Kitajski proizvajalec avtomobilov BYD je v letu 2025 presegel Teslo in postal vodilni na področju električnih vozil. Podjetje je objavilo, da je prodalo 2,26 milijona enot, s čimer je postavilo nov svetovni rekord.

Poročilo Washington Posta je razkrilo škodo, ki jo je administracija Donalda Trumpa povzročila upravi za socialno varnost v njegovem drugem mandatu. Prav tako je Trumpova administracija zmanjšala število zaposlenih v zvezni vladi za približno 10 %, kar je približno 249.000 delovnih mest. Bela hiša si prizadeva pospešiti postopek za Trumpov projekt plesne dvorane, kljub pomanjkanju podrobnosti in čakanju na gradbene načrte.

Ameriška korporacija Tesla je po več letih prevlade izgubila naziv največjega svetovnega proizvajalca povsem električnih avtomobilov. Glede na zadnje podatke o globalni prodaji je vodilni položaj prevzelo kitajsko podjetje BYD, ki je po številu prodanih enot prehitelo ameriškega tekmeca. Ta premik potrjuje vse močnejši vpliv Kitajske na svetovnem trgu električne mobilnosti in predstavlja pomemben mejnik v avtomobilski industriji. Strokovnjaki padec Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopata ostra konkurenca na mednarodnih trgih in zmanjšanje prodaje v tujini. Poleg gospodarskih dejavnikov nekateri poročevalci izpostavljajo tudi vpliv politike glavnega izvršnega direktorja podjetja Elona Muska, ki naj bi vplivala na ugled znamke. Medtem ko se Tesla spopada z upadom dobav, BYD izkorišča svojo močno vertikalno integracijo in rastoče povpraševanje na domačem ter tujih trgih. Analiza prodajnih številk kaže, da je Teslin odbyt v zadnjem obdobju začel stagnirati ali celo upadati, medtem ko kitajski tekmec beleži strmo rast. Ta trend nakazuje na strukturne spremembe v panogi, kjer kitajski proizvajalci s konkurenčnimi cenami in napredno tehnologijo baterij vse uspešneje izzivajo uveljavljene zahodne blagovne znamke. Dogajanje bo imelo dolgoročne posledice za globalno strategijo prehoda na nizkoogljično družbo in razporeditev moči v svetovnem gospodarstvu.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

Povprečna obrestna mera za 30-letna fiksna stanovanjska posojila v Združenih državah Amerike se je konec decembra znižala na 6,15 odstotka, kar predstavlja najnižjo vrednost v letu 2025. Po podatkih hipotekarne družbe Freddie Mac se je mera znižala s prejšnjih 6,18 odstotka, kar je spodbuden znak za potencialne kupce nepremičnin. Pred letom dni je ta mera znašala 6,91 odstotka, kar kaže na postopno popuščanje stroškov zadolževanja, ki so tesno povezani z donosnostjo 10-letnih državnih obveznic in pričakovanji glede inflacije ter politike ameriške centralne banke Federal Reserve. Medtem ko se v ZDA kažejo znaki stabilizacije, pa podatki Zvezne agencije za financiranje stanovanj (FHFA) za tretje četrtletje razkrivajo, da učinek zaklenjenih nizkih obrestnih mer še vedno vpliva na trg. Več kot polovica vseh obstoječih posojil ima še vedno obrestno mero pod 4 odstotki, kar lastnike odvrača od prodaje nepremičnin in nakupa novih po trenutnih cenah. Nasprotno pa so v Hongkongu novembra zabeležili upad števila vlog za stanovanjska posojila za 2,9 odstotka, pri čemer se je vrednost odobrenih posojil znižala za 7 odstotkov na 29,1 milijarde hongkonških dolarjev, kar kaže na ohlajanje nepremičninskega trga v tej regiji.

Tajvanska borza je sledila negativnemu trendu ameriških indeksov, pri čemer je delnica TSMC padla. Kljub temu je tajvanski delniški trg dosegel rekordne vrednosti, pri čemer je indeks presegel 28.810 točk, delnice 0050 pa so se okrepile. Vlagatelji so pozorni na objavo zapisnika zadnjega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed).

Energetsko podjetje Nicor Gas je v ameriški zvezni državi Illinois vložilo zahtevo za novo povišanje tarif za zemeljski plin, ki bi povprečni mesečni račun gospodinjstva povečalo za približno šest dolarjev. Gre za šesto tovrstno zahtevo po letu 2017, ki prihaja le dva meseca po tem, ko je državni regulator že odobril zvišanje cen v višini dobrih štirih dolarjev. Če bo predlog sprejet, se bodo stroški za 2,3 milijona odjemalcev v manj kot desetletju povišali za skoraj 170 odstotkov, kar po mnenju zagovornikov potrošnikov presega povišanja vseh drugih večjih energetskih podjetij v regiji. Podjetje Nicor utemeljuje potrebo po dodatnih 221 milijonih dolarjev s nujnimi investicijami v posodobitev zastarele infrastrukture, vključno z zamenjavo 45 milj cevovodov in vzdrževanjem dodatnih 400 milj plinovodnega omrežja. Ta trend poviševanja stroškov sovpada s širšimi težavami na področju ameriške energetske politike, kjer se gospodinjstva po vsej državi soočajo z rastočimi stroški, medtem ko kritiki opozarjajo na negativne učinke deindustrializacije in zelenega prehoda. Analitiki opozarjajo, da so obsežne investicije v razogljičenje svetovnega gospodarstva, ki so po nekaterih ocenah dosegle 20 bilijonov dolarjev, le minimalno zmanjšale odvisnost od fosilnih goriv. Medtem ko so zahodne države uvajale stroge okoljske dajatve in subvencionirale obnovljive vire, je Kitajska okrepila svojo prevlado na trgu sončnih in vetrnih komponent ob sočasnem odpiranju novih premogovnih elektrarn. Ta razhajanja v energetskih politikah po mnenju kritikov slabijo srednji razred in zmanjšujejo konkurenčnost zahodnega gospodarstva.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v svojem novoletnem nagovoru za leto 2025 izpostavil izjemen tehnološki vzpon države, ki ga zaznamujejo preboji na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Kljub ameriškim omejitvam pri izvozu naprednih polprevodnikov so kitajska podjetja, kot je DeepSeek, razvila stroškovno učinkovite modele UI, ki zaobilaze obstoječe sankcije. Ši je poudaril, da je kitajski bruto domači proizvod (BDP) leta 2025 dosegel 140 bilijonov juanov (približno 20 bilijonov dolarjev), s čimer je država izpolnila cilje petletnega načrta in ohranila stabilno petodstotno gospodarsko rast. Na trgu strojne opreme za UI se odvijajo obsežni premiki, saj podjetje ByteDance za leto 2026 načrtuje nakup Nvidijinih čipov H200 v vrednosti 14 milijard dolarjev, kar predstavlja znatno povečanje glede na letošnje investicije. Čeprav je ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa odobrila izvoz teh specifičnih procesorjev, Peking formalne odobritve za nakup še ni podal, saj želi zaščititi domačo industrijo polprevodnikov. Hkrati se v tekmo za prevlado na področju pomnilniških čipov HBM4 vrača južnokorejski Samsung, ki po navedbah vodstva podjetja že prejema pozitivne odzive strank glede konkurenčnosti svojih novih produktov, kar signalizira ponovni vzpon tehnološkega giganta v tem ključnem segmentu.

Dunajski delniški indeks ATX je zadnji trgovalni dan leta 2025 sklenil z novo rekordno vrednostjo, ko se je povzpel za 1,49 odstotka na 5.326,33 točke. Avstrijski osrednji borzni indeks je v celotnem letu zabeležil 45,41-odstotno rast, kar predstavlja najvišji letni donos po letu 2005 in četrti najboljši rezultat v zgodovini borze. Kljub začetnim pretresom zaradi napovedanih ameriških carin pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa, ki so indeks začasno potisnile na letno dno, se je trg hitro stabiliziral. Negotovost na ameriških trgih je vlagatelje preusmerila k evropskim vrednostnim papirjem, kar je močno koristilo dunajskemu trgu. Zagon rasti je bil v letu 2025 široko zasnovan, saj je rast cen zabeležilo 16 od 20 podjetij v indeksni strukturi. Glavni generatorji rasti so bili finančni naslovi, predvsem delnice bank Erste Group in BAWAG. Poleg bančnega sektorja so na optimizem vlagateljev vplivale tudi napovedi obsežnih infrastrukturnih investicij v Nemčiji, ki so tradicionalno tesno povezane z avstrijskim gospodarstvom. Dunajska borza je tako leto, ki so ga zaznamovala nihanja med geopolitičnimi tveganji in močnimi temelji podjetij, končala na najvišji ravni doslej.

Delnice so se v Evropi v torek odprle mešano, potem ko so v Aziji zdrsnile, saj so nekatere regionalne trge zaključile trgovanje za leto. Cene surove nafte so se rahlo povečale, zlato in srebro pa sta nadaljevala svojo rast. Pomembnejše azijske borze, vključno s Tokiom in Seulom, so bile v sredo zaprte zaradi novoletnih praznikov, trgovanje pa je bilo mešano na tistih borzah, ki so ostale odprte.

Kitajska je zvišala carine na uvoz govejega mesa iz vseh držav, kar bo po ocenah prizadelo Avstralijo za več kot milijardo dolarjev izvoza. Avstralski ministri so izrazili razočaranje nad novo trgovinsko politiko, industrijska skupina pa opozarja na škodo v vrednosti več kot milijarde dolarjev v trgovini med Avstralijo in Kitajsko.

Ameriški milijarder Elon Musk je stopnjeval besedni spor z britansko vlado in jo na svoji platformi X označil za fašistično. Odziv je sledil napovedi britanskih regulatorjev o preiskavi Muskovega klepetalnika z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI. Musk v zadnjem obdobju vse pogosteje kritizira uradni London, predvsem zaradi omejevanja svobode govora in regulacije tehnoloških velikanov. Spor se je osredotočil na delovanje umetne inteligence pri generiranju slik in vsebin na platformi X, ki bi lahko po mnenju britanskih oblasti spodbujale dezinformacije ali sovražni govor. Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je v odzivu na Muskove prejšnje provokacije poudarila pomen odgovorne regulacije spletnih vsebin, medtem ko Musk vztraja, da gre za neupravičeno cenzuro in napad na tehnološki razvoj. Napetosti med Muskom in Združenim kraljestvom se krepijo že od poletnih nemirov v državi, ko je milijarder prav tako ostro kritiziral delovanje policije in pravosodja. Trenutni spor glede preiskave sistema Grok predstavlja nov vrhunec v zaostrenih odnosih, ki bi lahko vplivali na prihodnje naložbe tehnoloških podjetij v britansko gospodarstvo in na razvoj zakonodaje o umetni inteligenci v Evropi.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s Slonokoščeno obalo podpisala sporazum, s katerim se Združene države Amerike zavezujejo k zagotovitvi 480 milijonov dolarjev pomoči za javno zdravstvo. Gre za del širše strategije 'Amerika prva', v okviru katere Bela hiša sklepa dvostranske dogovore z izbranimi državami, medtem ko na drugi strani izvaja obsežno krčenje splošnih sredstev za tujo pomoč. Ta poteza kaže na preobrat v ameriški zunanji politiki, kjer se pomoč ne dodeljuje več multilateralno, temveč preko ciljno usmerjenih bilateralnih pogodb, ki sledijo neposrednim interesom Washingtona. Sporazum prihaja v času, ko se države prejemnice ameriške pomoči soočajo z negotovostjo zaradi drastičnih rezov v proračunu za mednarodno sodelovanje. Z novim pristopom želi Trumpova administracija zagotoviti, da se sredstva porabijo v skladu z ameriškimi prednostnimi nalogami, obenem pa ohranja vpliv v ključnih regijah, kot je Zahodna Afrika. Kritiki opozarjajo, da takšna selektivna pomoč spodkopava globalne zdravstvene standarde, vendar Washington vztraja, da bodo dvostranski dogovori učinkovitejši pri doseganju konkretnih rezultatov v zdravstvu.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je potrdilo odpoklic približno 1.300 kilogramov (2.855 funtov) surove mlete govedine zaradi suma na onesnaženost z nevarno bakterijo E. coli. Izdelki, ki so bili distribuirani v šestih zveznih državah, vključno s Coloradom, izvirajo iz obrata za predelavo mesa v Idahu. Odpoklic se nanaša predvsem na govedino živali, hranjenih s travo, ki bi lahko predstavljala resno tveganje za zdravje potrošnikov. Po navedbah zveznih organov so se za preventivni ukrep odločili po tem, ko so v okviru rednega testiranja v distribucijskem centru v Idahu zaznali možnost prisotnosti patogena. Za zdaj ni poročil o morebitnih obolenjih, povezanih z uživanjem tega mesa, vendar strokovnjaki opozarjajo na previdnost. Ministrstvo svetuje vsem kupcem, naj preverijo serijske številke na embalaži in kupljeno meso zavržejo ali vrnejo na prodajno mesto.

Ameriško podjetje OpenAI, ki stoji za razvojem klepetalnika ChatGPT, je objavilo oglas za novo vodstveno delovno mesto z nazivom "vodja pripravljenosti" (Head of Preparedness). Izbrani kandidat bo zadolžen za nadzor in obvladovanje tveganj, ki jih prinaša vse zmogljivejša umetna inteligenca. Letna plača za to odgovorno funkcijo znaša približno 467.000 evrov oziroma pol milijona ameriških dolarjev, kar odraža kritičnost vloge pri zagotavljanju svetovne varnosti. Naloge novega vodje bodo obsegale širok spekter preventivnih ukrepov, od zmanjševanja tveganj za duševno zdravje uporabnikov do preprečevanja morebitnih zlorab umetne inteligence pri razvoju biološkega orožja. Podjetje poudarja, da bo imel zaposleni ključno vlogo pri blaginji sveta, saj se tehnologija razvija hitreje od obstoječih regulativnih okvirjev. Iskanje strokovnjaka prihaja v času povečanih razprav o etiki in varnosti avtomatiziranih sistemov v tehnološki industriji.

Tehnološki velikan Google je po dveh desetletjih delovanja storitve Gmail začel uvajati funkcijo, ki uporabnikom omogoča spremembo njihovega e-poštnega naslova s končnico .com brez potrebe po ustvarjanju novega računa. Nova posodobitev, ki se uvaja postopoma, odpravlja dolgoletno omejitev, zaradi katere so bili prvotno izbrani uporabniški naslovi trajni. Funkcija je zasnovana tako, da uporabniki ob spremembi naslova ohranijo vsa svoja e-poštna sporočila, datoteke v storitvi Drive, aplikacije in ostale povezane podatke. Postopek spremembe je mogoče izvesti prek nastavitev Googlovega računa, pri čemer podjetje uvaja tudi določene varovalke in omejitve za preprečevanje zlorab. Po spremembi bodo uporabniki v Googlove storitve, kot so Maps, YouTube in Drive, lahko vstopali z uporabo starega ali novega naslova, saj stari naslov deluje kot alias. Ta novost je bila napovedana že konec leta 2025 in predstavlja pomemben korak za digitalno identiteto milijonov uporabnikov, ki so do zdaj uporabljali zastarela ali neprofesionalna uporabniška imena.

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je izdalo opozorilo o odpoklicu mlete govedine, ki je bila distribuirana v šest zveznih držav ZDA. Ukrep so sprejeli zaradi utemeljenega suma kontaminacije z nevarno bakterijo Escherichia coli (E. coli), ki lahko pri ljudeh povzroči resne prebavne težave in druge zdravstvene zaplete. Izdelki so bili prodani distributerjem v Kaliforniji, Koloradu, Idahu, Montani, Pensilvaniji in Washingtonu. Po navedbah pristojnih organov so bili sporni mesni izdelki že umaknjeni s polic oziroma so v postopku vračila, potrošnike pa pozivajo k previdnosti. Čeprav za zdaj ni poročil o morebitnih boleznih, povezanih s tem odpoklicem, USDA svetuje vsem, ki so meso kupili, naj ga ne uživajo, temveč ga zavržejo ali vrnejo na mesto nakupa. Zdravstvene službe v omenjenih državah so v stanju pripravljenosti za morebitne primere okužb, ki se običajno pokažejo v treh do štirih dneh po zaužitju kontaminirane hrane.

Podjetje s sedežem v Idahu je sprožilo obsežen odpoklic približno 1360 kilogramov (3000 funtov) surovega mletega govejega mesa, potem ko so se pojavili sumi o morebitni kontaminaciji z nevarno bakterijo E. coli. Odpoklic vpliva na distribucijske verige v šestih ameriških zveznih državah, kjer so pristojni organi že izdali opozorilo potrošnikom, naj preverijo vsebino svojih zamrzovalnikov in hladilnikov. Preiskava je pokazala, da bi sporno meso lahko predstavljalo resno tveganje za zdravje ljudi, saj okužba z bakterijo E. coli povzroča hude prebavne težave, v nekaterih primerih pa tudi odpoved ledvic. Ameriške sanitarne službe tesno sodelujejo s proizvajalcem pri odstranjevanju izdelkov s polic trgovin, medtem ko poročil o morebitnih obolenjih do trenutka objave še niso potrdili. Potrošnikom svetujejo, da izdelke vrnejo na mesto nakupa ali jih zavržejo.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v zadnjem četrtletju leta 2025 zabeležil 16-odstotni upad dobav vozil v primerjavi z enakim obdobjem lani, s čimer je podjetje izgubilo naziv največjega svetovnega prodajalca električnih vozil. Skupno je Tesla v četrtem četrtletju kupcem dostavila 418.227 vozil, kar je manj od pričakovanj analitikov in precej pod rezultatom kitajskega tekmeca BYD, ki je zasedel prvo mesto na svetovnem trgu. Letna raven prodaje se je prav tako znižala za približno 9 odstotkov, kar predstavlja drugo zaporedno leto upada prodaje za podjetje pod vodstvom Elona Muska. Kljub negativnim prodajnim rezultatom se je vrednost Teslinih delnic na borzi po objavi podatkov presenetljivo zvišala za skoraj dva odstotka. Analitiki ocenjujejo, da so bili vlagatelji že vnaprej pripravljeni na slabše rezultate, saj je podjetje konec decembra nenavadno objavilo konservativne napovedi, da bi ublažilo odziv trga. Upad prodaje sproža resna vprašanja o stabilnosti Teslinega osnovnega avtomobilskega poslovanja v času vse močnejše konkurence kitajskih proizvajalcev, ki s cenovno dostopnejšimi modeli hitro prodirajo na globalni trg.

V ameriški zvezni državi Kalifornija je stopilo v veljavo povišanje minimalne plače, ki se je po novem dvignila za 40 centov na 16,90 dolarja na uro. Ta letni prirast je neposredna posledica državne zakonodaje, ki zahteva redne prilagoditve glede na stopnjo inflacije. Namen ukrepa je zagotoviti, da prihodki delavcev sledijo naraščajočim življenjskim stroškom, ki v zadnjem obdobju močno obremenjujejo gospodinjstva. Odzivi v regiji Coachella Valley so mešani, saj se delavci in delodajalci različno spopadajo s spremembo. Medtem ko zaposleni poudarjajo, da je vsako povišanje v času visoke rasti cen dobrodošlo, se nekateri gospodarstveniki bojijo dodatnih obremenitev za podjetja. Kljub temu zakonodaja ostaja trdna v svojem namenu ohranjanja kupne moči prebivalstva v eni najdražjih ameriških zveznih držav.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v preteklem letu izgubil položaj vodilnega svetovnega ponudnika, saj ga je po številu prodanih vozil prehitel kitajski tekmec BYD. Tesla je lani prodala 1,64 milijona vozil, kar predstavlja devetodstotni upad v primerjavi z letom 2024. Še posebej izrazit padec je podjetje pod vodstvom Elona Muska zabeležilo v zadnjem četrtletju, ko se je prodaja na letni ravni znižala za 15,6 odstotka. Medtem je BYD v istem obdobju prodal 2,26 milijona vozil in s tem prevzel primat na trgu. Strokovnjaki padec prodaje Tesle pripisujejo več dejavnikom, med katerimi izstopa ukinitev ameriških zveznih davčnih olajšav v višini 7500 dolarjev. Poleg ostre konkurence na kitajskem trgu, ki velja za največjega na svetu, analitiki opozarjajo tudi na vpliv osebnosti Elona Muska. Njegovo aktivno sodelovanje v administraciji Donalda Trumpa naj bi odvrnilo del okoljsko ozaveščenih kupcev, ki so se posledično odločili za konkurenčne znamke. BYD svojo rast krepi predvsem v Evropi in Avstraliji, kjer kupce privablja z nižjimi cenami v primerjavi z ameriškimi tekmeci.

Stranke, ki niso prejele samodejnega vračila denarja v okviru 2,5 milijarde dolarjev vredne poravnave zaradi zavajajočega vpisovanja v Amazon Prime, lahko sedaj vložijo zahtevek za povračilo.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno obudil zamisel o nakupu Grenlandije, kar je po poročanju ameriških medijev potrdil državni sekretar Marco Rubio. Rubio je skupini zakonodajalcev pojasnil, da predsednikovi svetovalci že pripravljajo posodobljen načrt za iskanje poti do pridobitve tega strateško pomembnega ozemlja. Čeprav podrobnosti o samem načrtu pred senatorji niso bile razkrite, poteza nakazuje na vnovično oživitev diplomatske in gospodarske pobude, ki je v mednarodni javnosti prvič odmevala že pred leti. Grenlandija, ki je samoupravno ozemlje pod suverenostjo Kraljevine Danske, ostaja v središču ameriških interesov predvsem zaradi svoje geostrateške lege na Arktiki in bogatih naravnih virov. Strokovnjaki ocenjujejo, da so prizadevanja ameriške administracije povezana z naraščajočo prisotnostjo Rusije in Kitajske v regiji. Kljub temu, da so danske oblasti v preteklosti takšne predloge zavrnile, Bela hiša vztraja pri preučevanju možnosti za morebitno transakcijo ali tesnejše povezovanje z otokom.

Zvezna država Ohio bo leta 2026 zvišala minimalno plačo, ki bo za zaposlene, ki ne prejemajo napitnin, znašala 11 dolarjev na uro. To predstavlja 2,8-odstotno povečanje glede na trenutno veljavne stopnje v letu 2025, ko je minimalna urna postavka znašala 10,70 dolarja. Prilagoditev bo vplivala tudi na delavce, ki prejemajo napitnine; njihova minimalna urna postavka se bo s 5,35 dolarja zvišala na 5,50 dolarja. Nova uredba bo začela veljati v četrtek, ko se uradno začne novo koledarsko leto 2026. Gre za redno prilagoditev, ki sledi gospodarskim kazalnikom v zvezni državi. Čeprav je zvišanje v odstotkih razmeroma majhno, bo po navedbah lokalnih oblasti neposredno vplivalo na tisoče delavcev v storitvenem sektorju in maloprodaji, ki prejemajo najnižja plačila. Odločitev odraža prizadevanja države, da ohrani kupno moč najslabše plačanih delavcev v obdobju inflacijskih pritiskov.

Tajvanski dolar je na zadnji trgovalni dan leta 2025 trgovanje končal pri vrednosti 31,438 za ameriški dolar, s čimer je v celotnem letu pridobil 1,343 enote oziroma 4,27 odstotka vrednosti. S tem se je končalo triletno obdobje nenehnega padanja vrednosti tajvanske valute, ki se je začelo leta 2022. Kljub rahlemu upadu na zadnji dan trgovanja, ko je valuta izgubila 0,01 tajvanskega dolarja, je leto zaznamovala visoka volatilnost, ki so jo povzročali predvsem geopolitični pretresi in negotova denarna politika ameriške centralne banke Federal Reserve. Medtem ko je devizni trg ob koncu leta kazal znake stabilizacije, je tajvanska borza zadnji trgovalni dan končala z rekordnimi vrednostmi, saj je osrednji indeks presegel mejo 29.000 točk. Analitiki ocenjujejo, da so h krepitvi valute v letu 2025 prispevali predvsem tuji kapitalski prilivi, čeprav je trg maja doživel močan pretres in odliv sredstev. Za leto 2026 finančne institucije napovedujejo nadaljnjo krepitev tajvanske valute, k čemur naj bi prispevala večja preglednost finančnih tokov med Tajvanom in Združenimi državami Amerike.

Ameriško podjetje The Walt Disney Company je po poročanju tujih tiskovnih agencij pristalo na plačilo civilne kazni v višini 10 milijonov ameriških dolarjev. Odločitev je posledica poravnave v postopku glede domnevnih kršitev zakonov o varovanju zasebnosti otrok na spletu. Poleg denarne kazni so podjetju naložili tudi prepoved določenih praks, ki so bile v nasprotju z veljavno zakonodajo o zaščiti mladoletnih uporabnikov. Preiskava je razkrila, da je multinacionalka zbirala osebne podatke otrok brez ustreznega soglasja staršev, kar predstavlja resno kršitev varnostnih standardov. V okviru poravnave se je Disney zavezal k izboljšanju svojih protokolov in izbrisu nezakonito pridobljenih podatkov. Primer velja za enega pomembnejših opominov tehnološkim velikanom glede odgovornosti pri upravljanju s podatki najranljivejših skupin uporabnikov v digitalnem okolju.

Vrednosti različnih tečajev ameriškega dolarja v Argentini in Peruju so v soboto, 3. januarja 2026, ostale nespremenjene glede na zadnji delovni dan. V Argentini so finančni trgi ohranili stabilne ravni za t. i. modri dolar (dólar blue) ter finančna tečaja MEP in CCL, medtem ko v Peruju poročajo o stabilni kotaciji na nacionalnem trgu. Stabilizacija sledi obdobju visoke volatilnosti, ki je zaznamovalo zaključek preteklega leta. Latinskoameriška gospodarstva se še naprej spopadajo z vplivi ameriške valute na lokalno inflacijo in kupno moč. Podatki kažejo na konsolidacijo tečajev po burnem decembrskem dogajanju, ko je dolar v regiji beležil rekordne vrednosti. Investitorji in javnost pozorno spremljajo gibanje valute, saj razlike med uradnimi in vzporednimi tržnimi tečaji neposredno vplivajo na stroške uvoza in potrošniške cene v regiji.

Ameriška trgovska veriga Wegmans je v svojih poslovalnicah v New Yorku, natančneje na Manhattnu in v Brooklynu, uvedla sistem za zbiranje biometričnih podatkov vseh obiskovalcev. Po navedbah poročil so v začetku januarja 2026 v trgovinah izobesili obvestila, ki kupce informirajo o zajemu podatkov o njihovih očeh, glasovih in obrazih. Ta poteza je sprožila nemudno pozornost javnosti in medijev, saj sistem beleži biometrične identifikatorje vsake osebe, ki vstopi v prostore trgovine. Podjetje s tem korakom vzpostavlja obsežno bazo podatkov, kar vključuje napredne tehnologije za prepoznavanje obrazov in analizo glasu. Čeprav so obvestila o zbiranju podatkov javno objavljena na vhodih v trgovine, se v javnosti že pojavljajo vprašanja o zasebnosti in namenu uporabe tako občutljivih informacij. Za zdaj podjetje Wegmans še ni podalo podrobnejših pojasnil o tem, kako dolgo bodo podatki shranjeni in ali bodo dostopni tretjim osebam, kar povečuje zaskrbljenost med zagovorniki pravic potrošnikov.

Podjetje Cox Automotive je v svoji najnovejši napovedi objavilo, da se bo prodaja novih vozil v Združenih državah Amerike leta 2026 zmanjšala za 2,4 odstotka na približno 15,8 milijona enot. Analitiki pričakujejo, da bo k temu upadu najbolj prispevala slabša cenovna dostopnost vozil za potrošnike, kar se kaže v postopnem upočasnjevanju avtomobilskega trga. Posebej izrazit upad napovedujejo v segmentu prodaje poslovnim in institucionalnim kupcem, kjer naj bi se obseg prodaje zmanjšal za 6,1 odstotka. To nakazuje na širše ohlajanje povpraševanja v panogi, ki se bo v naslednjih letih spopadala z gospodarskimi pritiski na proračune gospodinjstev in podjetij. Napovedi kažejo, da bo leto 2026 prelomno obdobje za ameriški avtomobilski trg, saj se po obdobju nestanovitnosti ponudbe zdaj v ospredje prebijajo vprašanja dolgoročne kupne moči prebivalstva. Čeprav so zaloge vozil trenutno stabilne, visoki stroški financiranja in visoke cene novih avtomobilov odvračajo potencialne kupce.

Podjetje iz Idaha je iz prodaje v 26 ameriških zveznih državah odpoklicalo več kot 38.000 kartonov priljubljenih krompirjevih kroketov, znanih kot tater tots. Ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA) je sporočila, da obstaja resna nevarnost kontaminacije z delci plastike, ki so se v izdelku pojavili med proizvodnim procesom. Odpoklic zajema široko območje, vključno s Florido, Arkansasom, Oregonom, Washingtonom in Kalifornijo. Zdravstveni uradniki so opozorili potrošnike, naj kupljenih izdelkov ne uživajo, saj tujki v hrani predstavljajo tveganje za poškodbe ali zadušitev. Distribucijska mreža podjetja je obsežna, kar je povzročilo hitro širjenje opozorila po celotnem ozemlju Združenih držav Amerike. Podjetje trenutno preiskuje izvor kontaminacije v svojem obratu, da bi preprečilo nadaljnje incidente. Tovrstni odpoklici v ameriški prehrambeni industriji niso redki, vendar obseg tega primera, ki vključuje več tisoč enot proizvoda, zahteva takojšnje ukrepanje trgovcev in kupcev. Za zdaj ni poročil o morebitnih poškodbah ali zdravstvenih težavah uporabnikov, povezanih s tem specifičnim odpoklicem. Proizvajalec je zagotovil, da bo kupcem povrnil stroške nakupa oporečnega blaga.

Tehnološki gigant Google je začel uvajati obsežne posodobitve za svojo e-poštno storitev Gmail, ki jo uporablja več kot tri milijarde ljudi po vsem svetu. Osrednja novost je integracija modela umetne inteligence Gemini 3, ki platformo spreminja v proaktivnega osebnega pomočnika. Nove funkcije uporabnikom omogočajo samodejno povzemanje dolgih dopisovanj, pomoč pri sestavljanju osnutkov sporočil ter prednostno razvrščanje e-pošte, kar naj bi zmanjšalo preobremenjenost z informacijami. Poleg tehničnih izboljšav je podjetje omogočilo tudi možnost spreminjanja e-poštnih naslovov. Kljub povečani produktivnosti, ki jo obljubljajo nova orodja, se v javnosti pojavljajo pomisleki glede varovanja zasebnosti. Ker umetna inteligenca analizira vsebino poštnih predalov za generiranje povzetkov in odgovorov, strokovnjaki opozarjajo na vprašanje obdelave osebnih podatkov. Google te spremembe predstavlja kot nujno evolucijo storitve, ki bo uporabnikom prihranila čas, vendar pa uvajanje umetne inteligence neposredno v zasebno komunikacijo prinaša nove izzive za nadzor nad podatki. Posodobitev je sprva na voljo predvsem uporabnikom v Združenih državah Amerike in naročnikom posebnih paketov umetne inteligence. Google s tem korakom utrjuje svojo pozicijo v tekmi na področju generativne umetne inteligence, kjer poskuša Gemini postati nepogrešljiv del vsakodnevnih digitalnih opravil. Uporabniki so zdaj pred izbiro, ali bodo sprejeli nove pogoje in zmogljivosti, ki jih prinaša umetna inteligenca, ali pa bodo ostali pri tradicionalnih načinih uporabe e-pošte.

Ameriško podjetje Meta Platforms je napovedalo serijo strateških dolgoročnih sporazumov s podjetji Vistra, TerraPower in Oklo, s katerimi si želi zagotoviti stabilno oskrbo z električno energijo za svoje rastoče potrebe na področju umetne inteligence. Osrednji del dogovora predstavlja 20-letna pogodba s podjetjem Vistra za nakup več kot 2.600 megavatov energije iz treh obstoječih jedrskih elektrarn, kar vključuje tudi povečanje njihove zmogljivosti. Meta s tem korakom naslavlja energetsko intenzivne potrebe svojih podatkovnih centrov, vključno s superračunalniškim vozliščem Prometheus v Ohiu. Poleg uporabe obstoječih virov se Meta spopada z izzivi prihodnje oskrbe s podpiranjem novih tehnologij. Sodelovanje s podjetjem TerraPower, ki ga podpira Bill Gates, vključuje razvoj dveh reaktorjev tipa Natrium, ki namesto vode za hlajenje uporabljata natrij. Hkrati je podjetje sklenilo dogovor s podjetjem Oklo za gradnjo novih mikroreaktorjev v zvezni državi Ohio, kar naj bi po napovedih ustvarilo tisoče novih delovnih mest v gradbeništvu in operativnem sektorju. Pričakuje se, da bodo novi viri energije v omrežje vključeni med letoma 2030 in 2035. Strateška usmeritev Mete odraža širši trend v tehnološki industriji, kjer veliki ponudniki oblačnih storitev iščejo brezogljične in zanesljive vire energije. Dogovori naj bi skupno zagotovili do 6,6 gigavata električne energije, kar bi zadoščalo za oskrbo približno petih milijonov gospodinjstev, vendar bo vsa energija namenjena poganjanju infrastrukture za umetno inteligenco. Finančne podrobnosti poslov niso bile razkrite, so pa delnice vpletenih energetskih podjetij po objavi novice na borzi močno zrasle.

Ustanovitelja tehnološkega giganta Google, Larry Page in Sergey Brin, sta po poročanju tujih medijev v dneh pred božičem začela postopek umika delov svojih finančnih imperijev iz Kalifornije. Po poročanju časnika The New York Times sta se za ta korak odločila v času, ko progresivni kalifornijski zakonodajalci razpravljajo o uvedbi novega davka na premoženje milijarderjev. Dokumenti razkrivajo, da sta ustanovitelja že začela preoblikovati ali ukinjati številna podjetja z omejeno odgovornostjo, ki so registrirana v tej zvezni državi. Sergey Brin je v zgolj desetih dneh pred prazniki preoblikoval ali preselil 15 podjetij, ki upravljajo njegove poslovne interese in naložbe. Med njimi je sedem podjetij, vključno s tistimi za upravljanje njegove superjahte in deleža na zasebnem letalskem terminalu letališča v San Joseju, že prenesel v Nevado. Podobne poteze je povlekel tudi Larry Page, saj je več kot 45 z njim povezanih podjetij vložilo dokumentacijo za prenehanje dejavnosti ali selitev iz Kalifornije. Ta trend odhajanja najbogatejših prebivalcev predstavlja resen izziv za kalifornijski proračun, saj zvezna država močno temelji na davčnih prihodkih najpremožnejših posameznikov. Selitev subjektov v Nevado, ki je znana po bolj ugodni davčni zakonodaji, nakazuje na širši pojav selitve kapitala iz tehnološkega središča Silicijeve doline v države z manjšimi davčnimi obremenitvami. Čeprav se uradni predstavniki obeh milijarderjev še niso odzvali na poizvedbe, so korporativne objave jasen pokazatelj njune namere po zmanjšanju prisotnosti v matični državi.

Keysight Technologies je predstavil novo programsko rešitev za zagotavljanje zanesljivosti sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Socure se je pridružil skupnosti WEF Unicorn in bo sodeloval v Davosu 2026, s poudarkom na zaupanja vredni identiteti. Ministrstvo za obrambo ZDA išče rešitve za uporabo UI/ML pri ocenjevanju sprejetja ničelne zaupnosti. Ping Identity je zaključil prevzem podjetja Keyless in dodal biometrijo brez znanja v svojo ponudbo. Izvršni Yuan je zaključil srečanje o znanosti in tehnologiji v Taipeiju, kjer so načrtovali nove načine uporabe tajvanske umetne inteligence za gospodarski razvoj.

Tajvanski delniški trg je zadnji dan trgovanja dosegel novo rekordno vrednost, pri čemer je indeks ob odprtju poskočil za 16,36 točke na 28.723,49 točke in dosegel najvišjo vrednost 28.860,87 točke. K rasti so prispevale predvsem delnice s področja pomnilnikov, kot so 力積電, 南亞科 in 華邦電. Delnice TSMC so se povzpele na rekordnih 1.550 NT$, s čimer je tržna kapitalizacija podjetja presegla 40 bilijonov NT$. Kljub padcu ameriških indeksov so terminske pogodbe na tajvanski indeks ponoči zabeležile rast.

Ameriško zunanje ministrstvo je uradno izrazilo močno zaskrbljenost nad nedavno sprejetimi spremembami zakona o informacijskih in komunikacijskih omrežjih v Južni Koreji, ki ga opozicija označuje kot zakon za zatiranje dezinformacij. Washington opozarja, da bi nova zakonodaja, ki nalaga strožje obveznosti upravljavcem velikih spletnih platform pri odstranjevanju domnevno lažnih novic, lahko negativno vplivala na poslovanje ameriških tehnoloških velikanov, kot so Google, Meta in X, ter hkrati spodkopala svobodo govora. Južnokorejsko ministrstvo za zunanje zadeve in Komisija za komunikacije sta se na ameriške kritike odzvala z zagotovilom, da zakonodaja ni uperjena proti določenim državam ali podjetjem, temveč je njen namen zaščita temeljnih pravic državljanov in odpravljanje družbene škode v digitalnem okolju. Kljub temu so ameriški uradniki, vključno s podsekretarko za javno diplomacijo Saro Rogers, poudarili, da bi lahko ti ukrepi ustvarili nepotrebne ovire v digitalnih storitvah in ogrozili tehnološko sodelovanje med državama. Spor se že odraža na diplomatskem in gospodarskem področju, saj naj bi bili prav ti zakonski predlogi razlog za preložitev srečanja skupnega odbora za prostotrgovinski sporazum (FTA) med Južno Korejo in ZDA. Južnokorejska vlada napoveduje tesno komunikacijo z ameriškimi organi med pripravljanjem podzakonskih aktov, medtem ko opozicijska Demokratska stranka, ki je zakon v parlamentu uveljavila, vztraja pri njegovem izvajanju brez sprememb.

Tečaji delnic na newyorških borzah so se v sredo gibali neenotno, saj so vlagatelji po zaporednih dneh rasti in doseganju rekordnih vrednosti zavzeli previdnejši položaj. Trgovanje je zaznamoval premor po torkovih rekordnih rezultatih, ko sta borzna indeksa Dow Jones in S&P 500 zaključila pri najvišjih vrednostih v zgodovini. Analitiki ocenjujejo, da so se udeleženci na trgu odločili za unovčevanje dobičkov, medtem ko čakajo na nove gospodarske podatke. Indeks Dow Jones in širši indeks S&P 500 sta v začetku tedna kazala močno rast, vendar se je v sredo optimizem nekoliko umiril. Kljub manjšim nihanjem trg ostaja stabilen, saj vlagatelji še vedno ocenjujejo prihodnjo pot denarne politike ameriške centralne banke. Tehnološki sektor je prav tako beležil mešane rezultate, kar je vplivalo na indeks Nasdaq. Splošno razpoloženje na Wall Streetu ostaja previdno optimistično, vendar brez izrazitega novega zagona, ki bi indekse potisnil še višje. Vlagatelji so se v sredo izogibali tveganim potezam, kar je povzročilo stagnacijo oziroma le manjše premike v obe smeri pri večini pomembnih delnic.

Multinacionalna medijska korporacija Music Television (MTV) je z letom 2026 ukinila svoje specializirane glasbene kanale, ki so neprekinjeno predvajali glasbene vsebine v devetih državah. Ukrep je prizadel ključne evropske trge, vključno z Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Irsko, Poljsko in Avstrijo, medtem ko so se od oddajanja poslovili tudi v Braziliji in Avstraliji. V Združenih državah Amerike mreža MTV medtem ohranja svoje redne televizijske prenose. Odločitev o ukinitvi kanalov, kot je MTV Music, odraža korenite spremembe v potrošnji medijskih vsebin, saj se občinstvo vse bolj preusmerja k digitalnim platformam na zahtevo. Poteza sledi širšemu trendu prestrukturiranja znotraj podjetja Paramount Global, ki se spopada s padajočo gledanostjo linearne televizije. Čeprav blagovna znamka ostaja prisotna na spletu, dokončna ukinitev teh kanalov zaznamuje konec obdobja klasične televizijske glasbene produkcije, ki je desetletja sooblikovala globalno pop kulturo.

Tehnološka podjetja, ki vlagajo milijarde dolarjev v širitev podatkovnih centrov za podporo umetni inteligenci in računalništvu v oblaku, se vse pogosteje spopadajo z nasprotovanjem lokalnih prebivalcev v Združenih državah Amerike. Skupnosti v zveznih državah, kot je Pensilvanija, vse glasneje izražajo nezadovoljstvo na sejah občinskih svetov, kjer uradnike pozivajo k zavrnitvi projektov zaradi neposredne bližine stanovanjskih objektov. Glavni razlogi za odpor so povezani z vplivom na okolje, saj ti objekti porabijo ogromne količine električne energije in vode. Lokalne oblasti se trudijo prilagoditi svoje prostorske načrte in zakonodajo, da bi ugotovile, ali se tovrstni energetsko potratni centri sploh umeščajo v njihovo okolje. Prebivalci opozarjajo, da so projekti pogosto načrtovani v neposredni bližini njihovih domov, kar povzroča skrbi glede hrupa in vizualnega posega v prostor. Medtem ko razvijalci iščejo nove lokacije s hitrejšimi povezavami do virov energije, se informacije o uspešnih uporih širijo med različnimi kraji, kar vodi do usklajenega civilnega upora proti hitri rasti tehnološke infrastrukture.

Steve Phelps bo konec januarja odstopil s položaja komisarja NASCAR po 20 letih v organizaciji. Odstop je posledica zvezne protimonopolne tožbe, med katero so bila razkrita sporna besedilna sporočila. Sojenje se je končalo konec lanskega leta.

Kitajski proizvajalec BYD je v letu 2025 prodal več kot 2,2 milijona električnih vozil, s čimer je prehitel Teslo in postal največji svetovni proizvajalec električnih vozil. Prodaja BYD je za več kot pol milijona presegla prodajo Tesle, ki je v istem letu dobavila 1,64 milijona vozil, kar je 9 % manj kot leto prej.

Japonski tehnološki konglomerat SoftBank Group je dokončal zgodovinsko investicijo v podjetje OpenAI, ki je razvilo klepetalnik ChatGPT. Celotna naložba v vrednosti 40 milijard dolarjev je bila zaključena prejšnji teden s prenosom zadnje tranše v višini približno 22 milijard dolarjev. S tem korakom je SoftBank pridobil približno 11-odstotni lastniški delež v vodilnem podjetju na področju umetne inteligence, kar utrjuje položaj ustanovitelja Masayoshija Sona kot enega najpomembnejših vlagateljev v to tehnologijo. Investicija je bila strukturirana kot kombinacija neposrednega kapitala in sindiciranega soinvestiranja, njena izvedba pa se je začela že v začetku leta 2024. Del sredstev bo OpenAI namenil za ambiciozne infrastrukturne projekte, vključno z razvojem podatkovnih centrov, kot je projekt Stargate. SoftBank je za financiranje tega posla pred kratkim prodal svoj 5,8 milijarde dolarjev vreden delež v proizvajalcu čipov Nvidia, kar kaže na strateški premik k neposrednemu lastništvu v razvijalcih algoritmov umetne inteligence. Po zadnjih ocenah se vrednost podjetja OpenAI na trgu giblje med 300 in 500 milijardami dolarjev.

Ameriško podjetje Tesla v lasti milijarderja Elona Muska je prvič v svoji zgodovini izgubilo položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil na letni ravni. Po podatkih, ki jih je objavila agencija Bloomberg, je primat prevzel kitajski tekmec BYD Co. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta presegla pričakovanja analitikov, to ni zadostovalo za ohranitev prvega mesta pred kitajskim velikanom, ki vztrajno krepi svoj tržni delež. Preobrat na trgu električnih avtomobilov odraža spreminjajočo se dinamiko v avtomobilski industriji, kjer kitajski proizvajalci z močno državno podporo in vertikalno integrirano proizvodnjo postajajo vse bolj dominantni. BYD je s široko paleto cenovno dostopnejših modelov uspel nagovoriti širši krog potrošnikov, medtem ko se je Tesla v zadnjem obdobju spopadala z vprašanji glede osvežitve svoje flote in cenovne politike. Ta premik pomeni pomemben mejnik v globalnem prehodu na trajnostno mobilnost, saj kitajska podjetja zdaj narekujejo tempo rasti v sektorju.

Tesla je izgubila vodilni položaj v prodaji električnih vozil, delno zaradi upora kupcev proti desničarski politiki Elona Muska, prenehanja davčnih olajšav v ZDA in močne konkurenčnosti iz tujine. Medtem ko je BYD prehitel Teslo v prodaji, pa analitiki menijo, da niti eno podjetje ni imelo posebej uspešnega leta v primerjavi s podjetji kot je Kia.

Tesla je izgubila položaj vodilnega svetovnega prodajalca električnih vozil, saj so njene prodajne številke v letu 2025 upadle zaradi zmanjšanja povpraševanja, ukinitve spodbud v ZDA in vse večje konkurence. Medtem ko Musk stavi na umetno inteligenco in robotaksije, BYD krepi svojo prisotnost na globalnem trgu električnih vozil.

Vremenske razmere v jugovzhodni Nebraski se bodo v nedeljo začele izboljševati s prihodom toplejšega vremena, temperature pa se bodo gibale okoli 4 stopinj Celzija. Po več sivih dneh se je pojavilo sonce, a zjutraj je bilo še hladno, temperature so se gibale med -2 in -1 stopinjo Celzija. Večer bo oblačen, temperature pa se bodo spustile blizu zmrzišča.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla je v letu 2025 izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih avtomobilov, saj ga je po prodajnih rezultatih prehitel kitajski tekmec BYD. Čeprav je Tesla v zadnjem četrtletju leta zabeležila padec dobav, je BYD s svojo agresivno cenovno politiko in širitvijo na mednarodne trge uspel prevzeti vodilni položaj na trgu. To pomeni zgodovinski premik v avtomobilski industriji, saj je ameriško podjetje prvič po dolgem obdobju prevlade moralo priznati premoč kitajskemu podjetju. Analitiki poudarjajo, da so h končnemu rezultatu prispevali predvsem raznolika ponudba modelov kitajskega velikana in nižji proizvodni stroški, kar je podjetju BYD omogočilo nagovarjanje širšega kroga potrošnikov. Tesla se je v tem obdobju spopadala z večjimi logističnimi izzivi in ostrejšo konkurenco na ključnih trgih, vključno z Evropo in Kitajsko. Prevlada podjetja BYD ob koncu leta 2025 potrjuje rastočo moč kitajske avtomobilske industrije v globalnem prehodu na zeleno mobilnost.

Podjetje fal.ai je ob koncu leta 2025 predstavilo novo različico generatorja slik Flux.2 [dev] Turbo, ki z uporabo tehnologije LoRA adapterjev omogoča do desetkrat cenejšo in šestkrat hitrejšo obdelavo vizualnih vsebin. Model z odprto kodo, ki je dostopen na platformi Hugging Face, predstavlja pomemben korak k demokratizaciji visoko zmogljive umetne inteligence (AI), saj omogoča učinkovito delovanje ob znatno nižjih stroških infrastrukture. Istočasno sta podjetji Applied Digital in EKSO Bionics Holdings napovedali strateško združitev oblaka Applied Digital Cloud v novo entiteto ChronoScale Corporation. Gre za specializirano platformo za računalništvo v oblaku, ki bo namenjena izključno zahtevnim obdelavam podatkov za umetno inteligenco. Ta korak bo podjetjema omogočil večjo kapitalsko fleksibilnost in hitrejšo širitev na trgu, kjer primanjkuje zmogljive strojne opreme za poganjanje zapletenih algoritmov. Na področju digitalnih financ sta platformi WOW EARN in Zetarium sklenili partnerstvo, ki je namenjeno tesnejšemu povezovanju tradicionalnih finančnih mehanizmov z gospodarstvom Web3. Sodelovanje se bo osredotočalo na razvoj odprte infrastrukture in mehanizmov zastavljanja (staking), kar naj bi povečalo sprejetje decentraliziranih financ (DeFi) med širšo javnostjo in institucionalnimi vlagatelji.

Ameriški proizvajalec električnih vozil Tesla načrtuje znatno razširitev svojih proizvodnih zmogljivosti v tovarni v bližini Berlina, pri čemer naj bi se širitev izvedla tekom leta 2026. Kljub trenutnim zahtevnim tržnim razmeram v Nemčiji in padcu prodaje nekaterih modelov, so v podjetju optimistični glede dolgoročnega povpraševanja. V preteklem letu se je proizvodnja v vseh četrtletjih povečevala skladno z internimi načrti družbe, kar predstavlja osnovo za nove investicije v nemški obrat. Načrtovana širitev prihaja v času, ko se celotna avtomobilska industrija v Evropi spopada s spremenljivimi subvencijami in vse močnejšo konkurenco s strani kitajskih proizvajalcev. Tesla z napovedjo investicije v svojo edino evropsko gigatovarno potrjuje strateški pomen lokacije v Grünheideju, s čimer želi utrditi svoj tržni delež na evropskem trgu električnih vozil. Podrobnosti o točnih zneskih investicije in morebitnih novih zaposlitvah podjetje uradno še ni razkrilo.