Združene države Amerike so v soboto zjutraj izvedle bliskovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je trajala približno pol ure. Pripadniki specialnih enot Delta Force so med vdorom v državo zajeli venezuelskega voditelja Nicolasa Madura, kar so ameriški viri označili za izjemno uspešno operacijo. Akcija, ki jo uradni Washington imenuje "specialna vojaška operacija", je bila usmerjena v odstranitev vrha venezuelske oblasti. Analitiki ocenjujejo, da bo ta dogodek služil kot sredstvo pritiska na preostale države v regiji, da se podredijo strateškim interesom Združenih držav Amerike. Po navedbah poročil naj bi bila operacija izvedena z minimalnim odporom, njene posledice pa bodo korenito spremenile geopolitično razmerje moči v Latinski Ameriki. Dogodek pomeni neposreden poseg ameriških oboroženih sil v suverenost južnoameriške države z namenom doseči politično kapitulacijo celotne poloble.

Ameriške oborožene sile so v vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo ostre odzive v mednarodni javnosti in v italijanskem političnem vrhu. Operacija pod vodstvom administracije Donalda Trumpa je usmerjena v strmoglavljenje dolgoletnega socialističnega režima, ki ga Zahod obtožuje diktature, korupcije in kratenja človekovih pravic. Medtem ko nekatere politične stranke v Italiji poudarjajo brutalnost Madurovega režima, hkrati opozarjajo, da takšna enostranska vojaška akcija ZDA pomeni grobo kršitev mednarodnega prava in ogroža že tako krhka svetovna ravnovesja. Italijanski politiki, predvsem iz vrst levice, so izrazili skrb za varnost tamkajšnje italijanske skupnosti in zahtevajo nujno izpustitev italijanskih državljanov, kot je Alberto Trentini. Kritiki operacije, med njimi Stefano Bonaccini in Riccardo Magi, poudarjajo, da bi morala Evropska unija odigrati močnejšo vlogo pri iskanju diplomatske rešitve, namesto da se dopušča vojaško posredovanje. Po drugi strani predstavniki stranke Bratje Italije (Fratelli d'Italia) opozarjajo na dvoličnost levice, ki po njihovem mnenju v preteklosti ni zadostno obsodila Madurovih zločinov in zatiranja opozicije. Razmere v Venezueli ostajajo negotove, mednarodna skupnost pa se sprašuje o prihodnosti latinoameriške regije po padcu režima, ki je državo obvladoval več kot desetletje. Napetosti med zagovorniki diplomatske poti in tistimi, ki podpirajo odstranitev diktatorja z uporabo sile, se stopnjujejo tudi v Evropi.

Združeni narodi so označili ameriško posredovanje v Venezueli za nevaren precedens. Dokumenti iz Bele hiše kažejo, da je bil nafta ključni motiv za posredovanje Trumpove administracije, čeprav so uradno kot razloge navajali trgovino z drogami in migracije. Trump je opozoril kolumbijskega predsednika Gustava Petra, naj bo previden po aretaciji Nicolása Madura. Maduro je bil leta 2020 obtožen v New Yorku. Varnostni svet ZN bo o dogodkih razpravljal v ponedeljek.

Po poročanju New York Timesa naj bi Madurovi sodelavci sodelovali z Združenimi državami pri njegovi aretaciji. Ključno naj bi bilo 50 milijonov dolarjev nagrade, ki jo je ponudil Donald Trump. Pojavila se je tudi informacija, da je bila Madurova fotografija posneta na poti v Guantanamo Bay.

Ameriške sile so aretirale Nicolása Madura v njegovi spalnici po srečanju s kitajskim odposlancem. Operacijo, imenovano 'Absolutna odločnost', je Trump spremljal kot televizijsko dramo. ZDA načrtujejo, da bodo ameriška energetska podjetja povečala proizvodnjo nafte v Venezueli. Podpredsednica Delsi Rodriguez je obljubila odpor proti ZDA in zatrdila, da je Maduro še vedno predsednik.

Združene države Amerike so v okviru obsežne vojaške operacije v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po poročilih so ameriški operativci v sodelovanju z določenimi venezuelskimi silami vdrli v vojaški kompleks Fuerte Tiuna, kar je vključevalo tudi zračne napade na strateške cilje v prestolnici. Madura so po prijetju z vrečo na glavi in v okovih prepeljali v New York, kjer se bo pred zveznim sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu, trgovini z mamili in orožjem, ki so bile vložene že leta 2020. Zajetje je sprožilo mešane odzive v Venezueli in mednarodni javnosti. Medtem ko so nasprotniki režima in številni umetniki novico sprejeli z navdušenjem, je podpredsednica Venezuele napad obsodila in zahtevala njuno takojšnjo izpustitev. Rusija je uradno pozvala Washington k osvoboditvi Madura, indijska vlada pa se je zaradi tesnih gospodarskih vezi z Venezuelo znašla pred moralno in politično dilemo. Opozicijska voditeljica María Corina Machado, ki velja za eno najglasnejših kritikov Madura, dogajanja še ni podrobneje komentirala, vendar dogodek pomeni vrhunec večmesečnih napetosti in ameriških groženj s strmoglavljenjem režima.

Iran je razglasil izredne razmere, potem ko je predsednik Masoud Pezeshkian napovedal »popolno vojno« proti Združenim državam Amerike, Evropi in Izraelu. Odločitev je sprožila val protestov v Teheranu in drugih večjih mestih, kjer so se protestniki spopadli z iransko revolucionarno gardo. Po navedbah opozicijskih virov so varnostne sile uporabile solzivec in palice, da bi zatrle upore, vendar so bili v nekaterih predelih prisiljeni k umiku. Napetosti so se dodatno zaostrile zaradi napovedi Teherana o pospešeni obnovi jedrskih zmogljivosti. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost nad dogajanjem in pozvala izraelske »vročekrvneže«, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v nadaljnje stopnjevanje konflikta. Moskva se je odzvala predvsem na izjave izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja med njegovim obiskom v ZDA, kjer je razpravljal o potencialnih novih vojaških napadih na Iran. Hkrati izraelski mediji poročajo o domnevni iranski infiltraciji v najbolj občutljive vojaške in varnostne objekte v Izraelu, kar še dodatno povečuje negotovost v regiji. Analitiki ocenjujejo, da so bojeviti toni iranskega predsednika namenjeni destabilizaciji srečanj med Donaldom Trumpom in izraelskim vrhom. Razmere ostajajo izjemno negotove, saj Iran kljub notranjim nemirom in gospodarskim težavam vztraja pri svoji agresivni zunanjepolitični drži, medtem ko Izrael pripravlja načrte za morebitno vojaško nevtralizacijo iranske jedrske grožnje.

Po ameriškem napadu na Venezuelo in aretaciji Nicolása Madura je Delcy Rodríguez prisegla kot začasna predsednica države. Izrazila je pripravljenost za sodelovanje z ZDA, kar je prvo spravljivo dejanje venezuelske vlade po ameriški intervenciji. Države Zahodnega Balkana so se na ameriški napad odzvale različno, Varnostni svet Združenih narodov pa bo obravnaval situacijo. Ruski predsednik Vladimir Putin se zaenkrat ni odzval na aretacijo Madura.

Venezuelci, ki so pobegnili pred chavističnim režimom in živijo v Córdobi, so z zadržanim veseljem sprejeli novice o zajetju Madura. Isabel Díaz Ayuso je izjavila, da je padec Madurovega režima izjemnega pomena, saj je Maduro po njenih besedah diktator, ki je ugrabil volitve in svoj narod.

Po aretaciji Nicolása Madura in njegovem prihodu v New York, kjer se bo soočil z obtožbami o trgovini z drogami, so se pojavile ostre kritike Trumpove administracije. Robert Reich je Trumpovo ravnanje označil za 'očitno nezakonitost', ki ogroža civilizacijo. Strokovnjaki so izpostavili, da ima Trump kratek plan za Venezuelo, a da ustvarja nov kaos. Poudarili so, da je nafta ključni dejavnik v ameriškem napadu na Venezuelo. Razširile so se kritike, ki ZDA prikazujejo kot glavnega negativca v dogajanjih od Gaze do Venezuele. Hkrati se pojavljajo vprašanja o tem, ali ima Amerika nadzor nad situacijo ali ne.

Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri. Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.

Po poročanju ruskega veleposlanika v Venezueli, Sergeja Melik-Bagdasarova, se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, sama odločila, da bo spremljala svojega moža v času njegove aretacije s strani ameriških sil v Caracasu.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga Cilia Flores sta bila 3. januarja 2026 zajeta v obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike v Caracasu. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote Delta Force, je povzročila val odzivov med venezuelskimi skupnostmi doma in v tujini. Medtem ko so Venezuelci, ki živijo v Dominikanski republiki, novico o zajetju proslavljali z upanjem na konec dolgoletne krize, v nekaterih delih Venezuele, kot je zvezna država Yaracuy, prevladuje strah pred negotovo prihodnostjo in morebitnim stopnjevanjem nasilja. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil uspeh operacije, ki so jo spremljale močne eksplozije v prestolnici, Maduro pa se trenutno nahaja v ameriškem priporu. Kljub navdušenju nad Madurovo aretacijo številni opozicijski privrženci opozarjajo, da bi morali biti procesuirani tudi drugi visoki predstavniki režima, zlasti Diosdado Cabello. Diplomatski odnosi v regiji so se močno zaostrili, saj je Mehika svoje državljane pozvala k izogibanju potovanj v Venezuelo, države, kot sta Kitajska in Rusija, pa so nad ameriškim posredovanjem izrazile globoko zaskrbljenost.

Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so ameriške oborožene sile zajele v Caracasu in ju prepeljale iz države. Venezuelska vojska je Delcy Rodriguez priznala kot začasno predsednico. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da je prezgodaj govoriti o volitvah v Venezueli. Bela hiša je po zajetju Madura okrepila komunikacijo na družbenih omrežjih. Kitajski diplomat je obtožil ZDA, da delujejo kot svetovni sodnik z aretacijo Madura.

Donald Trump je delil novico, ki nakazuje na zavajanje Kremlja in oviranje mirovnih prizadevanj. Hkrati pa je, po poročanju, bil glavni cilj Volodimirja Zelenskega v pogovorih preprečiti zbližanje med Trumpom in Putinom.

Bela hiša je objavila serijo fotografij predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki v živo spremlja obsežno nočno vojaško operacijo, v kateri so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Na posnetkih je Trump v družbi državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega sekretarja Peta Hegsetha. Dogodek so pospremili z objavami na družbenih omrežjih, ki vključujejo različne spletne memorandume (memeje) z jasnimi opozorili, da se z Združenimi državami Amerike ni varno zapletati. Administracija je prek uradnih kanalov State Departmenta in Bele hiše delila vsebine z napisi, kot sta »Ne igrajte se s predsednikom Trumpom« in kratico »FAFO«, ki služi kot ostro opozorilo pred posledicami izzivanja ameriške moči. Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil tudi videoposnetek, ki združuje izjave Madura s posnetki ameriškega vojaškega delovanja in simboli ameriške nacionalne moči. Takšna neposredna in agresivna komunikacija po mnenju analitikov potrjuje trdno linijo nove ameriške administracije do latinskoameriških vprašanj in uporabo psiholoških operacij v javnem prostoru.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro posvaril iransko vodstvo pred uporabo nasilja nad civilnimi protestniki, ki se že več dni zbirajo na ulicah iranskih mest. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati in priskočiti na pomoč prebivalstvu, če bodo iranske varnostne sile nadaljevale s streljanjem na mirne demonstrante. Po poročanju tujih medijev in nevladnih organizacij je v nemirih, ki jih poganjata visoka inflacija in gospodarska kriza, življenje izgubilo že najmanj šest ljudi. Nemiri v Iranu so se začeli kot upor malih trgovcev zaradi padca vrednosti nacionalne valute in nevzdržnih življenjskih stroškov, a so se hitro razširili po celotni državi. Iranska vlada se je na dogajanje odzvala s ponudbo za dialog s sindikati, vendar razmere ostajajo napete. Gospodarski pritisk v državi dodatno stopnjujejo zahodne sankcije in posledice preteklih zračnih napadov, ki sta jih junija lani izvedla Izrael in ZDA. Trump je svoje stališče potrdil tudi na družbenem omrežju Truth Social, kjer je zapisal, da je ameriška vojska v stanju pripravljenosti.

Pripadniki ameriške specialne enote Delta Force so v nočni operaciji v Venezueli zajeli predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacija, ki je vključevala obsežne vojaške napade, je povzročila takojšen odziv v letalskem prometu, saj je ameriška zvezna uprava za letalstvo (FAA) zaprla zračni prostor nad deli Karibov. Družba Delta Air Lines je zaradi varnostnih razlogov že odpovedala številne lete v regiji. Strokovnjaki opozarjajo, da bi Caracas na aretacijo lahko odgovoril s hitrim povračilnim udarcem proti tarčam v Združenih državah Amerike. Dogodek predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Ameriške oblasti so predhodno nakazovale na možnost stopnjevanja vojaškega pritiska zaradi vpletenosti venezuelskega vrha v trgovino z drogami. Maduro je pred zajetjem poskušal utrditi notranjo stabilnost države s simboličnimi ukrepi, kot je bil predčasen začetek božičnega praznovanja, obenem pa je vojsko pozival k pripravljenosti na obrambo pred tujo intervencijo, kar pa očitno ni preprečilo bliskovite ameriške operacije.

Ameriški predsednik Donald Trump je z napovedjo možnosti vojaškega posredovanja v Iranu in izvedbo zračnih napadov na Venezuelo sprožil val kritik v mednarodni javnosti ter med lastnimi podporniki. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social zagrozil Iranu z vojaškim odgovorom, če bo ta nasilno zatiral mirne protestnike, pri čemer je poudaril, da so ameriške sile pripravljene na napad. Hkrati so Združene države Amerike izvedle letalske napade na Venezuelo, kar nekateri varnostni strokovnjaki ocenjujejo kot prehod k agresivni politiki, podobni tisti, ki jo izvajata Rusija in Kitajska. Kritiki trdijo, da gre pri operaciji v Venezueli za poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom. Znotraj republikanske stranke se krepijo razpoke, saj je vplivna kongresnica Marjorie Taylor Greene izrazila ostro nasprotovanje Trumpovim zadnjim potezam. Greeneova trdi, da so grožnje z novo vojno v nasprotju z obljubami gibanja MAGA iz leta 2024, in opozarja na nezadovoljstvo volivcev zaradi porabe davkoplačevalskega denarja za tuje konflikte. Poleg zunanjepolitičnih napetosti je Trump leto 2026 začel tudi z osebnimi napadi na igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, potem ko sta pridobila francosko državljanstvo. Predsednik je obenem postavil pogoj za umik vojske iz Venezuele, ki vključuje sodelovanje tamkajšnje podpredsednice Delcy Rodríguez v skladu z ameriškimi interesi.

Venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores so po poročanju ameriških medijev prepeljali v vojaško oporišče blizu New Yorka. Predsednik Trump je med tiskovno konferenco spregovoril o ameriški udeležbi v venezuelski naftni industriji po udaru.

Vladimir Putin je v novoletnem govoru le bežno omenil spopade v Ukrajini in ni omenjal pogovorov z ZDA o končanju vojne. Donald Trump pa je bil obtožen, da je v žepu »fašističnega nasilneža« Putina in da mu popušča. Medtem se krepijo diplomatska prizadevanja za končanje spopadov, ukrajinski predsednik Zelenski pa poziva k miru. Pojavljajo se tudi trditve, da CIA manipulira s Trumpom proti Putinu s širjenjem lažne informacije o ukrajinskem napadu na Novgorodsko regijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je podprl pobudo za uvedbo novega paketa sankcij proti Ruski federaciji, kar je v Washingtonu potrdil senator Lindsey Graham. Novi ukrepi so usmerjeni predvsem v omejevanje ruskih prihodkov iz prodaje nafte, pri čemer bodo pod udarom tudi tuji kupci ruskih energentov. Gre za stopnjevanje gospodarskega pritiska na Moskvo, s katerim želi ameriška administracija omejiti finančne vire za rusko vojaško dejavnost. Ta poteza sledi Trumpovim predhodnim opozorilom, da bodo države, ki trgujejo z Rusijo, občutile posledice v obliki sekundarnih sankcij. Posebna pozornost je namenjena kupcem ruske nafte, saj želi Washington prekiniti ključne poti za financiranje ruskega proračuna. Čeprav Moskva uradno trdi, da je njeno gospodarstvo postalo odporno na zahodne omejitve, ameriška stran verjame, da bodo novi ukrepi povzročili dodatne težave ruskemu energetskemu sektorju. Odločitev o sankcijah predstavlja del širše strategije Trumpove administracije, ki vključuje tudi grožnje s carinami za države, ki ne sledijo ameriški zunanji politiki. Vključitev Lindseyja Grahama v proces potrjuje, da znotraj republikanske stranke obstaja podpora za ostrejši pristop do Kremlja, kljub včasih nepredvidljivi retoriki predsednika Trumpa.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

Ameriški predsednik Donald Trump je ukazal vrsto zračnih napadov na vojaške objekte v Venezueli, kar predstavlja kritično stopnjevanje napetosti med državama. Po poročilih iz Caracasa so ameriške sile napadle strateško pomembno infrastrukturo, Trump pa je operacijo spremljal neposredno s svojega doma in kasneje potrdil, da je bil predsednik Nicolás Maduro v času napadov v močno utrjenem oporišču. Napadi so bili usmerjeni proti ciljem, ki jih Washington povezuje z dejavnostmi trgovine z drogami in vojaško podporo Madurovemu režimu. Na dogajanje so se že odzvali demokratski senatorji v Združenih državah Amerike, ki so ostro obsodili vojaško posredovanje. Opozorili so, da ni utemeljenih razlogov za sprožitev vojne z latinskoameriško državo, in pozvali k deeskalaciji konflikta. Operacija sledi mesecem stopnjevanja retorike in predhodnim omejenim napadom, ki so bili izvedeni v okviru ameriške kampanje pritiska na venezuelsko vlado.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle neposredno vojaško posredovanje v Venezueli, kar predstavlja najobsežnejšo ameriško vojaško akcijo v Latinski Ameriki po invaziji na Panamo leta 1989. Med operacijo so ameriške sile v prestolnici Caracas in okoliških regijah napadle strateške vojaške ter civilne cilje, vključno z vojaškim kompleksom Fort Tiuna. Ključni cilj operacije je bil zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove soproge, ki so ju po pridržanju prepeljali na ozemlje Združenih držav Amerike. Dogodek je sprožil val ostrih mednarodnih odzivov in obsodb. Analitiki opozarjajo, da bi lahko ta poteza administracije Donalda Trumpa Washington pahnila v dolgotrajno krizo oziroma v novo politično in vojaško »močvirje«. Predstavniki palestinsko-latinskoameriške zveze (OPAL) so dejanje označili za »banditizem« in opozorili na nevarno prakso, kjer ZDA obravnavajo svet kot svoje lastno dvorišče. Venezuelske oblasti kljub aretaciji vztrajajo, da Maduro ostaja legitimni predsednik države, in zahtevajo dokaze o njegovem zdravstvenem stanju.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike upravljale Venezuelo vse do vzpostavitve varnega in ustreznega prehoda oblasti. Odločitev sledi vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile zajele dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Trumpova administracija načrtuje neposreden nadzor nad državo, kar v mednarodni javnosti odpira številna pravna vprašanja glede zakonitosti tovrstnih posegov po mednarodnem pravu. Napovedana vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli predstavlja močan odklon od prejšnje zunanjepolitične agende predsednika Trumpa, ki je temeljila na izogibanju tujim vojaškim posredovanjem. Kritiki in pravni strokovnjaki opozarjajo na morebitne kršitve suverenosti, medtem ko del venezuelske diaspore dogodke spremlja z mešanico olajšanja in negotovosti glede prihodnosti države pod tujo oblastjo. Situacija v Caracasu ostaja napeta, saj ZDA utrjujejo svojo vojaško in politično prisotnost na terenu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je izvedla obsežno vojaško operacijo v Venezueli, med katero so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da sta bila oba obtožena v New Yorku zaradi trgovine z drogami in terorizma, vključno s posestjo uničevalnih naprav. Operacija predstavlja vrhunec napetosti, ki so se stopnjevale od konca leta 2025, ko je Trump fentanil označil za orožje za množično uničevanje in okrepil vojaški pritisk v Latinski Ameriki. Istočasno se v Združenih državah Amerike stopnjujejo kritike na račun Trumpovih finančnih zahtev. Predsednik naj bi namreč na podlagi zakona o zveznih odškodninskih zahtevkih (FTCA) od države zahteval 230 milijonov dolarjev odškodnine zaradi preteklih preiskav o ruskem vmešavanju in preiskave na posestvu Mar-a-Lago. Temu zgledu sledijo tudi odvetniki njegovih političnih zaveznikov, ki vlagajo na stotine zahtevkov za odškodnine v imenu oseb, obsojenih zaradi napada na Kapitol 6. januarja 2021, ki jih je Trump predhodno pomilostil. Kritiki opozarjajo, da bi lahko ti postopki brez posredovanja kongresa postali sredstvo za črpanje proračunskih sredstev za potrebe Trumpovih privržencev.

Venezuelsko prestolnico Caracas so v noči s petka na soboto pretresle silovite eksplozije, ki so sledile ukazu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za izvedbo napada na veliki ravni. Trump je potrdil, da je ameriška vojska dobila zeleno luč za operacijo, ki vključuje tudi kopenske napade, kar predstavlja kritično stopnjevanje sovražnosti med državama. Po navedbah ameriških uradnikov so vojaški načrti za to misijo stekli že okoli božiča, čeprav so bile nekatere zračne operacije sprva usmerjene na druge regije. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je dogajanje označil za zelo hudo vojaško agresijo in v državi razglasil izredno stanje. Maduro je državljane pozval k mobilizaciji za obrambo domovine, medtem ko ameriška stran trdi, da so cilji povezani z uničevanjem infrastrukture narkokartelov. Gre za prvo neposredno vojaško posredovanje ZDA na venezuelskih tleh, saj so se prejšnji incidenti omejevali na operacije v mednarodnih vodah ali tajne dejavnosti obveščevalnih služb.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sprožile obsežno vojaško operacijo proti Venezueli, v okviru katere so izvedle serijo zračnih napadov na glavno mesto Caracas. Po navedbah ameriških uradnih virov in poročanju medijev, kot sta Fox News in Wall Street Journal, so v mestu odjeknile številne eksplozije, Bela hiša pa je kasneje potrdila začetek vojaških dejavnosti. Predsednik Trump je v izjavi celo zatrdil, da so ameriške sile iz države že odpeljale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, česar neodvisni viri še niso potrdili. Venezuelska vlada je dejanja Washingtona označila za neposredno vojaško agresijo na suvereno državo. Nicolas Maduro je v odziv na napade v državi nemudoma razglasil vojno stanje in mobiliziral oborožene sile. Medtem ko Washington trdi, da gre za vprašanje nacionalne varnosti, so razmere v Caracasu še vedno izjemno napete, vojaška operacija pa se po poročanju ameriških tiskovnih agencij nadaljuje. Dogodek pomeni drastično zaostritev odnosov med državama in vstop v neposreden vojaški spopad, ki bi lahko destabiliziral celotno regijo Latinske Amerike.

Ameriške vojaške sile so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo valove navdušenja med milijoni venezuelskih beguncev v tujini. Operacija predstavlja vrhunec večtedenskega stopnjevanja vojaških napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se začele z ameriškimi napadi na kopensko infrastrukturo ob koncu leta 2025. Po poročilih o prijetju so se v skupnostih v izgnanstvu odvili prizori evforije, saj ljudje dogodek vidijo kot konec dolgoletne avtokratske vladavine in priložnost za vzpostavitev demokracije. Zajetje Madura sledi obdobju intenzivnega pritiska administracije Donalda Trumpa, ki je kljub nasprotovanju dela ameriškega senata in mednarodnih opozoril stopnjevala vojaško prisotnost v Karibih. Medtem ko so nekateri svetovni voditelji, vključno z mehiško predsednico Sheinbaumovo, predhodno opozarjali na kršenje suverenosti Venezuele, je Rusija že decembra začela umikati svoje osebje iz države, kar je nakazalo izgubo ključne mednarodne podpore Madurovemu režimu. Trenutno stanje v samem Caracasu ostaja negotovo, ameriška stran pa poudarja, da je bila operacija nujna za zagotavljanje varnosti v regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so posebne vojaške enote Združenih držav Amerike v obsežni nočni operaciji na venezuelskem ozemlju zajele avtoritarnega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi v okolici prestolnice Caracas, nato pa so vojaki vdrli v močno utrjen objekt, ki ga je Trump opisal kot trdnjavo iz masivnega jekla. Po navedbah ameriškega predsednika so par zajeli v spalnici in ga nemudoma evakuirali iz države. Zajeti par se trenutno nahaja na krovu ameriške vojne ladje, ki pluje proti New Yorku, kjer se bosta soočila s pravnimi obtožbami pred ameriškim sodstvom. Trump je za televizijo Fox News razkril, da je dogajanje spremljal v živo, podobno kot televizijsko oddajo, ter dodal, da so bili v spopadih ranjeni nekateri ameriški vojaki. Ta dogodek predstavlja drastično stopnjevanje ameriškega posredovanja v Latinski Ameriki in pomeni konec večletne vladavine Madura, ki ga Washington že dlje časa obravnava kot nezakonitega voditelja. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot tujo agresijo in vztraja, da Maduro ostaja legitimni predsednik države. Medtem ko se vojaške napetosti v regiji stopnjujejo, so ZDA že napovedale vzpostavitev začasnega upravljanja države do varne predaje oblasti, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično podobo Južne Amerike.

Ameriške letalske sile so v noči na soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežne zračne napade na Caracas in okolico, kar je privedlo do zajetja venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Operacijo, ki jo je ameriški predsednik Donald Trump označil za "briljantno", so izvedle posebne enote, ki so Madura že prepeljale na ameriško ozemlje. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje se Maduro, njegova žena in sin soočajo z obtožbami narkoterorizma in nezakonitega posedovanja orožja. Med vojaško operacijo v prestolnici na ameriški strani po prvih poročilih ni bilo žrtev. Vrhovno sodišče Venezuele je po aretaciji predsednika odredilo, da bo njegove pooblastila začasno prevzela podpredsednica države. Medtem ko so nekateri deli Latinske Amerike vojaško posredovanje pozdravili, so se v Združenih narodih odzvali z zaskrbljenostjo. Generalni sekretar Antonio Guterres je opozoril na nevaren precedens, ki ga takšna enostranska akcija predstavlja za mednarodno pravo. Nicolas Maduro se trenutno nahaja na krovu ladje USS Iwo Jima, ki pluje proti New Yorku, kjer mu bodo sodili pred ameriškim sodiščem.

Varnostni svet Združenih narodov se bo v ponedeljek sestal na nujnem zasedanju, potem ko so Združene države Amerike izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Po dostopnih informacijah je ameriška vojska v prestolnici Caracas pridržala venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo. Zahtevo za nujno zasedanje je podala Južna Afrika, podprle pa so jo tudi druge države, ki izražajo zaskrbljenost zaradi zakonitosti vojaškega posredovanja in morebitnih posledic za stabilnost v regiji. Dogodek je sprožil ostre odzive v mednarodni skupnosti, saj so se globalne sile razdelile glede legitimnosti ameriške akcije. Operacija, ki je neposredno privedla do aretacije najvišjih predstavnikov venezuelske države, predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Washingtonom in Caracasom. Medtem ko nekatere države dejanje vidijo kot nujen korak proti režimu, druge opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti države. Zasedanje v New Yorku bo namenjeno obravnavi vojaškega udara in iskanju diplomatske rešitve za nastalo krizo.

Po smrtnih strelih agentov ameriške agencije za priseljevanje ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ženska, se je vzdušje zaostrilo. Novoizvoljeni predsednik Trump je dejal, da je šlo za samoobrambo, medtem ko mu lokalne oblasti nasprotujejo.

Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji. Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

Predsednik Trump naj bi prejel poročilo o vojaških in tajnih možnostih proti Iranu, ki vključujejo kibernetske in psihološke operacije. Kitajsko zunanje ministrstvo je izjavilo, da bo odločno branilo svoje legitimne pravice in interese v zvezi z napovedanimi carinami. Obstaja tudi bojazen, da bi Iran lahko blokiral Hormuško ožino, če bi ZDA vojaško posredovale. Kitajski strokovnjaki so mnenja, da bo odgovor Kitajske odvisen od Trumpovega naslednjega koraka.

Ameriška vojska je v nočni operaciji v Venezueli pridržala predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo, kar je sprožilo ostre odzive mednarodne skupnosti. Donald Trump je operacijo utemeljil s sklicevanjem na Monroejevo doktrino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za grobo kršitev mednarodnega prava in erozijo svetovnih norm. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je izrazila nasprotovanje ameriškemu ravnanju, senator Marco Rubio pa je poudaril, da Maduro nikoli ni bil legitimen voditelj države. Dogodek se je zgodil po obdobju stopnjevanja napetosti, ko so Združene države Amerike obtoževale venezuelski režim vpletenosti v trgovino z drogami. Rusija in Kitajska sta dejanje obsodili, saj naj bi bile o načrtovanem napadu predhodno obveščene, a nista mogli preprečiti vojaškega posredovanja. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, saj gre za vprašanje nadzora nad energetskimi viri in geopolitične prevlade v Latinski Ameriki. Združeni narodi so pozvali k mirnemu prehodu oblasti, ki bi temeljil na spoštovanju Ustanovne listine ZN, vendar dejanja na terenu kažejo na enostransko ameriško politiko pritiska. Operacija postavlja nevaren precedens za prihodnje mednarodne odnose in suverenost držav, ki niso v skladu z interesi velesil.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je potrdila, da so Združene države Amerike na sodišču v New Yorku vložile uradno obtožnico proti venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores. Maduro, ki naj bi bil po navedbah nekaterih virov ujet med nedavno ameriško vojaško operacijo, se sooča s težkimi obtožbami narkoterorizma, zarote za uvoz kokaina v ZDA ter nezakonitega posedovanja avtomatskega orožja in uničevalnih naprav. Pravosodna ministrica je ob tem napovedala, da se bo par kmalu soočil s polno težo ameriškega pravosodnega sistema na ameriških tleh. Postopek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj Washingtona za odstavitev Madura z oblasti, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevala z vojaškimi operacijami v Karibskem morju. Ameriško tožilstvo trdi, da je Maduro vodil kartel Los Soles, ki naj bi sodeloval s kolumbijskimi uporniškimi skupinami pri preplavljanju ameriškega trga s prepovedanimi drogami. Obtožnica v New Yorku sledi obdobju intenzivnih diplomatskih in vojaških pritiskov, vključno z ultimati za njegov odstop, ki jih je Maduro dosledno zavračal, češ da ne bo pristal na »suženjski mir« pod diktatom ZDA.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je v soboto, 3. januarja, ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah. Moskva je dogodek označila za dejanje oborožene agresije in poudarila, da so razlogi, ki jih Washington navaja za upravičevanje napada, popolnoma neutemeljeni. Ruska stran je v izjavi za javnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi destabilizacije regije ter podprla prizadevanja latinskoameriških držav, ki pozivajo k takojšnjemu sklicu mednarodnih forumov za rešitev nastale situacije. Ruski uradniki so napad označili za posledico ideološkega sovraštva ameriške administracije do venezuelskega vodstva. Odziv Moskve sledi daljšemu obdobju napetosti v Karibskem morju, kjer je Rusija že v preteklosti opozarjala na nevarnost ameriške vojaške prisotnosti. Kljub lastnemu vojaškemu delovanju v Ukrajini, Rusija v mednarodni skupnosti zdaj nastopa kot zagovornica suverenosti Venezuele in obsoja kršitve mednarodnega prava s strani ZDA. Ta diplomatski odziv utrjuje zavezništvo med Moskvo in Caracasom v luči stopnjevanja vojaškega pritiska Washingtona.

FBI je sporočil, da je preprečil načrtovani napad za silvestrovo v Mint Hillu v Severni Karolini, ki ga je navdihnila Islamska država. Osumljenec, 18-letni Christian Sturdivant, je načrtoval napad z noži in kladivi na trgovino z živili in restavracijo s hitro hrano. Oblasti trdijo, da je Sturdivant podpiral Islamsko državo.

Objavljen je bil nov video posnetek, ki meče dvom na trditve Trumpove administracije glede streljanja Renee Good. Razkrito je bilo, da je bilo to že deveto streljanje agentov ICE v zadnjih štirih mesecih, pri čemer so vsa vključevala streljanje na ljudi v vozilih. Federalni agenti so se umaknili iz Louisiane in se premestili v Minneapolis. Nacionalno zaupanje v federalne oblasti je upadlo po več streljanjih ICE, zaradi česar sta vsaj dva župana obsodila vlado.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro obsodil nedavni vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo in zajetje predsednika Nicolása Madura. Brazilski voditelj je dejanje označil za prestopanje "nesprejemljive meje" in pozval k odločnemu odzivu Združenih narodov. Napad je povzročil globok razkol med latinskoameriškimi voditelji, pri čemer sta se Mehika in Kolumbija pridružili brazilski obsodbi, medtem ko sta Argentina in Ekvador operacijo pozdravila. Argentinski predsednik Javier Milei je v javno objavljenem videoposnetku proslavljal ameriško posredovanje in ob tem neposredno provociral brazilskega kolega. Napetosti v regiji se stopnjujejo zaradi strahu pred novim valom migracij in morebitne destabilizacije meja, zlasti ob brazilsko-venezuelski meji. Brazilija, ki je pred meseci ponujala posredovanje, se zdaj spopada z neposrednimi varnostnimi in diplomatskimi posledicami ameriške vojaške prisotnosti v svoji soseščini.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu v telefonskem pogovoru zatrdil, da je Ukrajina z 91 droni napadla eno izmed njegovih rezidenc, kar je povzročilo nove napetosti v že tako zapletenih mirovnih pogajanjih. Čeprav Moskva za svoje trditve ni predložila dokazov, je Trump izrazil jezno reakcijo na domnevni napad, medtem ko je Kijev obtožbe označil za popolno izmišljotino. Ameriški obveščevalni viri in agencija CIA so kasneje zavrnili ruske navedbe in pojasnili, da so ukrajinske sile ciljale vojaške tarče v regiji, ki so bile napadene že v preteklosti, ne pa same rezidence Dolgije Borodi. Sočasno z diplomatskimi trenji Rusija krepi svojo vojaško pripravljenost. Putin je podpisal dekret o vpoklicu vojaških rezervistov za leto 2026, ki bodo zadolženi za varovanje kritične energetske infrastrukture, saj so ruska naftna in plinska podjetja tarča vse pogostejših ukrajinskih napadov. Poleg tega so v Belorusiji postali operativni ruski hipersonični raketni sistemi orešnik, ki lahko nosijo jedrske konice. Namestitev teh sistemov v neposredni bližini meja zveze Nato velja za stopnjevanje jedrskega ustrahovanja s strani Kremlja, s čimer želi Moskva odvrniti zahodne države od nadaljnje podpore Ukrajini z orožjem dolgega dosega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je uvedel sankcije proti 95 posameznikom in 70 pravnim subjektom, večinoma ruskim državljanom in prebivalcem, ki so povezani z ruskim vojaško-industrijskim sektorjem. Donald Trump je izrazil kritike na račun Vladimirja Putina in izjavil, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Trump se je srečal tudi z Zelenskim, nakar so se pojavile ruske obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu predlagal obisk Ukrajine, ki naj bi služil kot ključni korak k dokončni sklenitvi mirovnega sporazuma z Rusijo. Predlog prihaja v obdobju intenzivnih diplomatskih prizadevanj, kjer se Trumpova administracija dejavno vključuje v pogajanja za končanje skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Zelenski verjame, da bi Trumpova prisotnost na ukrajinskih tleh lahko pospešila proces in zagotovila trdnejša jamstva za mir. Dogajanje sledi nizu avgustovskih srečanj v Washingtonu, kjer sta se voditelja avgusta 2025 sestala, da bi uskladila stališča glede prihodnosti regije. Čeprav so se v preteklosti pojavljala razhajanja glede pogojev premirja in vojaške pomoči, trenutna retorika kaže na poskus zbliževanja interesov med Kijevom in Belo hišo. Zelenski s tem vabilom stopnjuje pritisk na mednarodno skupnost in obenem išče neposredno potrditev ameriške podpore v ključnem trenutku vojne.

V Kijevu so se sestali svetovalci za nacionalno varnost iz Evrope in drugih držav zaveznic, da bi razpravljali o varnostnih jamstvih in gospodarski pomoči, kot del diplomatskih prizadevanj pod vodstvom ZDA za končanje vojne. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil upanje na vrhunsko srečanje voditeljev.

Združene države Amerike so 3. januarja 2026 izvedle vojaško operacijo v Caracasu, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija je sledila večmesečnim napetostim in ameriškim obtožbam o Madurovi vpletenosti v narkoterorizem. Po uspešnem zajetju so se zvrstili odzivi svetovnih voditeljev, ki so razdeljeni glede legitimnosti uporabe vojaške sile na tujem ozemlju. Francoski predsednik Emmanuel Macron je operacijo pozdravil in izjavil, da se je venezuelsko ljudstvo končno osvobodilo diktature. Macron je pozval k mirnemu in demokratičnemu prehodu oblasti ter izrazil podporo opozicijskemu kandidatu Edmondu Gonzálezu Urrutii, da prevzame vodenje države v prehodnem obdobju. Podobno navdušenje je izrazil tudi ekvadorski predsednik Daniel Noboa, medtem ko je italijanska premierka Giorgia Meloni izrazila določene pomisleke glede same narave vojaškega posredovanja. Dogodek predstavlja vrhunec dolgoletnih prizadevanj ZDA za odstranitev Madura z oblasti, potem ko so nanj razpisale visoko tiralico. Trenutne razmere v Venezueli ostajajo negotove, medtem ko mednarodna skupnost pričakuje nadaljnje korake glede oblikovanja nove vlade in stabilizacije regije.

Venezuelski minister za obrambo je sporočil, da je bilo v vojaški operaciji Združenih držav Amerike ubitih več pripadnikov varnostne službe predsednika Nicolása Madura. Napad je vključeval uničenje protiletalske enote v letalskem oporišču La Carlota v Caracasu, kar se je zgodilo kmalu po tem, ko so ameriške sile zajele Madura in njegovo soprogo Cilio Flores ter ju odpeljale v New York. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala z mešanimi občutki, pri čemer je šest držav — Španija, Brazilija, Čile, Kolumbija, Mehika in Urugvaj — izdalo skupno izjavo, v kateri so dejanje označili za nevaren precedens in izrazili globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti. Združeni narodi so prav tako kritizirali ameriško posredovanje, medtem ko so dokumenti iz Bele hiše nakazali, da so bili ključni motivi za operacijo poleg boja proti trgovini z drogami tudi interesi glede naftnih virov. Razmere v Venezueli ostajajo izredno nestabilne, saj država sproža obrambne načrte proti agresiji.