Ameriški predsednik Donald Trump je v luči priprav na vmesne volitve leta 2026 sprejel več strateških odločitev, vključno z enoletnim odlogom uvedbe 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice. Ukrep je bil sprejet zaradi naraščajočih skrbi glede življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Hkrati je predsednik v intervjuju potrdil, da se bo v naslednjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, projekta, ki ga sam označuje za izjemno priljubljenega, čeprav je v preteklosti že sprožil številne polemike. Demokratska stranka medtem izraža resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v volilni proces. Republikanci imajo v predstavniškem domu le tesno večino, zgodovinski trendi pa nakazujejo, da bi jo leta 2026 lahko izgubili. Trumpovi kritiki opozarjajo na njegove poskuse preoblikovanja volilnih okrajev in domnevno ciljanje na demokratske politike ter donatorje. Posebno pozornost vzbuja tudi napet odnos z vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko omejilo nekatere predsednikove pristojnosti, ter Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

V Teheranu in drugih iranskih mestih so izbruhnili množični protesti, ki so neposreden odziv na drastično slabšanje gospodarskih razmer v državi. Protestno gibanje se je okrepilo po junijskem dvanajstdnevnem oboroženem spopadu z Izraelom, med katerim so Združene države Amerike izvedle zračne napade na ključna iranska jedrska najdišča. Teokratski režim v Teheranu se trenutno spopada z dvojnim pritiskom: notranjim nezadovoljstvom prebivalstva in zunanjim pritiskom mednarodne skupnosti. Gospodarski položaj Irana se je septembra še dodatno poslabšal s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov, kar je povzročilo strmo padanje vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo. Medtem ko oblasti poskušajo zadušiti proteste z represivnimi ukrepi, se v mednarodnih krogih pojavljajo ugibanja o morebitni tuji vlogi pri spodbujanju nemirov. Združene države Amerike in Izrael namreč v luči iranskega jedrskega programa opozarjajo na možnost novih vojaških posredovanj, kar še dodatno destabilizira regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je s predsedniškim ukazom razveljavil pogodbo med ameriškima podjetjema Emcore in HieFo na področju polprevodnikov. Odločitev, ki je bila uradno objavljena na spletni strani Bele hiše, temelji na oceni, da bi izvedba posla v vrednosti 2,9 milijona dolarjev predstavljala grožnjo nacionalni varnosti Združenih držav Amerike. Predsednik se je pri tem oprl na zakonska pooblastila, ki mu omogočajo blokado tujih naložb ali strateških poslov, če ti ogrožajo ameriške interese. Ta poteza odraža zaostrovanje ameriške politike do zaščite kritične tehnologije, zlasti na področju polprevodnikov, ki so ključni za tehnološko in vojaško premoč. Čeprav so bili specifični razlogi za varnostno grožnjo v javnem delu ukaza skopi, odločitev sledi širšemu trendu Trumpove administracije, ki uporablja gospodarske instrumente in carine kot orodja za zagotavljanje nacionalne stabilnosti. Ukrep neposredno prekinja sodelovanje med omenjenima subjektoma in potrjuje neomajno držo Washingtona pri nadzoru nad prenosom občutljivih tehnologij.

Združene države Amerike so izvedle letalske napade na cilje v Venezueli, vendar po prvih podatkih državne naftne družbe PDVSA ključna energetska infrastruktura ni bila prizadeta. Napadi so povzročili škodo v pristanišču La Guaira v bližini prestolnice Caracas, vendar strokovnjaki poudarjajo, da se to pristanišče ne uporablja za izvoz surove nafte. Zaradi tega na trgu trenutno ni pričakovati motenj v oskrbi ali občutnih podražitev naftnih derivatov. Analitiki navajajo, da bi razmere paradoksalno lahko celo koristile potrošnikom, saj ponudba surovine ostaja stabilna, strah pred širitvijo konfliktov, ki bi ustavili proizvodnjo, pa se za zdaj ni uresničil. Venezuelska stran še vedno ocenjuje celotno škodo, vendar viri znotraj podjetja PDVSA trdijo, da so vsa glavna črpališča in rafinerije ostali nedotaknjeni. Mednarodni trgi so se na novice odzvali razmeroma mirno, saj neposredne grožnje za svetovni naftni trg trenutno ni.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novoletnem dogodku v svojem dvorcu Mar-a-Lago napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita previsoke stroške prenove dveh stavb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev, kar je predsednik označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je v svojem značilnem slogu poudaril, da sam gradi ceneje, kot primer pa navedel novo plesno dvorano v Beli hiši. Napoved tožbe predstavlja nov vrhunec v dolgotrajnih napetostih med Belo hišo in neodvisno centralno banko. Istočasno se Trump sooča z analizami, ki izpodbijajo njegove trditve o »najboljšem« gospodarstvu na svetu. Kljub 16,3-odstotni rasti indeksa MSCI USA v letu 2025 finančni strokovnjaki opozarjajo, da ameriški trg kapitala ne dosega rezultatov, o katerih poroča predsednik, zlasti v luči pretekle Bidenove administracije, ko je bila brezposelnost rekordno nizka. Na praznovanju v Palm Beachu je Trump poskrbel tudi za nenavaden dogodek, ko je na dobrodelni dražbi za 2,75 milijona dolarjev prodal portret Jezusa Kristusa, ki ga je naslikala Vanessa Horabuena, ter zbranim obljubil, da bo sliko osebno podpisal.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

Javni dolg Združenih držav Amerike je v začetku leta 2026 dosegel rekordnih 38,5 bilijona dolarjev, kar močno presega prejšnje napovedi finančnih strokovnjakov. Ta mejnik je bil dosežen le leto dni po začetku predsedniškega mandata Donalda Trumpa, čigar gospodarska politika "Amerika prva" kaže mešane rezultate. Medtem ko je ameriško gospodarstvo v tretjem četrtletju leta 2025 zabeležilo 4,3-odstotno rast, so se povprečne carinske stopnje zvišale na 16,8 odstotka, kar je največ po letu 1935. Kljub povečanju proračunskih prihodkov iz carin se država spopada z enormnimi stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Podobne fiskalne težave pestijo tudi Združeno kraljestvo, kjer bo državni dolg po napovedih letos prvič presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod velikim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno s pandemijo in energetsko krizo, kar je zadolževanje potisnilo blizu 100 odstotkov bruto domačega proizvoda. Ministrstvo za finance načrtuje, da bo v fiskalnem letu 2026-27 za obresti namenilo 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva za obrambo. Obe velesili se tako spopadata z dolgoročno vzdržnostjo javnih financ v obdobju povečane globalne nestabilnosti.

Ameriško obrambno ministrstvo in orožarsko podjetje Lockheed Martin sta 6. januarja 2026 napovedala prelomni okvirni sporazum, ki predvideva več kot trikratno povečanje letne proizvodnje raketnih prestreznikov PAC-3 Missile Segment Enhancement (MSE). Po navedbah podjetja se bo letna proizvodnja v naslednjih sedmih letih povečala s približno 600 na približno 2.000 raket. Dogovor je neposreden rezultat nove strategije Pentagona za preoblikovanje nabav, ki temelji na zagotavljanju dolgoročne gotovosti povpraševanja v zameno za hitrejšo dostavo in večja vlaganja v dobavno verigo. Novi model proizvodnje se odziva na vse večje svetovno povpraševanje po naprednih sistemih zračne in raketne obrambe, ki ga spodbujajo naraščajoče grožnje in potreba po zapolnitvi zalog tako v Združenih državah Amerike kot pri njihovih zaveznicah. Sporazum gradi na pogodbi iz septembra lani, ko je ameriška vojska podjetju Lockheed Martin dodelila 9,8 milijarde dolarjev za nakup skoraj 2.000 raket do konca proračunskega leta 2026. Pentagon s tem ukrepom poudarja pomen stabilizacije obrambne industrijske baze in skrajševanja dobavnih rokov za ključno oborožitev v času dolgotrajnih kriz.

Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto preložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil z naraščajočimi življenjskimi stroški v državi. Ukrep je bil sprejet v času priprav na volilno leto 2026, ko se republikanci spopadajo s tveganjem izgube tesne večine v predstavniškem domu. Hkrati je predsednik v intervjuju za Politico napovedal, da se bo v prihodnjih dveh mesecih v Washingtonu začela gradnja monumentalnega slavoloka, ki ga sam imenuje "Triumphal Arch". Demokrati medtem izražajo resno zaskrbljenost zaradi domnevnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Kritiki predsedniku očitajo politično motivirano preoblikovanje volilnih okrajev in usmerjanje zveznih organov proti demokratskim aktivistom ter donatorjem. Napetosti stopnjuje tudi Trumpova uporaba vojaških sil v mestih pod vodstvom demokratov, kar opozicija označuje za neprimeren poseg v lokalno avtonomijo. Poleg političnih trenj se napovedujejo tudi novi pravni izzivi pred vrhovnim sodiščem, ki bi v prihodnjem letu lahko odločalo o mejah predsedniških pooblastil.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi stopnjevanih polemik glede svojega kognitivnega zdravja in sistematičnega razgrajevanja etičnih zakonov, ki so bili sprejeti po aferi Watergate. Trump je v nedavnih objavah zatrdil, da je v brezhibnem zdravstvenem stanju, vendar so se v javnosti pojavili vidni znaki pešanja, vključno z modricami na rokah in protislovnimi izjavami o naravi njegovih zdravniških pregledov. Medtem ko administracija trdi, da je predsednik opravil kognitivne teste z odliko, analitiki opozarjajo na naraščajočo zmedo v Beli hiši glede pojasnjevanja njegovih zdravstvenih stanj. Hkrati se Trumpova administracija sooča s kritikami zaradi načrtov za gradnjo nove dvorane v Beli hiši in osebnega nakupovanja luksuznega marmorja v času, ko se ameriški državljani spopadajo z visoko inflacijo in stroški bivanja. Na pravnem področju konservativna večina na vrhovnem sodišču kaže prve znake notranjih razhajanj pri obravnavi primerov, ki bi predsedniku podelili skoraj neomejen nadzor nad neodvisnimi zveznimi agencijami. Poleg tega raziskovalci napovedujejo, da bi se lahko Trumpova agresivna politika na področju umetne inteligence do konca leta 2026 izkazala za neuspešno zaradi poka naložbenega mehurčka in pomanjkanja ustrezne regulacije, kar bi lahko povzročilo svetovne pretrese.

Donald Trump je ponovno izpostavil svoje nezadovoljstvo nad stanjem gospodarstva, kljub temu da analize kažejo na drugačno sliko glede na njegove trditve o 'najbolj vročem' gospodarstvu. Grozil je Iranu z napadom. Medtem je bil Zohran Mamdani izvoljen za župana New Yorka, kar je sprožilo burne odzive konservativcev. Trump se po poročilih ne posveča krizi dostopnosti, kljub opozorilom o slabem gospodarskem stanju. Kritike je požel tudi zaradi obnašanja po smrti hčerke Caroline Kennedy.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Združene države Amerike so v bližini Trinidada v Karibskem morju zasegle naftno tankerico, ki je bila pod sankcijami, kar predstavlja že peti tovrstni incident v zadnjih tednih. Operacija, ki so jo izvedle ameriške oblasti, je namenjena uveljavljanju mednarodnih omejitev glede prevoza energentov, vendar hkrati močno zaostruje že tako napete odnose med Washingtonom in Moskvo. Ameriško vztrajanje pri doslednem izvajanju sankcij v mednarodnih vodah povečuje tveganje za morebitne povračilne ukrepe s strani Ruske federacije. Analitiki opozarjajo, da serija teh zasegov v razmeroma kratkem časovnem obdobju kaže na okrepljeno strategijo ameriške administracije pri omejevanju ruskih prihodkov iz prodaje nafte. Zadnji dogodek v bližini Trinidada potrjuje, da se nadzor nad sankcioniranim tovorom širi tudi na območja izven tradicionalnih plovnih poti v Evropi ali na Bližnjem vzhodu. Stopnjevanje napetosti bi lahko v prihodnje vplivalo na varnost pomorskih poti in stabilnost na svetovnih energetskih trgih, saj se diplomatski prostor za pogajanja med velesilama še naprej krči.

Japonski jen je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel dvotedensko najnižjo vrednost, pri čemer je USD/JPY presegel 157,00. Novozelandski dolar se je umaknil pod 0,5800, medtem ko naj bi Fed po mnenju guvernerja Stephena Mirana letos znižal obrestne mere za več kot 100 bazičnih točk. GBP/USD bi lahko našel glavno oviro pri devetdnevnem EMA.

Ameriški predsednik Donald Trump je na novinarski konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federal Reserve (Fed) Jeromu Powellu. Trump kot glavni razlog navaja astronomsko visoke stroške prenove dveh zgradb centralne banke, ki naj bi dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je stroške označil za najvišje v zgodovini gradbeništva in jih primerjal z domnevno cenejšo gradnjo plesne dvorane v Beli hiši. Kljub stopnjevanju pritiskov Powell ostaja na položaju, saj mu mandat poteče šele maja, pri čemer še ni razkril svojih načrtov glede preostalega mandata v odboru guvernerjev. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadom podpore med latinoameriškimi volivci, ki so bili ključni za njegovo izvolitev. Podjetniški voditelji so v časniku Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in masovne deportacije škodujejo kmetijstvu in gradbeništvu. Javnomnenjske raziskave kažejo, da 61 odstotkov hispanskih volivcev za slabšanje svojega položaja krivi Trumpovo ekonomsko politiko. Na zunanjepolitičnem in kulturnem področju je odmevala tudi selitev igralca Georgea Clooneyja v Francijo, kar je Trump izkoristil za oster napad na igralčevo politično presojo in kritiko francoske priseljenske politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu, pri čemer mu očita previsoke stroške prenove stavb centralne banke. Trump trdi, da prenova dveh manjših objektov stane več kot štiri milijarde dolarjev, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši, ki naj bi bili bistveno cenejši. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko Trumpova administracija trdi, da vodi najuspešnejše gospodarstvo na svetu. Hkrati se predsednik ob začetku leta 2026 sooča z resnim upadom priljubljenosti med ključnimi volilnimi skupinami. Po podatkih zadnjih javnomnenjskih raziskav njegova podpora med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci vztrajno pada, kar povzroča nemir znotraj Republikanske stranke pred vmesnimi volitvami. Gospodarski analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg kljub rasti zaostaja za svetovnim povprečjem, inflacijski pritiski in stroški bivanja pa ostajajo glavna skrb volivcev. Trump te navedbe zavrača kot prirejene in vztraja pri uspešnosti svojih politik, medtem ko kritiki opozarjajo na njegovo pogosto odsotnost zaradi igranja golfa in vprašanja glede njegovega zdravstvenega stanja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi domnevne hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powllu očita neracionalno porabo sredstev pri obnovi stavb centralne banke, ki naj bi dosegla rekordnih 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je Powlla označil za popolnega norca in poudaril, da bi morali stroški gradnje biti znatno nižji, hkrati pa je izpostavil lastne gradbene projekte v Beli hiši kot primer učinkovitosti. Dogajanje v začetku leta 2026 zaznamujejo tudi resni pritiski na Trumpovo administracijo zaradi upadanja javnomnenjske podpore med srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Medtem ko Trump gospodarstvo opisuje kot najmočnejše v zgodovini, borzni indeksi in gospodarske napovedi OECD kažejo na upočasnitev rasti in naraščajočo inflacijo. Poleg kritik na račun gospodarske politike se predsednik sooča z očitki glede svojega zdravstvenega stanja in pogostih obiskov igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev. Napetosti so se stopnjevale tudi na področju kulture, potem ko je igralec George Clooney zaradi nestrinjanja s Trumpovo politiko prevzel francosko državljanstvo, kar je sprožilo oster odziv bele hiše na družbenih omrežjih.

Ameriška vlada je po intenzivnih diplomatskih pogajanjih in lobiranju italijanske industrije močno znižala napovedane protidampinške dajatve na uvoz testenin iz Italije. Prvotni predlog administracije predsednika Donalda Trumpa je predvideval carine v višini do 92 odstotkov, kar bi v kombinaciji z obstoječimi dajatvami ceno izdelkov za ameriške potrošnike praktično podvojilo. ZDA so trinajst italijanskih proizvajalcev, med katerimi so priznane znamke Barilla, La Molisana in Garofalo, obtožile prodaje izdelkov po nepošteno nizkih cenah. Po navedbah italijanskega ministrstva za zunanje zadeve je ameriško ministrstvo za trgovino nove stopnje carin določilo v razponu med 2 in 14 odstotki. Posebno ugodno obravnavo je prejela družba La Molisana, za katero bo carina znašala le 2,26 odstotka, medtem ko bo za podjetje Garofalo stopnja 13,98-odstotna. Končna odločitev o uveljavitvi teh ukrepov bo uradno objavljena v začetku marca. Proizvajalci so ves čas postopka zavračali očitke o dampingu, odločitev o znižanju pa so pozdravili tako predstavniki industrije kot ameriški potrošniki.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Demonstracije, ki so se sprva osredotočale na gospodarske težave v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu, med drugim »Smrt diktatorju«, ter pozivali k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v televizijskem nagovoru sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, vendar je hkrati ostro nastopil proti nasilnim dejanjem. Hamenej je potegnil jasno črto med mirnimi protestniki in »izgredniki«, ki jim je napovedal neusmiljen odziv varnostnih sil. Kljub pozivom predsednika Masuda Pezeškiana k dialogu z državljani, retorika vrha države nakazuje na stopnjevanje represije. Medtem zahodni analitiki opozarjajo na morebitno prehitro proslavljanje tujih opazovalcev, ki v nemirih vidijo neizbežen padec islamske republike. Dogajanje se je še dodatno zaostrilo z vpletanjem mednarodnih akterjev, zlasti Združenih držav Amerike, kar povečuje tveganje za regionalno nestabilnost.

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Madžarski naftni gigant MOL se z Rusko federacijo pogaja o prevzemu Naftne industrije Srbije (NIS) in premoženja družbe Lukoil v Srbiji ter širši regiji. Profesor Slobodan Aćimović z beograjske ekonomske fakultete je ocenil, da bi bila takšna akvizicija koristna za vse vpletene strani, vključno s Srbijo, Rusijo in ZDA. MOL bi z nakupom pridobil pomembne predelovalne zmogljivosti in okrepil svoj regionalni vpliv na trgu energentov. Prve uradne informacije o morebitni sklenitvi posla oziroma podpisu memoranduma o soglasju so pričakovane v prvi polovici prihodnjega leta. Ta poteza prihaja v času povečanih pritiskov Evropske unije na države kandidatke za zmanjšanje energetske odvisnosti od Rusije, kar bi MOL-ov prevzem lahko olajšal s prenosom lastništva na podjetje iz države članice EU. Pogajanja odražajo širšo strategijo energetskega prestrukturiranja na Balkanu, kjer se Srbija spopada z izzivi prihodnje oskrbe s plinom in nafto zaradi napovedanih omejitev tranzita ruskih energentov skozi EU.

Ameriška vlada je Naftni industriji Srbije (NIS) podaljšala operativno licenco za nemoteno delovanje do 23. januarja, s čimer je podjetju omogočila dodatnih 84 dni delovanja po uvedbi ameriških sankcij. Po neuradnih informacijah, ki jih povzema Radio-televizija Srbije (RTS), so ZDA odločitev sprejele v luči tekočih pogajanj o lastniški spremembi v srbskem naftnem podjetju. Trenutno naj bi potekali intenzivni pogovori med ruskim energetskim gigantom Gazprom, ki je večinski lastnik NIS, in madžarsko energetsko skupino MOL. Cilj omenjenih pogajanj je prodaja ruskega večinskega deleža madžarski družbi, s čimer bi se NIS izognil posledicam ameriških sankcij, uvedenih zaradi ruskih lastniških povezav. Če bi bila kupoprodaja uspešno zaključena do postavljenega roka, bi to podjetju omogočilo dolgoročno stabilnost in nemoteno poslovanje na mednarodnih trgih. Ameriška stran naj bi s tem podaljšanjem licence omogočila dovolj časa za izvedbo lastniškega umika ruskih subjektov iz strateško pomembnega srbskega energetskega podjetja.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v nedavnem intervjuju izjavil, da je njegova država pripravljena na dialog in sodelovanje z administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Maduro je poudaril odprtost za pogovore o ključnih vprašanjih, ki vključujejo boj proti trgovini z drogami in nove investicije v venezuelski naftni sektor. Ta poteza predstavlja poskus omilitve napetosti med državama, ki so se v zadnjem obdobju močno zaostrile zaradi ameriških sankcij in vojaških groženj. Kljub preteklim napadom na venezuelsko infrastrukturo in zasegom naftnih tankerjev s strani ameriških sil, Maduro trdi, da je Caracas pripravljen na gospodarske dogovore, ki bi koristili obema stranema. Venezuelski voditelj je posebej izpostavil energetski sektor kot področje morebitnega ponovnega sodelovanja, pri čemer je cilj privabiti ameriški kapital nazaj v državo. Takšna retorika prihaja v času, ko Washington izvaja močan pritisk na venezuelski režim z namenom doseči politične spremembe v državi.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je vstopila v leto 2026 z napovedjo uresničevanja preostalih ciljev sporne pobude Project 2025, kar vključuje korenito preoblikovanje zvezne vlade in omejevanje pravic na področju izobraževanja ter zdravstva. Trump je z uporabo predsedniškega veta kaznoval pleme Miccosukee na Floridi, ker ni podprlo njegovega načrta za pridržalni center Alligator Alcatraz, kar kritiki označujejo za povračilni ukrep proti nasprotnikom njegove priseljenske politike. Gospodarske napetosti se stopnjujejo, saj se Trump pripravlja na ostrejši spopad z zvezno banko Federal Reserve, pri čemer so se javni spori s predsednikom banke Jeromeom Powellom glede financiranja in neodvisnosti institucije še poglobili. Kljub predsednikovim navedbam o gospodarskem razcvetu analize kažejo, da so ameriški trgi v primerjavi z globalnimi oslabeli, inflacijska pričakovanja za leto 2026 pa ostajajo visoka. Kritiki opozarjajo, da domnevno družini prijazne politike administracije v resnici koristijo le premožnejšim gospodinjstvom, medtem ko milijoni revnejših družin ostajajo brez ustrezne podpore. Ob prihajajočih vmesnih volitvah se stopnjujejo tudi ugibanja o morebitnih novih razkritjih v povezavi z dosjeji Epstein in vplivu teh na politično stabilnost države.

Novo zimsko vreme je v sredo prineslo sneg, led, leden dež in nevarne vozne razmere v Novo Anglijo, regija pa se pripravlja na dodatne neugodne razmere kasneje v tednu. V Novi Mehiki se pričakuje, da bo druga zimska nevihta danes in v petek prinesla dodatne snežne padavine in dež.

Zohran Mamdani, ki se opisuje kot demokratični socialist, je prisegel kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegova kampanja je navdušila mlade volivce, obljubil pa je tudi povečanje davkov. Medtem so zaradi izteka subvencij za zdravstveno varstvo stroški zdravstvenega zavarovanja za milijone Američanov močno narasli, kar je povzročilo nezadovoljstvo volivcev.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu začela v začetku leta 2026. Projekt, ki ga kritiki primerjajo z zgodovinskimi avtoritarnimi simboli, predsednik označuje za objekt, ki ga bodo ljudje oboževali. Hkrati je Trump na silvestrovo podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je odločitev, namenjena zmanjšanju pritiska naraščajočih življenjskih stroškov na ameriška gospodinjstva. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, so demokrati izrazili globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Republikanci se v kongresu soočajo s tesno večino, Trump pa si prizadeva za preoblikovanje volilnih okrajev in domnevno uporabo državnih organov proti političnim nasprotnikom. Napetosti povečujejo tudi napovedi o morebitnih novih sporih z vrhovnim sodiščem, ki bi lahko v prihodnjem letu omejilo nekatere predsednikove pristojnosti.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli 30. decembra 2025 zaradi drastičnega padca vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Demonstracije so se iz teheranskega Velikega bazarja razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na gospodarske težave, so začeli vzklikati politična gesla proti verskemu vodstvu in zahtevali odstop vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar je obenem napovedal oster odziv proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Po njegovih besedah morajo oblasti prisluhniti državljanom, vendar bodo varnostne sile odločno ukrepale proti nasilju in povzročanju neredov. Analitiki medtem opozarjajo, da bi zahodne države, zlasti Združene države Amerike, lahko prehitro interpretirale dogajanje kot neizbežen propad islamske republike, medtem ko se napetosti v regiji stopnjujejo zaradi groženj z mednarodnim posredovanjem.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

Pri Ozak AI so napovedali, da bi naložba 250 dolarjev lahko ob uvrstitvi pri ceni 1 dolar prinesla 17.800 dolarjev, do leta 2027 pa celo 125.000 dolarjev, če bi cena dosegla 7 dolarjev. Cena zlata se je zaradi pričakovanj znižanja obrestnih mer s strani Fed in geopolitičnih tveganj povzpela na skoraj 4.350 dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bi Ripple v dveh tednih lahko dosegel ceno 2,05 dolarja.

Leto 2026 naj bi prineslo kaotične volitve v ZDA, ki bi lahko destabilizirale državo. Pomembna odločitev vrhovnega sodišča bi lahko omejila gospodarsko agendo predsednika Trumpa. Zaradi Trumpove politike se je povečalo zanimanje za pravne nasvete, številni odvetniki pa delajo tudi za medije, na primer CNN.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se ob vstopu v leto 2026 spopada z naraščajočo zaskrbljenostjo javnosti glede finančne varnosti in gospodarske prihodnosti države. Po prvem letu njegovega drugega mandata ameriški državljani, zlasti upokojenci, poročajo o težavah pri kritju osnovnih življenjskih stroškov, kar pripisujejo kontroverznim gospodarskim zakonom in uvedbi carin. Kritiki poudarjajo, da so trgovinske omejitve pustile globoke sledi na stabilnosti cen hrane, zavarovanj in osnovnih dobrin, kar je številne Američane pahnilo v nenehen boj za preživetje. Istočasno se Bela hiša sooča s pravnimi ovirami pri poskusih reforme financiranja znanstvenih raziskav. Načrtovani rezi v povračila stroškov za vladno financirane raziskave so sprožili val ogorčenja v akademskih krogih, kjer so opozarjali na možno uničenje ameriških univerz in biomedicinskih raziskav. Kljub ostrim napovedim so zvezna sodišča zaustavila izvajanje teh politik, uradniki administracije pa priznavajo, da bodo zaradi močne podpore kongresa trenutnemu sistemu na sodiščih verjetno neuspešni. Raziskovalne ustanove tako za zdaj ohranjajo obstoječe stopnje financiranja posrednih stroškov.

Administracija predsednika Donalda Trumpa se po poročilih političnih analitikov pripravlja na obsežne kadrovske spremembe v ožjem krogu Bele hiše, kjer naj bi ključna mesta zasedli pripadniki gibanja MAGA. Medtem ko naj bi najtesnejši sodelavci, kot sta Susie Wiles in Stephen Miller, ostali na svojih položajih, se pričakuje odhod številnih svetovalcev. Hkrati se ameriška zvezna administracija sooča z resnimi operativnimi težavami; Uprava za socialno varnost (SSA) je po poročanju Washington Posta v stanju pretresa, saj je po valu odpuščanj v okviru pobude DOGE izgubila približno 7.000 zaposlenih oziroma 12 odstotkov delovne sile. Zaradi pomanjkanja izkušenih kadrov se kopičijo zaostanki, ki vključujejo 6 milijonov nerešenih primerov. Na področju finančne regulacije je Trumpova administracija v letu 2025 drastično spremenila smer. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je pod novim vodstvom ustavila ali opustila približno 60 odstotkov vseh postopkov proti podjetjem s področja kriptovalut. Z novo izvršilno uredbo o krepitvi ameriškega vodstva v digitalni finančni tehnologiji je Trump razveljavil strožje predpise iz Bidnovega obdobja, kar je v kriptoindustriji sprožilo val optimizma glede milejšega nadzora in revizijskih postopkov. Kritiki pa opozarjajo, da zmanjšan nadzor in kadrovska oslabitev ključnih agencij ogrožata stabilnost javnih storitev in varnost vlagateljev.

Leta 2025 je Trumpova administracija izvedla spremembe v zdravstveni in trgovinski politiki ZDA, pri čemer so nekatera pričakovanja glede tarif ostala neizpolnjena. Kljub grožnjam z novimi dajatvami, nekatere niso bile uvedene, medtem ko so druge preoblikovale globalno trgovino in spodbudile ameriško avtomobilsko proizvodnjo. Administracija je imela tudi druge načine za udar na trgovinske partnerje.

Kitajska tovarniška aktivnost se je decembra okrepila prvič v osmih mesecih zaradi povečanega števila naročil pred prazniki in pospešenih gradbenih projektov. V Združenem kraljestvu pa se bodo gospodinjstvom zvišali računi za energijo v povprečju za 0,2 % z novim letom. Restavracija Wagamama razmišlja o dvigu cen obrokov zaradi višjih stroškov dela, povezanih z dvigom minimalne plače.

Legendarni ameriški investitor Warren Buffett je napovedal, da se bo konec leta 2025 upokojil z mesta glavnega izvršnega direktorja konglomerata Berkshire Hathaway, ki ga je vodil več kot šest desetletij. Vodenje poslovnega imperija, katerega vrednost presega bilijon ameriških dolarjev, bo januarja 2026 prevzel Greg Abel, medtem ko bo 95-letni Buffett ohranil funkcijo predsednika upravnega odbora. Odločitev o nasledstvu prihaja v času, ko trgi ocenjujejo prihodnost konglomerata brez neposrednega vpliva tako imenovane "Buffettove premije", ki je dolga leta odražala zaupanje vlagateljev v njegovo presojo. Analize trga že kažejo na povečano zanimanje za delnice, ki jih ima konglomerat v lasti, zlasti tiste, ki bi lahko ohranile svojo vrednost tudi po Buffettovem odhodu. Med izpostavljenimi naložbami ostaja tehnološki velikan Apple, ki predstavlja največji delež v portfelju Berkshire Hathaway. Buffett, ki je podjetje iz propadajoče tekstilne tovarne spremenil v globalno velesilo, za seboj pušča bogato dediščino investicijske filozofije, ki temelji na disciplini in dolgoročnih ciljih, kar bo ključni izziv za novega vodjo Grega Abla pri ohranjanju zaupanja delničarjev.

Iranska državna agencija za izvoz obrambnih sistemov Mindex je tujim vladam ponudila možnost plačila za nakup naprednega orožja z digitalnimi valutami, blagovno menjavo ali iranskimi riali. Kot poroča časnik Financial Times, je center za izvoz pri iranskem obrambnem ministrstvu ta ukrep uvedel z namenom izogibanja mednarodnim sankcijam in zahodnemu finančnemu sistemu. Ponudba vključuje širok nabor vojaške opreme, od brezpilotnih letalnikov in balističnih raket do podmornic in sistemov zračne obrambe. Po navedbah agencije Mindex, ki ima vzpostavljene poslovne odnose s 35 državami, uporaba kriptovalut omogoča poravnavo pogodb zunaj tradicionalnih bančnih poti, kar zmanjšuje tveganje za blokade sredstev. Agencija zagotavlja kupcem, da sankcije ne bodo vplivale na izpolnjevanje pogodb, hkrati pa omogoča osebne preglede opreme v Iranu po predhodni varnostni odobritvi. Ameriško ministrstvo za finance je v odzivu že opozorilo na tveganja in uvedlo sankcije proti ponudniku spletnega gostovanja agencije Mindex ter poudarilo nadaljnje spremljanje t. i. bančništva v senci.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

Združene države Amerike so v začetku leta 2026 dosegle zgodovinski mejnik, ko je njihov javni dolg presegel 38,5 bilijona dolarjev. Ta podatek močno presega prejšnje napovedi proračunskih uradov, ki so takšno raven pričakovali šele okoli leta 2030. Glavni razlogi za strmo rast koreninijo v obsežni proračunski porabi iz obdobja pandemije, k dodatnemu pritisku pa prispevajo naraščajoči stroški servisiranja dolga, saj letna plačila obresti zdaj dosegajo bilijon dolarjev. Prvo leto predsedovanja Donalda Trumpa je sicer zaznamovala krepka gospodarska rast v višini 4,3 odstotka, vendar pa so njegove trgovinske carine, ki so v povprečju narasle na 16,8 odstotka, povzročile destabilizacijo mednarodnih trgovinskih odnosov kljub povečanim zveznim prihodkom. Istočasno se s podobnimi izzivi sooča Velika Britanija, kjer naj bi javni dolg letos prvič v zgodovini presegel prag 3 bilijonov funtov. Britanske javne finance so pod hudim pritiskom zaradi preteklih gospodarskih šokov, vključno z bančno krizo leta 2008 in energetsko krizo. Napovedi kažejo, da se bodo stroški obresti v fiskalnem letu 2026/27 povzpeli na 135 milijard funtov, kar presega proračunska sredstva namenjena obrambi. Obe velesili se tako spopadata z naraščajočo fiskalno negotovostjo, medtem ko prebivalstvo izraža vse večjo zaskrbljenost glede prihodnje gospodarske stabilnosti.

Ameriške multinacionalne družbe bodo v skladu z novim sporazumom v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oproščene plačevanja višjih davkov na dobiček v tujini, je poročala ameriška televizija ABC. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v prizadevanjih za uvedbo enotnega globalnega minimalnega davka, ki so ga države članice OECD načrtovale z namenom preprečevanja davčnih utaj in selitve dobičkov v davčne oaze. Izvzetje ameriških podjetij iz tega sistema pomeni, da bodo največje korporacije še naprej delovale pod ugodnejšimi pogoji, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost podjetij iz drugih regij, vključno z Evropsko unijo. Čeprav so bila pogajanja dolgotrajna in so težila k pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen na svetovni ravni, zadnji dogovor kaže na močan vpliv ameriške gospodarske diplomacije znotraj mednarodnih organizacij.

Stephen Mullan, član odbora guvernerjev ameriške centralne banke Zvezne rezerve (Fed), je v intervjuju za tiskovno agencijo AFP izpostavil nujnost znatnega znižanja ključne obrestne mere v letu 2026. Po njegovih besedah je trenutna denarna politika očitno omejevalna in zavira gospodarski razvoj, zato predlaga znižanje za več kot eno odstotno točko. Mullan je pojasnil, da so visoki stroški zadolževanja dosegli svoj namen pri obvladovanju inflacije, vendar pa zdaj predstavljajo tveganje za dolgoročno gospodarsko rast. Njegove izjave nakazujejo na premik v razmišljanju znotraj osrednje ameriške finančne institucije, ki se osredotoča na preprečevanje recesije in zagotavljanje stabilnega trga dela v prihodnjem obdobju. Čeprav so trgi pričakovali postopno sproščanje, Mullanova napoved o znižanju za več kot 100 bazičnih točk v enem letu velja za precej odločno stališče.

Ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki se poslavlja od svoje funkcije v predstavniškem domu, je ostro kritizirala politiko predsednika Donalda Trumpa in Američane pozvala k davčnemu uporu v letu 2026. Greene, ki se je v zadnjem času distancirala od gibanja MAGA, je izrazila nezadovoljstvo nad ravnanjem administracije glede razkritja dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, kar je bil tudi eden izmed ključnih razlogov za njeno novembrsko napoved odstopa. V televizijskem intervjuju je kongresnica poudarila, da so predlagani ukrepi za reševanje stanovanjske krize, vključno s 50-letnimi hipotekarnimi posojili, žaljivi za mlajše generacije. Kritična je bila tudi do enkratnih denarnih pomoči, saj meni, da si državljani namesto tega želijo dolgoročno vzdržne politike. Po njenih besedah so volivci siti financiranja tujih vojn in domnevnih goljufij, zato naj bi se v letu 2026 pripravljal obsežen upor proti plačevanju davkov, kar bi lahko še dodatno destabiliziralo že tako napete politične razmere v Združenih državah Amerike.

Ameriški nepremičninski trg se je oktobra lani prelevil v obdobje stagnacije, saj je indeks cen stanovanj S&P Case-Shiller na nacionalni ravni zabeležil le 1,4-odstotno medletno rast, kar je najmanj od drugega četrtletja leta 2023. Glavni razlog za ohlajanje trga so vztrajno visoke hipotekarne obrestne mere, ki se gibljejo okoli 6,5 odstotka, kar je v kombinaciji z naraščajočimi življenjskimi stroški močno omejilo kupno moč prebivalstva. Čeprav so se cene v nekaterih mestih, kot sta Chicago (5,8 %) in New York (5,0 %), še zvišale, so v regijah, kot sta Tampa (-4,2 %) in Phoenix (-1,5 %), že zdrsnile v negativno območje. Analiza kaže na dolgoročni trend krčenja površine novozgrajenih nepremičnin ob hkratnem strmem naraščanju cen. Povprečna velikost nove enodružinske hiše se je od leta 2015 zmanjšala za približno 30 kvadratnih metrov, medtem ko so se prodajne cene v istem obdobju v povprečju zvišale za 46 odstotkov oziroma 161.000 dolarjev. Stroški gradnje, ki vključujejo ceno zemljišč, dela in surovin, zdaj predstavljajo skoraj dve tretjini končne prodajne cene. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo morali prodajalci v letu 2026 bistveno bolj realistično postavljati cene, saj kupci zaradi visokih pologov in stroškov financiranja postajajo izjemno previdni.

Ameriški predsednik Donald Trump in Republikanska stranka se ob koncu leta 2025 soočata z upadom javne podpore in notranjimi razkoli, ki resno ogrožajo njihove obete za vmesne volitve leta 2026. Trump je v seriji novoletnih objav ostro napadel demokrate in celo člane lastne stranke, pri čemer je guvernerju Kolorada in republikanskemu tožilcu zaradi obsodbe njegove zaveznice Tine Peters zaželel, da bi »trohnela v peklu«. Hkrati so se pojavila nova razkritja o njegovem nekdanjem tesnem sodelovanju z Jeffreyjem Epsteinom, kar je povzročilo upor znotraj gibanja MAGA. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila, da jo je Trump v telefonskem pogovoru skušal odvrniti od razkritja imen Epsteinovih sodelavcev, češ da bi to škodovalo njegovim prijateljem. Na političnem področju se republikanci spopadajo z zgodovinskimi porazi v ključnih zveznih državah, kot je Iowa, kjer so demokrati s 43-odstotno razliko osvojili sedež v državnem senatu in preprečili republikansko supervečino. Dodatne težave povzročajo finančni pretresi; delnice družbe Trump Media so padle po lansiranju novih naložbenih produktov, kar je Trumpovo premoženje zmanjšalo za približno 67 milijonov dolarjev. Administracijo obremenjujejo tudi kadrovski škandali, saj so mediji razkrili, da je bil glavni svetovalec za meje Tom Homan imenovan brez varnostnega preverjanja, čeprav je bil pod preiskavo FBI zaradi suma prejemanja podkupnine. V ozadju teh dogodkov ostajajo odprta vprašanja o Trumpovem zdravstvenem stanju zaradi nepojasnjenih modric na njegovih rokah.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javnost obvestil o zahtevni energetski situaciji v državi, ki jo povzroča ustavitev dobave nafte. Izpostavil je, da Srbija že 83 dni ni prejela nafte prek jadranskega naftovoda Janaf, kar resno ogroža nemoteno oskrbo z energenti. Vučić je ob tem izrazil upanje na pozitivno odločitev urada za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance in State Departmenta glede podelitve operativne licence za Naftno industrijo Srbije (NIS). Zaradi večinskega ruskega lastništva v podjetju NIS se je Srbija znašla pod pritiskom ameriških sankcij, kar je privedlo do izrednih razmer v energetskem sektorju. Predsednik je poudaril, da država trenutno porablja svoje strateške rezerve, kar je opisal kot "porabo srebrnine". Pridobitev licence bi srbski rafineriji v Pančevu omogočila nadaljnje poslovanje in ublažila posledice sankcij, ki so neposredno vplivale na uvoz surove nafte. Situacija ostaja negotova, saj so srbske oblasti v preteklih tednih že morale izdati dovoljenja za začasno ustavitev proizvodnih procesov v nekaterih obratih.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu, poimenovanega 'Triumphal Arch', začela v začetku leta 2026. Predsednik je v intervjuju poudaril, da projekt uživa široko podporo javnosti, čeprav kritiki projekt že dlje časa primerjajo s spornimi zgodovinskimi monumenti. Hkrati je Trump podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je utemeljil s skrbjo zaradi naraščajočih življenjskih stroškov v Združenih državah Amerike. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, znotraj Demokratske stranke narašča zaskrbljenost glede morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve za kongres. Republikanci trenutno obvladujejo predstavniški dom le s tesno večino, Trump pa si s preoblikovanjem volilnih okrajev in domnevnim pritiski na politične nasprotnike prizadeva preprečiti zgodovinski trend, po katerem vladajoča stranka v sredini mandata običajno izgubi sedeže. Napetosti stopnjujejo tudi poročila o napotitvi vojaških sil v mesta z demokratskim vodstvom, kar opozicija označuje za nedopusten poseg v lokalno avtonomijo.

Dokumentarist Ken Burns je izrazil sram glede Trumpovega odnosa do zgodovine. Nekdanji guverner Ohia, John Kasich, meni, da bodo republikanci zaradi Trumpa izgubili predstavniški dom leta 2026. Republikanec Thomas Massie razmišlja o ustavni obtožbi proti državni tožilki Pam Bondi. Trump ponavlja trditve o prirejenih anketah in o tem, da so ZDA »vroča država«. Zunanja politika Trumpa naj bi bila velik problem leta 2026.

V Združenem kraljestvu se gospodinjstva soočajo z višjimi stroški energije, ki se bodo z novim letom zvišali za povprečno 0,2 odstotka. Restavracija Wagamama razmišlja o zvišanju cen zaradi naraščajočih operativnih stroškov, povezanih z višjimi minimalnimi plačami. Na Kitajskem se je tovarniška aktivnost decembra povečala, prvič po osmih mesecih, zaradi povečanega števila naročil pred prazniki.