje Grok k ustvarjanju nezakonitih vsebin, nosili enake posledice kot tisti, ki takšne vsebine neposredno objavljajo na platformi. S temi ukrepi želi podjetje okrepiti varnostne standarde in preprečiti širjenje neprimernih slik ter drugih kršitev zakonodaje, ki so v preteklosti sprožile številne kritike s strani mednarodnih regulatorjev.

Google je napovedal, da bo januarja 2026 v Gmailu ukinil dve pogosto uporabljeni funkciji, ki vplivata na centralizacijo e-poštnih sporočil iz zunanjih računov. Uporabniki ne bodo več mogli prejemati e-pošte iz zunanjih računov v Gmailov vmesnik. To bo vplivalo na uporabnike, ki Gmail uporabljajo za združevanje službenih in osebnih e-poštnih sporočil.

Ameriško podjetje OpenAI je objavilo razpis za novo vodstveno delovno mesto pod nazivom 'vodja pripravljenosti' (Head of Preparedness), za katero ponuja letno plačo v višini 555.000 ameriških dolarjev. Glavna naloga novega direktorja bo prepoznavanje in omejevanje katastrofalnih tveganj, ki jih prinašajo napredni modeli umetne inteligence, vključno s kibernetskimi grožnjami, kemičnimi nevarnostmi in vplivi na duševno zdravje uporabnikov. Generalni direktor podjetja Sam Altman je ob tem opozoril, da bo proces obvladovanja teh nevarnosti v prihodnje izjemno zahteven. Strateška odločitev podjetja prihaja v času vse večjih pritiskov javnosti in regulatornih organov glede varnosti tehnologij ChatGPT. Nova ekipa se bo osredotočala na preprečevanje morebitnih zlorab tehnologije še pred uradnim lansiranjem novih modelov na trg. S tem korakom želi OpenAI vzpostaviti močnejši okvir za varno uporabo generativne umetne inteligence, ki bi lahko v nasprotnem primeru povzročila nepopravljivo družbeno ali tehnično škodo.

Ameriško podjetje za kibernetsko varnost CrowdStrike Holdings Inc. je napovedalo nakup zagonskega podjetja SGNL Inc., posel pa je ocenjen na približno 740 milijonov ameriških dolarjev. Glavni namen prevzema je okrepitev portfelja na področju upravljanja identitet in pooblastil, kar postaja ključni izziv v sodobni podjetniški varnosti. SGNL je specializiran za t. i. dostop ob pravem času (just-in-time access), ki podjetjem omogoča učinkovito omejevanje nepooblaščenega dostopa do njihovih sistemov. Potreba po tovrstnih rešitvah se je povečala zaradi hitrega naraščanja števila nečloveških identitet, vključno z agenti umetne inteligence, ki jih podjetja vse pogosteje vključujejo v svoje procese. Medtem ko je avtentikacija uporabnikov po mnenju strokovnjakov večinoma rešeno vprašanje, pa avtorizacija oziroma natančno določanje pravic dostopa ostaja ranljiva točka. CrowdStrike namerava nakup financirati s kombinacijo denarnih sredstev in delnic, zaključek transakcije pa je predviden do konca aprila. Izvršni direktor podjetja CrowdStrike George Kurtz je poudaril, da je varnost identitet postala osrednje bojišče v kibernetskem prostoru, saj napadalci vse pogosteje izkoriščajo pravice zaposlenih in avtomatiziranih orodij za vdor v oblačne storitve. Prevzem podjetja SGNL bo podjetju CrowdStrike omogočil boljšo zaščito pred grožnjami, ki temeljijo na zlorabi identitet v okoljih, kjer se množično uvajajo orodja, gnana z umetno inteligenco.

Google je začel uvajati nove funkcije, ki jih poganja umetna inteligenca Gemini, uporabnikom Gmaila v ZDA in naročnikom Google AI Pro in Ultra. Uporabniki Gmaila lahko pričakujejo popolno preobrazbo z novimi funkcijami umetne inteligence, vključno s povzetki, ki jih poganja AI. Google bo nekatere funkcije zaračunal in povezal Gmail s sistemom umetne inteligence Gemini. Google je predstavil vizijo prihodnosti Gmaila, vključno z novimi funkcijami AI. Vaš Gmail se bo spremenil.

Britansko ministrstvo za promet je napovedalo obsežne spremembe cestnoprometne zakonodaje, ki vključujejo podelitev novih pooblastil lokalnim oblastem za prepoved parkiranja na pločnikih. Nova pravila bodo občinam omogočila uvajanje splošnih prepovedi na celotnih območjih, s čimer se odpravlja zamuden postopek pridobivanja dovoljenj za vsako ulico posebej. Ukrep je namenjen predvsem izboljšanju varnosti in dostopnosti za invalide na vozičkih ter starše z otroškimi vozički, voznike pa ob kršitvah čakajo globe v višini do 100 funtov. Poleg parkiranja nova strategija za varnost v cestnem prometu prinaša strožje pogoje za mlade voznike in spremembe pri licenciranju taksi služb. Vlada pod vodstvom laburistov uvaja obvezno obdobje učenja, ki bo trajalo od tri do šest mesecev, preden bodo kandidati lahko opravljali praktični del vozniškega izpita. Hkrati se načrtuje drastično zmanjšanje števila organov za izdajo licenc taksistom s trenutnih 263 na 70, s čimer želijo preprečiti delo voznikov zunaj njihovih matičnih območij in izboljšati varnost potnikov. Zakonodajni sveženj vključuje tudi strožja pravila glede uporabe varnostnih pasov v vseh vrstah vozil, vključno z avtobusi, ter napoved regulacije e-skirojev. Posebno pozornost vzbuja predlog o odpravi šestmesečnega zakonskega roka za pregon prekrškov, ujetih na kamere za hitrost, kar pomeni, da bi vozniki lahko prejeli kazni tudi več let po storjenem prekršku. V Londonu pa župan Sadiq Khan nadaljuje z načrti za popolno zaprtje ulice Oxford Street za avtomobilski promet, ki naj bi postala izključno cona za pešce.

Priznani ameriški finančnik in vlagatelj Jim Rogers je v celoti izstopil iz ameriškega in ruskega delniškega trga, svoje naložbe pa usmeril v uzbeško gospodarstvo. Rogers je svojo odločitev utemeljil s pričakovanjem konca najdaljšega obdobja rasti v zgodovini ameriških borz, ki traja od leta 2009, in opozoril na neizogibno tržno korekcijo, ki bi lahko prizadela svetovne borze. Čeprav priznava, da je ameriške delnice morda prodal nekoliko prezgodaj, meni, da je trenutni cikel rasti blizu svojega zaključka. Strateg se je odločil za nakup skoraj vseh razpoložljivih vrednostnih papirjev na borzi v Taškentu, kjer trenutno kotira 85 podjetij iz različnih sektorjev, vključno z bančništvom ter naftno in plinsko industrijo. Poleg kapitalskih naložb Rogers zaupa tudi uzbeški nacionalni valuti sum, pri čemer svojih valutnih tveganj ni zavaroval. Njegov trenutni naložbeni portfelj poleg uzbeških naložb obsega le še določene kitajske delnice, predvsem letalskih prevoznikov Air China in China Eastern. Rogers je zanimanje za Uzbekistan kazal že leta 2021, vendar je šele zdaj izvedel popolno prestrukturiranje svojega premoženja. Njegova poteza odraža širše skeptično stališče do zahodnih trgov in iskanje priložnosti na nastajajočih trgih v Srednji Aziji, kjer vidi večji potencial za dolgoročno rast ob nižjih vstopnih vrednotenjih. Pri tem poudarja, da se v prihodnje ne izključuje niti izstop iz kitajskih naložb, če bi ti trgi postali pregreti.

Proizvajalec električnih vozil GreenPower Motor Company je z državo Nova Mehika sklenil dogovor o vzpostavitvi novega proizvodnega obrata in sedeža podjetja v Združenih državah Amerike. Investicija v kraju Santa Teresa bo po ocenah prinesla 200 milijonov dolarjev gospodarskega učinka in ustvarila več kot 340 novih delovnih mest. Projekt vključuje proizvodnjo srednje težkih in težkih električnih vozil, namenjenih tovornemu prometu, šolskim prevozom in potniškemu tranzitu. Država Nova Mehika je podjetju v okviru spodbujanja gospodarstva dodelila finančne spodbude v višini približno 15 milijonov dolarjev, kar vključuje 5 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev LEDA ter 9,6 milijona dolarjev davčnih olajšav za ustvarjanje delovnih mest. Odločitev podjetja za to lokacijo temelji na ugodnem ekosistemu za električna vozila, statusu cone za zunanjo trgovino v Santa Teresi ter močni finančni podpori države. Ameriški senator Martin Heinrich je ob napovedi poudaril, da partnerstvo predstavlja pomemben korak h krepitvi domačih dobavnih verig in konkurenčnosti v prihodnosti transporta. Nova tovarna bo poleg proizvodnje služila tudi kot center za servisiranje in operativne dejavnosti podjetja, kar bo prispevalo k čistejšemu zraku in tehnološkemu razvoju celotne regije.

V New Yorku se krepijo razprave o sposobnostih novoizvoljenega župana Zohrana Mamdanija, saj se po poročanju revije New York pojavljajo resni dvomi o njegovih administrativnih izkušnjah. Čeprav velja za izjemen politični talent z ambicioznimi načrti za preobrazbo mesta, kritiki opozarjajo na pomanjkanje praktičnega znanja za vodenje ene največjih svetovnih prestolnic. Ta politična negotovost se prepleta s širšimi družbenimi vprašanji o stabilnosti institucij in dolgoročnem propadu držav, o čemer razmišlja avtor Jeff Thomas, ki poudarja, da težave niso zgolj ciklične narave, temveč sistemske. Istočasno literarna scena z deli, kot je za Bookerjevo nagrado nominiran roman Benjamina Markovitsa The Rest of Our Lives, raziskuje krhkost osebnih odnosov v luči dolgotrajnih zakonskih kriz in moralnih kompromisov. Skupaj s političnimi pretresi te zgodbe slikajo portret sodobne družbe, ki se spopada z vprašanji identitete, kompetentnosti in neizbežnih sprememb v družbenem tkivu. Politični razred v New Yorku kljub javni podpori v zasebnih krogih izraža skepticizem do novega vodstva, kar kaže na globoko razpoko med politično karizmo in zahtevami operativnega upravljanja.

Tehnološki velikani in razvijalci se pri načrtovanju milijardnih naložb v vse večje podatkovne centre, namenjene umetni inteligenci in računalništvu v oblaku, v zadnjem času spopadajo z močnim odporom lokalnih skupnosti po celotnih Združenih državah Amerike. Prebivalci manjših mest in predmestij vse pogosteje nasprotujejo projektom, saj trdijo, da ti ogrožajo njihovo bivalno okolje, naravne vire in kakovost življenja. Val nasprotovanja se hitro širi, pri čemer si mesta in naselja izmenjujejo strategije in informacije o tem, kako preprečiti gradnjo objektov, ki postajajo vse večji zaradi rastočih potreb po procesni moči. Lokalni uradniki so se znašli pred zahtevnimi odločitvami, saj te naprave porabijo ogromne količine električne energije in vode, številni kraji pa nimajo pripravljene ustrezne zakonodaje, ki bi urejala takšne gradnje. Zaradi tega morajo občinski sveti obravnavati posebne izjeme ali pripravljati nove zakone pod velikim pritiskom javnosti. Nekdaj mirna srečanja lokalnih skupnosti so postala prizorišča burnih razprav, kjer prebivalci od vodstev zahtevajo zavrnitev projektov. Tehnološka podjetja, ki iščejo zanesljive energetske povezave, so prisiljena iskati nove lokacije, vendar povsod naletijo na organiziran odpor, kar bi lahko upočasnilo razvoj digitalne infrastrukture.

Tehnološki velikan Meta je s ciljem zagotavljanja stabilnega vira električne energije za svojo infrastrukturo umetne inteligence sklenil dolgoročne pogodbe za zakup do 6,6 gigavata jedrske energije. Gre za eno največjih naročil jedrske energije v zgodovini korporativnega sektorja, s katerim želi podjetje do leta 2035 pokriti naraščajoče potrebe svojih energetsko potratnih podatkovnih centrov v Združenih državah Amerike. Pogodbe so bile sklenjene z večjimi ameriškimi energetskimi in nuklearnimi podjetji, kar odraža trend tehnoloških gigantov, ki se zaradi zanesljivosti in nizkoogljičnega odtisa vse bolj zatekajo k jedrski energiji. Strategija družbe Meta poudarja nujnost stabilne oskrbe z energijo, ki je obnovljivi viri, kot sta sonce in veter, zaradi svoje nihajnosti ne morejo vedno zagotoviti. Z vlaganjem v jedrsko energijo podjetje ne le utrjuje svojo pozicijo na področju razvoja umetne inteligence, temveč tudi neposredno vpliva na oživitev ameriškega jedrskega sektorja. Ta poteza sledi podobnim korakom drugih tehnoloških velikanov, ki v jedrski energiji vidijo ključno rešitev za doseganje podnebnih ciljev ob hkratnem povečevanju računske moči. Analitiki poudarjajo, da bodo tovrstne naložbe verjetno spodbudile razvoj novih generacij jedrskih reaktorjev, vključno z malimi modularnimi reaktorji. Čeprav so načrti ambiciozni, bo njihova uresničitev odvisna od regulativnih odobritev in hitrosti gradnje novih zmogljivostih v prihodnjem desetletju. Meta se s tem projektom pridružuje podjetjem, kot sta Microsoft in Google, ki so prav tako že napovedala partnerstva na področju jedrske energije.

Interni dokumenti tehnološkega velikana Meta, ki jih je pridobila tiskovna agencija Reuters, razkrivajo, da je podjetje razvilo strategijo za omejevanje vpogleda regulatorjev v problematiko goljufivih oglasov. Družba se je za ta korak odločila po pritisku japonskih oblasti zaradi porasta lažnih naložbenih priložnosti in zlorabe podob znanih osebnosti s pomočjo umetne inteligence. Meta naj bi se s tem želela izogniti strožjim ukrepom preverjanja identitete oglaševalcev, ki bi lahko resno ogrozili njene prihodke. Podatki kažejo, da približno 10 odstotkov letnih prihodkov Mete oziroma 16 milijard dolarjev izvira iz goljufivih oglasov in prepovedanega blaga. Podjetje oglaševalce blokira le, ko njegovi sistemi zaznajo 95-odstotno verjetnost prevare, medtem ko sumljivim kupcem zaračunava višje pristojbine. Podatki podjetja SafelyHQ ob tem razkrivajo, da je Facebook vpleten v kar 85 odstotkov poročil o spletnih prevarah, kar po ocenah strokovnjakov pomeni več deset milijonov žrtev po vsem svetu. Kritiki takšen sistem označujejo za model plačila za sodelovanje pri spornih praksah.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je v svoji prvi novoletni poslanici po prevzemu položaja avgusta 2025 orisal vizijo države za leto 2026, pri čemer se je osredotočil na gospodarski razvoj, nacionalno varnost in izboljšanje življenjskega standarda državljanov. Nawrocki je v govoru ocenil, da so Poljaki z njegovo izvolitvijo jasno izrazili nezadovoljstvo s prejšnjo politično smerjo in zahtevali korenite spremembe v vodenju države. Poseben poudarek je predsednik namenil zunanjepolitičnim uspehom, predvsem vabilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa na vrh skupine G20. Nawrocki je poudaril, da članstvo Poljske v tem elitnem klubu najpomembnejših svetovnih gospodarstev ne sme biti le enkraten dogodek, temveč strateška usmeritev države za prihodnja desetletja. Po njegovih besedah gre za uspeh vseh državljanov, ki krepi mednarodni položaj Poljske kot ključne akterke v svetovni politiki in gospodarstvu.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v četrtem četrtletju leta 2025 dobavil 418.227 vozil, kar predstavlja 16-odstotni padec v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. Rezultati so bili slabši od pričakovanj analitikov z Wall Streeta, ki so napovedovali približno 426.000 dobav. Skupno je podjetje v celem letu 2025 dobavilo 1,64 milijona vozil, kar je 9 odstotkov manj kot leta 2024. To je že drugo zaporedno leto, ko je podjetje zabeležilo letni upad prodaje, kar je povzročilo, da je Tesla izgubila naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski tekmec BYD. Analitiki poudarjajo, da so na slabše rezultate vplivali predvsem ostra konkurenca iz tujine in spremenjen odnos kupcev do znamke, ki ga nekateri pripisujejo političnemu udejstvovanju glavnega izvršnega direktorja Elona Muska. Podjetje je pred objavo rezultatov poskušalo upravljati s pričakovanji vlagateljev z javno objavo lastnih, nižjih napovedi analitikov, vendar so končne številke vseeno zaostale za temi pričakovanji. Vlagatelji se v luči upada prodaje avtomobilov vse bolj usmerjajo k prihodnjim projektom podjetja, kot sta avtonomni robotaksi in humanoidni robot Optimus.

Norveška je leta 2025 zabeležila rekordno prodajo električnih vozil, ki so zavzemala kar 96 odstotkov novih registracij avtomobilov. S tem se Norveška približuje izločitvi vozil na bencin in dizel iz svojega trga novih vozil.

Kitajski avtomobilski koncern BYD je v letu 2025 prvič v zgodovini postal svetovni vodja v prodaji električnih vozil, s čimer je z vrha izrinil ameriško podjetje Tesla. Po uradnih podatkih, ki jih povzemajo svetovni mediji, je Tesla v tem obdobju zabeležila opazen upad proizvodnje in dobave. Ameriško podjetje je proizvedlo približno 1,655 milijona vozil, kar predstavlja 6,7-odstotni padec glede na preteklo leto, medtem ko so se dobave zmanjšale za 8,6 odstotka na 1,636 milijona enot. Premoč kitajskega tekmeca je posledica strateškega povečevanja zmogljivosti in močnega povpraševanja na azijskem trgu, medtem ko se je Tesla spopadala z zmanjšanjem povpraševanja na domačem trgu v Združenih državah Amerike in ukinitvijo nekaterih subvencij. Ta premik v avtomobilski industriji potrjuje vzpon kitajskih proizvajalcev, ki vse bolj prevladujejo v segmentu e-mobilnosti, medtem ko Elon Musk svoje vire vse bolj usmerja v razvoj umetne inteligence.

Ameriško podjetje Tesla je izgubilo naslov največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitelo kitajsko podjetje BYD. Družba pod vodstvom Elona Muska je že drugo leto zapored zabeležila upad prodaje, kar analitiki pripisujejo več dejavnikom, vključno z močno mednarodno konkurenco in iztekom davčnih olajšav za kupce v Združenih državah Amerike. Pomemben vpliv na zmanjšanje povpraševanja ima tudi odpor strank do političnih stališč Elona Muska, ki so v zadnjem obdobju povzročila številne polemike. Zaradi padca prodaje avtomobilov se Tesla zdaj usmerja v nove tehnologije, predvsem v razvoj avtonomnih robotaksijev. Kljub ambicioznim načrtom na področju robotike in umetne inteligence pa podjetje izgublja tržni delež na ključnih trgih, kjer kitajski BYD dominira s širšo paleto cenovno dostopnejših modelov. Trenutne razmere na trgu odražajo širše spremembe v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci s svojo agresivno strategijo in tehnološkim napredkom izpodrivajo uveljavljene zahodne znamke.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil primat na svetovnem trgu, saj ga je po številu dobavljenih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležila 418.227 dobav, kar je pomenilo 15,6-odstoten upad v primerjavi z enakim obdobjem lani. Skupno je podjetje pod vodstvom Elona Muska v celotnem letu prodalo približno 1,64 milijona vozil, kar predstavlja že drugo zaporedno leto upadanja prodaje. Nasprotno je kitajski BYD v letu 2025 dosegel izjemen uspeh in s 28-odstotno rasti prodaje v primerjavi s predhodnim letom uradno zasedel vrh svetovne lestvice. Glavni razlogi za Teslin upad so po mnenju strokovnjakov ukinitev ameriških subvencij za električna vozila in vse večja konkurenca s Kitajske. Delnice Tesle so se po objavi poročila odzvale s padcem, medtem ko BYD s svojo agresivno širitvijo in raznoliko ponudbo modelov utrjuje svojo prevlado na globalnem trgu. Ta zamenjava na vrhu pomeni pomemben mejnik v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci vse hitreje prehitevajo zahodne tekmece.

Kitajsko podjetje BYD je prevzelo naziv največjega proizvajalca električnih vozil na svetu, s čimer je s prvega mesta izrinilo ameriško družbo Tesla. Podjetje Elona Muska je zabeležilo že drugi zaporedni letni padec prodaje, kar se dogaja v obdobju splošne rasti trga električnih vozil. Do preobrata na vrhu prihaja po napovedih analitikov, ki so že ob koncu leta 2025 predvideli vzpon kitajskega giganta. Analitiki padec prodaje pri Tesli pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopajo kontroverzna politična stališča lastnika Elona Muska in njegov prevzem družbenega omrežja X. Ta dejanja naj bi povzročila odpor med kupci po celem svetu, zlasti v Združenih državah Amerike. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobička in prihodkov, se Musk vse bolj usmerja v razvoj robotike in avtonomnih robotaksijev, da bi nadomestil izgube v avtomobilskem segmentu. BYD je svojo prednost zgradil na agresivni širitvi in konkurenčnih cenah, kar mu je omogočilo prevlado na globalnem trgu.

Globalni proizvajalci elektronike in analitiki so napovedali, da se bodo cene pametnih telefonov, osebnih računalnikov in druge potrošniške elektronike v letu 2026 zvišale za 5 do 20 odstotkov. Glavni razlog za napovedano rast cen je izjemen razcvet umetne inteligence, ki je povzročil pomanjkanje pomnilniških čipov in drastičen dvig njihovih nabavnih stroškov. Podjetja, kot so Dell, Lenovo in Samsung, opozarjajo, da so stroški komponent začeli naraščati s hitrostjo, ki ji v preteklosti še niso bili priča, kar bodo morali neizogibno prenesti na končne potrošnike. Težavo povzroča predvsem širitev podatkovnih centrov za umetno inteligenco, ki porabijo ogromne količine pomnilnika z visoko pasovno širino. Zaradi tega so vodilni proizvajalci čipov, kot sta Samsung Electronics in SK Hynix, ki obvladujeta več kot 70 odstotkov svetovnega trga pomnilnikov DRAM, svojo proizvodnjo preusmerili v napredne čipe za strežnike. To je povzročilo pomanjkanje cenejših komponent za izdelke široke porabe. Samsung je za nekatere pomnilniške čipe cene zvišal že za 60 odstotkov, naročila za leto 2026 pa po navedbah proizvajalcev že presegajo njihove trenutne proizvodne zmogljivosti.

Tehnološko podjetje Aptos je napovedalo pomemben preboj na področju tehnologije veriženja blokov, saj je s posodobitvami Baby Raptr in Velociraptr doseglo čas potrjevanja blokov pod 50 milisekundami. Ta dosežek postavlja nov standard v industriji in decentralizirano infrastrukturo približuje zmogljivostim centraliziranih borz. Izboljšave so ključne za razširljivost omrežja in boljšo uporabniško izkušnjo, saj zmanjšujejo latenco in omogočajo predvidljivejšo produkcijo blokov. Istočasno se na področju umetne inteligence (AI) pojavljajo opozorila o morebitnem tržnem mehurčku. Analitiki vlečejo vzporednice z obdobjem pikakomovskega zloma, saj investicije v AI strmo naraščajo, medtem ko nekateri dvomijo o dejanski vrednosti, ki jo tehnologija prinaša v primerjavi z visokimi borznimi vrednotenji. Kljub temu podjetja, kot je Fal, še naprej inovoirajo; podjetje je predstavilo FLUX.2 Turbo, ki je desetkrat cenejši in šestkrat učinkovitejši od predhodnikov, kar kaže na trend optimizacije odprtokodnih modelov za poslovno rabo.

Kitajsko podjetje BYD je v preteklem letu po številu prodanih električnih vozil prehitelo ameriškega proizvajalca Tesla in postalo največji prodajalec elektromobilov na svetu. Po uradnih podatkih podjetij je Teslin odbyt v preteklem letu padel za 8,5 odstotka, na približno 1,64 milijona vozil, kar je manj od 1,79 milijona prodanih primerkov v predhodnem letu. S tem je ameriški velikan pod vodstvom Elona Muska izgubil vodilni položaj, ki ga je zasedal več let. Vzpon kitajske konkurence predstavlja velik mejnik v avtomobilski industriji, saj BYD s svojo agresivno cenovno politiko in široko paleto modelov vztrajno povečuje tržni delež. Tesla se je v lanskem letu spopadala s padajočim povpraševanjem na nekaterih ključnih trgih, medtem ko so kitajski proizvajalci ob močni državni podpori okrepili svojo prisotnost tako na domačem trgu kot v tujini. Ta premik odraža širši trend v industriji, kjer tradicionalni zahodni proizvajalci izgubljajo prevlado nad kitajskimi tehnološkimi podjetji. Dogajanje potrjuje napovedi analitikov, da bo kitajska avtomobilska industrija zaradi nižjih proizvodnih stroškov in hitrejše inovacijske dinamike postala prevladujoča sila na področju električne mobilnosti. Tesla se bo morala na nove tržne razmere odzvati s posodobitvijo modelov in morda dodatnim zniževanjem cen, kar pa bi lahko negativno vplivalo na njeno dobičkonosnost v prihodnje.

Kitajski avtomobilski proizvajalec BYD je v letu 2025 po številu prodanih električnih vozil prehitel ameriško družbo Tesla in tako prevzel vodilno vlogo na svetovnem trgu. Po dostopnih podatkih je BYD v preteklem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov, medtem ko so ocene za Teslo znašale približno 1,6 milijona vozil. Ta premik na vrhu odraža hitro rast kitajske avtomobilske industrije in vse večjo konkurenčnost njihovih modelov na globalni ravni. Vzpon kitajskega velikana se dogaja v času, ko se je ameriška Tesla spopadala z upadom prihodkov in dobička, kar je bilo opazno že v drugi polovici leta 2024 in začetku leta 2025. Medtem ko BYD širi svojo ponudbo in dosega nove trge, je Tesla v zadnjem obdobju poročala o manjšem povpraševanju in nižjem tržnem deležu, zlasti na evropskem trgu. Dinamika prodaje kaže na strukturne spremembe v panogi e-mobilnosti, kjer kitajska podjetja učinkovito izkoriščajo prednosti v dobavnih verigah in nižjih proizvodnih stroških.

Hyundai je na sejmu CES 2026 predstavil holografski zaslon na vetrobranskem steklu, čeprav je bila avtomobilska prisotnost na sejmu manj izrazita. Samsung je razkril vizijo za življenjski slog, ki ga poganja umetna inteligenca, in predstavil novo linijo naprav in storitev, ki temeljijo na UI. Korejski proizvajalci baterij pa so izrazili optimizem glede ponovnega zagona rasti v letu 2026, pri čemer stavijo na sisteme za shranjevanje energije (ESS), umetno inteligenco in zmanjševanje stroškov.

Ekonomisti in finančni analitiki so kritizirali gansko vlado zaradi vztrajnega zavračanja reform na področju davčnih izjem in netransparentnega vodenja državnih programov, kar je po ocenah Mednarodnega denarnega sklada (MDS) privedlo do znatnih finančnih izgub. Profesor Patrick Asuming z Univerze v Gani je poudaril, da so podatki o izgubi v višini 214 milijonov dolarjev v okviru programa Zlato za rezerve (G4R) verodostojni, saj izvirajo iz vladnih poročil, ki jih je MDS le povzel. Asuming je ob tem pozval državne institucije, naj ne spodkopavajo ugotovitev sklada, temveč sprejmejo odgovornost za nastalo situacijo. Analitik Sitsofe Mensah je dodatno izpostavil, da ganska fiskalna kriza ni posledica le trenutnih odločitev, temveč desetletje dolgega ignoriranja opozoril MDS glede sistema davčnih odpustkov. Ti naj bi predstavljali glavni vir odtekanja državnih prihodkov, vendar zaporedne vlade kljub rednim letnim poročilom MDS niso izvedle potrebnih reform. Kritiki opozarjajo, da takšno ravnanje ogroža dolgoročno stabilnost države in povečuje odvisnost od mednarodne pomoči, medtem ko se dolg države nezadržno povečuje.

Analitična hiša Eurasia Group je v svojem najnovejšem poročilu opozorila, da bo Kanada leta 2026 najbolj izpostavljena država glede na politične pretrese v Združenih državah Amerike. Strokovnjaki za tveganja navajajo, da je dolgoletno stabilno razmerje med sosednjima državama postalo stvar preteklosti, kar prinaša obdobje negotovosti za kanadsko gospodarstvo in politiko. Poročilo izpostavlja, da nobena druga država ne bo tako močno občutila posledic ameriške notranjepolitične dinamike kot prav Kanada. Po navedbah poročila se Kanada spopada z negotovostjo na področju trgovinskih odnosov, kar bi lahko resno ogrozilo njeno gospodarsko stabilnost. Analitiki poudarjajo, da se morajo kanadske oblasti pripraviti na morebitne spremembe v trgovinski politiki in diplomatskih protokolih, ki so bili desetletja samoumevni. Razlog za takšne napovedi so predvsem pričakovane politične spremembe v Washingtonu, ki bi lahko vodile v bolj protekcionistično držo Združenih držav Amerike. Vpliv teh sprememb ne bo omejen le na gospodarstvo, temveč bo posegel tudi v širši strateški okvir sodelovanja. Zaradi tesne integracije obeh trgov bi kakršna koli ohladitev odnosov ali uvedba novih carin neposredno vplivala na kanadski standard in dobavne verige. Eurasia Group zato svetuje kanadskim odločevalcem, naj čim prej diverzificirajo svoje zunanje odnose, čeprav bo odvisnost od ameriškega trga ostala ključen izziv še vrsto let.

Indijska vlada je napovedala, da bo 1. aprila 2025 stopil v veljavo novi zakon o dohodnini (Income Tax Act, 2025), ki po več kot šestih desetletjih nadomešča dosedanjo zakonodajo iz leta 1961. Namen nove ureditve je poenostavitev davčnega sistema, saj zakon za polovico zmanjšuje obseg besedila in število členov, hkrati pa odpravlja razlikovanje med ocenjevalnim in predhodnim letom ter uvaja enotno davčno leto. Čeprav se davčne stopnje ne spreminjajo, so zakonodajne spremembe usmerjene v zmanjšanje števila sodnih sporov in olajšanje izpolnjevanja davčnih obveznosti, vključno z možnostjo vračila davka pri viru tudi po izteku rokov za oddajo napovedi. Sočasno je ameriška davčna uprava (IRS) objavila podrobnosti za prihajajočo sezono oddaje davčnih napovedi za leto 2026. Uradni začetek sezone je predviden za 26. januar 2026, vendar je agencija uvedla posebno možnost za določene skupine davkoplačevalcev, ki lahko svoje napovedi oddajo že 9. januarja. Ta ukrep je namenjen hitrejšemu procesiranju vračil davkov, kar je ključnega pomena za številne državljane, ki se soočajo s finančnimi pritiski. Spremembe v obeh državah odražajo širši globalni trend digitalizacije in poenostavitve davčnih upravljanj. V Indiji se bodo vse morebitne dodatne prilagoditve, ki bodo napovedane v proračunu za obdobje 2026–27, neposredno vključile v nov zakon pred njegovo dokončno uveljavitvijo, medtem ko se v ZDA osredotočajo na operativno učinkovitost in skrajšanje čakalnih dob za davkoplačevalce.

Vrednost ameriškega dolarja je v petek, 9. januarja 2026, ostala stabilna oziroma se je v nekaterih latinskoameriških državah, vključno z Argentino, Perujem in Venezuelo, rahlo povečala. V Argentini so finančni trgi pozorno spremljali različne tipe menjalnih tečajev, vključno z uradnim in t.i. »blue dolarjem«, medtem ko je v Peruju centralna banka (BCRP) določila tečaj pri 3,36 solesa za dolar. Stabilnost oziroma nihanje valut je tesno povezano s širšimi geopolitičnimi pritiski in napovedmi iz Združenih držav Amerike. Mehiški peso se je spopadal s pritiski in se gibal okoli vrednosti 17,97 pesa za dolar. Negotovost na mehiškem trgu je bila v veliki meri posledica nedavnih groženj Donalda Trumpa glede vojaškega ukrepanja proti mamilarskim kartelom, kar vnaša dodatno tveganje v regionalno gospodarstvo. Kljub manjšemu, 0,07-odstotnemu popravku vrednosti navzgor, mehiška valuta ostaja ranljiva na retoriko prihajajoče ali aktualne ameriške administracije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje trenda rasti dolarja v regiji, ki se je stopnjeval že v preteklem letu. V Venezueli centralna banka še naprej prilagaja uradni tečaj glede na razmere na menjalnem trgu, kjer inflacijski pritiski in povpraševanje po tuji valuti ne popuščajo. Regionalni trgi tako ostajajo v stanju visoke pripravljenosti na morebitne nove ekonomske ukrepe iz Washingtona, ki bi lahko dodatno destabilizirali lokalne valute.

Meta Platforms Inc. je sklenila več pogodb o dobavi električne energije za svoje podatkovne centre, s čimer je postala največji kupec jedrske energije med svojimi vrstniki. Družba je sklenila sporazume s tremi jedrskimi energetskimi podjetji za razvoj jedrskih elektrarn in napajanje svojih podatkovnih centrov umetne inteligence v Ohiu. Zagotovila si je dovolj energije za napajanje približno 5 milijonov gospodinjstev.

Cene plemenitih kovin so na svetovnih trgih doživele oster popravek navzdol, potem ko je čikaška blagovna borza (CME) nepričakovano zvišala zahteve po kritju (margin requirements) za terminske pogodbe. Odločitev borze, namenjena obvladovanju ekstremne volatilnosti, je sprožila množične razprodaje, pri čemer je cena zlata v enem dnevu upadla za 4,5 odstotka. Še večji pritisk je občutil trg srebra, kjer se je vrednost po doseženem zgodovinskem vrhu nad 84 dolarji za unčo znižala za približno 8 odstotkov, v določenih trenutkih trgovanja pa celo za 9 odstotkov, ko je padla pod mejo 71 dolarjev. K padcu cen je poleg tehničnih ukrepov borze prispevalo tudi domnevno umirjanje geopolitičnih napetosti, kar je zmanjšalo povpraševanje po varnih naložbah. Do preobrata je prišlo v obdobju izrazite tržne evforije, ko so mali vlagatelji na spletnih platformah poročali o nevzdržni rasti in tveganju pregrevanja trga. Skladno z odločitvijo CME so se zvišale kritne zahteve za večino kovinskih pogodb, kar je investitorje prisililo v zapiranje pozicij ali zagotavljanje dodatnega kapitala, to pa je povzročilo največji dnevni padec nekaterih skladov s srebrom v zadnjih petih letih.

Cene srebra so v ponedeljek na svetovnih trgih doživele izjemno volatilnost, ko so po dosegu rekordne vrednosti nad 80 dolarjev za unčo strmoglavile za približno 11 odstotkov. Na indijski borzi MCX so terminske pogodbe za marec sprva poskočile za 6 odstotkov na rekordnih 254.174 rupij za kilogram, vendar se je trend v nadaljevanju trgovanja obrnil. Močan upad so zabeležile tudi druge plemenite kovine; zlato se je pocenilo za 4,5 odstotka, medtem ko je platina izgubila več kot 14 odstotkov vrednosti. Tržni analitiki pripisujejo preobrat unovčevanju dobičkov ob koncu leta in umirjanju geopolitičnih napetosti. K padcu cen so dodatno prispevale nepotrjene govorice o množičnih pozivih h kritju (margin calls) na trgu srebra, ki so se razširile po družbenih omrežjih. Kljub trenutnemu popravku skladi, ki sledijo cenam srebra, kot je iShares Silver Trust (SLV), še vedno beležijo visoko letno rast, vlagatelji pa plemenite kovine še naprej obravnavajo kot varno zatočišče v luči šibkega dolarja. Finančni trgi ostajajo previdni, saj so se cene od rekordnih 83,62 dolarja hitro spustile v območje med 71 in 73 dolarjev, kar kaže na povečano tveganje v sektorju surovin.

Ameriške delnice so v petek na Wall Streetu zabeležile majhne dobičke, kar je zaznamovalo nestabilen začetek novega leta.

Ameriške delnice so novo leto začele s precej nihanja. Indeks S&P 500 je sprva porasel za 0,7 %, a je nato zaključil s padcem 0,1 %. Dow Jones je porasel za 319 točk. Trgovanje je bilo nestabilno, saj začetni dobički, predvsem v tehnološkem sektorju, niso obdržali zagona.

Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev se je premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu leta 2025 povečalo za rekordnih 2,2 bilijona ameriških dolarjev. Skupno premoženje te elitne skupine je tako doseglo novo najvišjo vrednost v zgodovini, in sicer 11,9 bilijona dolarjev. Glavni dejavniki za tolikšno rast so bili vztrajno zanimanje za umetno inteligenco, ki je poganjalo delnice velikih ameriških tehnoloških podjetij, ter visoke rasti na trgih kriptovalut in plemenitih kovin. Analiza kaže na močno koncentracijo bogastva, saj je zgolj osem posameznikov ustvarilo četrtino celotnega prirasta. Med največjimi zmagovalci preteklega leta je bil tudi Donald Trump, pomemben delež k rasti pa je prispeval Larry Ellison, predsednik upravnega odbora družbe Oracle. Ta izjemen skok premoženja poudarja vse večji razkorak v svetovni porazdelitvi bogastva, ki ga poganjajo specifični tehnološki in finančni sektorji.

Premoženje 500 najbogatejših ljudi na svetu se je v letu 2025 povečalo za rekordnih 2,2 bilijona ameriških dolarjev, kar je po podatkih mednarodne organizacije Oxfam znesek, ki bi lahko milijarde ljudi rešil iz revščine. Skupna rast bogastva milijarderjev je po nekaterih ocenah dosegla celo 3,3 bilijona dolarjev, h čemur je prispeval predvsem izjemen razcvet na finančnih trgih. Glavnino tega rekordnega prirasta je ustvarilo osem vodilnih milijarderjev, ki so v preteklem letu utrdili svoj prevladujoč položaj v svetovnem gospodarstvu. Poročilo izpostavlja vse večji prepad med najpremožnejšimi in ostalim svetovnim prebivalstvom. Medtem ko so nekateri posamezniki beležili izjemne dobičke, organizacije za človekoljubno pomoč opozarjajo na zamujene priložnosti za sistemsko reševanje revščine. Analiza preteklega leta razkriva, da so bili tržni trendi izjemno naklonjeni tehnološkim in industrijskim gigantom, kar je privedlo do najhitrejše akumulacije kapitala v sodobni zgodovini, hkrati pa so nekateri investitorji zabeležili tudi določene izgube, ki pa niso bistveno vplivale na splošno pozitivno sliko rasti bogastva najpremožnejših.

V ameriški regiji Nova Anglija se je v zadnjih tednih zvrstila serija drznih tatvin morskih sadežev, ki so po ocenah preiskovalcev vredni več sto tisoč dolarjev. Neznanci so v ločenih incidentih odtujili 40.000 ostrig, meso jastogov v skupni vrednosti 400.000 ameriških dolarjev ter večjo količino rakovega mesa. Prva tatvina se je zgodila 22. novembra v Falmouthu v zvezni državi Maine, kjer so neznanci z mesta za akvakulturo odtujili 14 kletk, polnih ostrig. Preiskovalci primere obravnavajo kot usmerjene napade na lokalno ribiško industrijo, saj so količine ukradenega blaga tolikšne, da zahtevajo logistično načrtovanje in hitro preprodajo na črnem trgu. Čeprav so se kraje zvrstile v razmiku nekaj tednov, policija še ni uradno potrdila, ali so dogodki neposredno povezani ali gre za delo različnih kriminalnih skupin. Dogodki so povzročili precejšnjo gospodarsko škodo lokalnim pridelovalcem, ki se v predprazničnem času soočajo z izgubo ključnega inventarja.

Cody Campbell, milijarder in predsednik odbora regentov univerze Texas Tech, je pozval ameriški kongres k ustanovitvi nove krovne agencije, ki bi nadzorovala in preoblikovala ameriški študentski šport. Campbell opozarja, da sedanji sistem kljub profesionalizaciji stroškov, vključno z milijonskimi izplačili igralcem, še vedno temelji na amaterskih modelih ustvarjanja prihodkov, kar ogroža dolgoročno finančno vzdržnost univerzitetnih športnih oddelkov. Po njegovem mnenju bi morala nova entiteta prednostno maksimirati prihodke in uvesti red v trenutno kaotično stanje na tem področju. Njegov predlog prihaja v času, ko se študentski šport v Združenih državah Amerike sooča z velikimi strukturnimi spremembami in pravnimi izzivi glede statusa športnikov. Campbell, ki velja za enega najvplivnejših podpornikov univerze Texas Tech, meni, da je brez korenite reforme pod vodstvom zvezne oblasti prihodnost panoge po letu 2030 negotova. Čeprav bi njegovi šoli kratkoročno lahko ustrezal trenutni kaos, si kot podjetnik prizadeva za sistemsko rešitev, ki bi preprečila bankrote atletskih oddelkov po državi.

Cody Campbell, milijarder in predsednik upravnega odbora univerze Texas Tech, je predlagal korenito reformo ameriškega študentskega športa, ki bi vključevala posredovanje kongresa. Campbell zagovarja ustanovitev novega neodvisnega organa, ki bi prevzel nadzor nad panogo in se osredotočil predvsem na maksimiranje prihodkov. Po njegovem mnenju trenutni sistem trpi zaradi neskladja, saj so se stroški, vključno z milijonskimi izplačili igralcem, povsem profesionalizirali, medtem ko model ustvarjanja prihodkov ostaja na amaterski ravni. Investitor in nekdanji igralec opozarja, da bi brez takojšnjega ukrepanja študentski šport v trenutni obliki težko preživel po letu 2030. Kaotične razmere v industriji, ki jih zaznamujejo visoki stroški in tveganje bankrota atletskih oddelkov, so Campbella spodbudile k javnemu nastopu pred tekmo končnice študentskega nogometa. Čeprav bi kot bogat podpornik lahko le še naprej financiral programe svoje univerze, poudarja, da celoten sistem potrebuje vzdržno strukturo, ki bo nadomestila trenutni amaterski okvir v dobi profesionalnih zaslužkov športnikov.

Ameriški borzni trgi so v sredo, na zadnji trgovalni dan leta 2025, zabeležili rahel upad vrednosti ob skromnem obsegu trgovanja. Širši indeks S&P 500 je v dopoldanskem delu trgovanja izgubil 0,2 odstotka, medtem ko se je industrijski indeks Dow Jones znižal za 111 točk oziroma 0,2 odstotka. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je sledil negativnemu trendu z enakim 0,2-odstotnim padcem. Trgovanje je odražalo previdnost vlagateljev, ki so se odločili za unovčevanje dobičkov po izjemno uspešnem letu za kapitalske trge. Kljub negativnemu predznaku na zadnji dan so borzni indeksi leto 2025 končali kot eno najuspešnejših obdobij v zadnjem času. Leto je zaznamovala mešanica optimizma glede gospodarske rasti in negotovosti zaradi nenehnih tržnih nihanj. Današnje gibanje tečajev je neposredno nadaljevanje trenda z začetka tedna, ko so vlagatelji ob nizki likvidnosti in prazničnem vzdušju ohranili zadržanost, kar je preprečilo nove rekordne vrednosti ob samem izteku leta.

Delniški trgi v New Yorku so v ponedeljek, na začetku zadnjega in skrajšanega trgovalnega tedna v letu 2025, zabeležili manjše izgube. Vlagatelji so ob koncu izjemno uspešnega borznega leta zavzeli previdnejša stališča, kar se je odrazilo v zmanjšanem obsegu trgovanja. Glavni indeksi so se znižali, medtem ko so se udeleženci na trgu pripravljali na prihajajoči praznični premor. Trgovanje na Wall Streetu bo v četrtek, 1. januarja, zaradi obeleževanja novega leta popolnoma prekinjeno, enako pa velja tudi za vse ostale svetovne borze. Kljub ponedeljkovemu upadu ostaja splošna ocena leta 2025 za ameriške delniške trge zelo pozitivna, saj so indeksi v tem obdobju dosegali visoke rasti. Trenutno zatišje je predvsem posledica unovčevanja dobičkov in odsotnosti pomembnejših gospodarskih objav v zadnjih dneh leta.

Ameriški borzni trg je torkovo trgovanje sklenil z opazno rastjo, pri čemer sta osrednja indeksa Dow Jones in S&P 500 dosegla novi rekordni vrednosti. Vlagatelji so kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram pokazali močno zanimanje za ameriško premoženje, pri čemer so največ pozornosti namenili tehnološkemu sektorju. Rast so poganjala predvsem podjetja, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco in polprevodniki. Pozitivno vzdušje na Newyorški borzi odraža optimizem glede tehnološkega napredka in stabilnosti ameriškega gospodarstva v primerjavi z globalnimi negotovostmi. Indeksa sta se povzpela na ravni, ki jih v zgodovini trgovanja še nismo zabeležili, kar potrjuje prevladujoč bikovski trend na trgu kapitala. Analitiki ugotavljajo, da so tehnološki giganti ostali ključno zatočišče za vlagatelje, ki iščejo donose v obdobju političnih napetosti.

Ameriški delniški trgi so v torek zabeležili nove rekordne vrednosti, h čemur je prispevala predvsem rast delnic v tehnološkem sektorju. Osrednji borzni indeks S&P 500 je torkovo trgovanje zaključil z 0,6-odstotnim pribitkom, kar predstavlja nov zgodovinski vrh. Takšen razvoj dogodkov na borznih parketih v New Yorku odraža trende iz preteklega leta, ko so prav velika tehnološka podjetja pogosto narekovala tempo in trg vodila do zaporednih rekordov. Splošna rast na Wall Streetu kaže na nadaljevanje optimizma med vlagatelji, ki stavijo na prevladujočo vlogo tehnoloških velikanov v svetovnem gospodarstvu. Čeprav so bili dobički razpršeni med več sektorjev, je bila tehnologija tista, ki je indeks S&P 500 znova potisnila čez doslej najvišje meje. Analitiki ocenjujejo, da so ti premiki odraz stabilnega povpraševanja in pričakovanj o nadaljnji rasti prihodkov vodilnih korporacij.

Trg luksuznih nepremičnin v središču Portlanda doživlja zastoje, saj se luksuzni apartmaji v stolpnici Ritz-Carlton Residences prodajajo s popusti do 50 %. Od 132 enot, ki so bile na voljo od odprtja leta 2024, jih je bilo prodanih le 11. Cene enosobnih stanovanj so padle z 1,2–1,7 milijona dolarjev na 600.000 dolarjev, dvosobnih z 2,1–2,6 milijona dolarjev na 1 milijon dolarjev, trisobnih pa z 3,3 milijona dolarjev na 1,6 milijona dolarjev. To kaže na napačno presojo razvijalcev, ki so verjeli, da je Portland luksuzni trg, sposoben podpreti takšen visokokakovosten večnamenski nebotičnik. V Chicago je medtem 58 podjetjem in skupnostnim organizacijam namenil 33 milijonov dolarjev razvojnih sredstev prek programov Ministrstva za načrtovanje in razvoj. Župan Brandon Johnson je poudaril, da ti programi spodbujajo lokalno gospodarstvo in ustvarjajo priložnosti za prebivalce, mlade in umetnike, kar prispeva k cenovno dostopnejšim, varnejšim in uspešnejšim skupnostim. Izmed skoraj 400 vlog je bilo izbranih 58 finalistov, ki skupaj predstavljajo več kot 90 milijonov dolarjev javno-zasebnih naložb po mestu, pri čemer nekateri projekti prejmejo do 75 % skupnih razvojnih stroškov. V Washingtonu potekajo obsežni razvojni projekti. Predlog za nekdanje zemljišče hotela Key Bridge Marriott v Rosslynu predvideva pet stanovanjskih stavb s 1775 enotami in hotelom z 200 sobami. V Capitol Heightsu bo na mestu nekdanjega parkirišča in avtobusne zanke zgrajen večnamenski projekt z 320 stanovanji in 10.000 kvadratnimi čevlji maloprodajnih površin. Poleg tega bo prenova Capital One Arene stala več kot milijardo dolarjev, pri čemer bo 215 milijonov dolarjev zagotovljenih iz zasebnega dolga, 515 milijonov dolarjev pa s strani DC. V Teksasu sta Nuveen Green Capital in Lone Star PACE omogočila 21,9 milijona dolarjev financiranja C-PACE za nov večdružinski razvoj Ironwood v Princetonu. Projekt, ki bo obsegal 306 enot, bo z energetsko in vodno učinkovitimi rešitvami zmanjšal porabo električne energije za 25 % in vode za 20 %.

Prvi polni trgovalni teden v letu 2026 je na ameriške borze prinesel povečano negotovost, saj so vlagatelji z nestrpnostjo pričakovali objavo mesečnih podatkov o trgu dela. Ti podatki bi lahko povzročili prekinitev prazničnega zatišja in spodbudili večja nihanja tečajev vrednostnih papirjev v Združenih državah Amerike. Po mirnem koncu preteklega leta so oči finančne javnosti uprte v statistiko zaposlovanja, ki velja za enega ključnih kazalnikov zdravja največjega svetovnega gospodarstva. Analitiki so opozarjali, da bi morebitna odstopanja od pričakovanj lahko sprožila buren odziv na delniških trgih, ki so se v prvih dneh januarja šele prebujali iz zimskega spanca. Poleg podatkov o zaposlovanju je začetek leta 2026 postregel z vrsto drugih gospodarskih objav, ki so pomembne za oblikovanje naložbenih strategij v novem koledarskem letu. Vlagatelji so se zato pripravljali na povečano volatilnost, ki običajno spremlja prve resne objave makroekonomskih podatkov po prazničnem obdobju.

Najnovejša raziskava o stanju na ameriškem trgu dela je pokazala, da kljub rasti nominalnih plač in močnemu povpraševanju po delovni sili milijoni delavcev še vedno zaslužijo manj kot 20 dolarjev na uro. Podatki Inštituta za ekonomsko politiko (EPI) za julij 2025 razkrivajo, da izobrazba sicer ostaja ključen dejavnik pri določanju višine zaslužka, vendar ne zagotavlja samodejno visoke plače ali varne zaposlitve. Največje tveganje za nizke prihodke imajo delavci brez končane srednje šole, saj jih približno dve tretjini, kar predstavlja 6,9 milijona ljudi, prejema plačilo pod pragom 20 dolarjev. Strukturna analiza kaže, da največjo posamično skupino slabo plačanih delavcev predstavljajo tisti s srednješolsko izobrazbo, ki štejejo skoraj 15,9 milijona ljudi oziroma 43 odstotkov vseh zaposlenih v tej izobrazbeni kategoriji. Raziskava poudarja, da tudi delni študij brez pridobljene diplome ne nudi popolne zaščite pred nizkimi plačami, saj več kot tretjina delavcev v tej skupini, skupaj 12,9 milijona, še vedno ne dosega omenjenega plačnega praga. Ti podatki kažejo na globoke strukturne izzive na ameriškem trgu dela, kjer dostop do višje plačanih delovnih mest ostaja omejen za velik del populacije.

Na ameriških borzah je v četrtek indeks Dow Jones Industrial ponovno zabeležil rast, k čemur so največ prispevala uveljavljena podjetja iz t. i. stare ekonomije. Po začetnem obdobju negotovosti se je indeks ob koncu trgovanja zvišal za 0,6 odstotka in dosegel rekordno vrednost 49.276 točk. Vlagatelji so se v tokratnem trgovalnem dnevu osredotočili predvsem na klasične industrijske in potrošniške naslove, kar je premostilo negativen vpliv unovčevanja dobičkov v tehnološkem sektorju. Med delnicami, ki so najbolj spodbudile rast indeksa Dow Jones, so izstopala podjetja Home Depot, Nike, Coca-Cola, Procter & Gamble ter farmacevtski velikan Merck & Co. Ta premik kapitala v bolj tradicionalne sektorje kaže na iskanje stabilnosti v času, ko so delnice proizvajalcev polprevodnikov in drugih tehnoloških podjetij pod pritiskom prodajnih naročil. Borzni analitiki poudarjajo, da gre za tipičen primer rotacije kapitala, kjer vlagatelji po močni rasti tehnoloških velikanov iščejo varnejše naložbe v preverjenih panogah. Kljub začetni zadržanosti trga je zaključek trgovanja v New Yorku prinesel optimistično vzdušje za širši nabor panog. Indeks Dow Jones je z rastjo industrijskih naslovov uspel nadomestiti izgube, ki so jih utrpeli tehnološko usmerjeni indeksi zaradi unovčevanja dobičkov v segmentu čipov. Takšna dinamika potrjuje odpornost ameriškega finančnega trga, ki se opira na raznolikost gospodarskih sektorjev.

Spletna prodaja v Združenih državah Amerike je med 1. novembrom in 31. decembrom 2025 dosegla rekordno vrednost 257,8 milijarde dolarjev, kar predstavlja 6,8-odstotno povečanje glede na predhodno leto. Po podatkih analitike družbe Adobe so potrošniki presegli prvotne napovedi, ki so predvidevale 253,4 milijarde dolarjev prometa. Ključni dejavnik rasti je bil petdnevni praznični konec tedna od zahvalnega dne do spletnega ponedeljka (Cyber Monday), ko so zabeležili več kot 44 milijard dolarjev transakcij. Spletni ponedeljek je s 14,25 milijarde dolarjev ostal najpomembnejši prodajni dan v sezoni. Potrošniki so v letu 2025 prednost namenili iskanju ugodnih ponudb in popustov, zlasti pri elektroniki, igračah, oblačilih in gospodinjskih aparatih. Zaradi večjih popustov so se kupci pogosteje odločali za nakup dražjih izdelkov višjega cenovnega razreda. Poročilo izpostavlja tudi izrazit porast uporabe storitev 'kupi zdaj, plačaj pozneje', ki so v letu 2025 dosegle nove rekordne vrednosti. Poleg družbe Adobe sta zmerno rast v višini približno štirih odstotkov potrdili tudi podjetji Visa in Mastercard, kar kaže na splošno stabilnost ameriškega maloprodajnega sektorja. Analiza temelji na neposrednih spletnih transakcijah in podatkih več kot bilijona obiskov ameriških prodajnih spletnih mest. Trendi kažejo, da so se kupci spopadali z inflacijskimi pritiski s strateškim nakupovanjem prek različnih kanalov, pri čemer so maksimizirali udobje in izkoriščali ugodnejše pogoje financiranja. Ta rast spletne trgovine nakazuje na nadaljnjo transformacijo potrošniških navad v smeri digitalnih platform na račun tradicionalnih fizičnih trgovin.