Vojska Južne Koreje je sporočila, da je Severna Koreja v nedeljo zjutraj okoli 7.50 po lokalnem času izstrelila več balističnih raket iz okolice prestolnice Pjongjang proti vzhodni obali. Gre za prvo tovrstno dejanje v letu 2026, ki ponovno povečuje napetosti na Korejskem polotoku. Rakete so poletele proti Japonskemu morju, pri čemer podrobnosti o dosegu in natančnem tipu orožja južnokorejske oblasti še analizirajo. Izstrelitev se dogaja v obdobju, ko so se ameriške obrambne zmogljivosti v regiji nedavno ponovno okrepile. Severnokorejski vojaški vrh s temi dejanji nadaljuje svojo strategijo stopnjevanja pritiska in preizkušanja obrambnih sistemov sosednjih držav. Japonska obalna straža je prav tako potrdila dogodek in opozorila ladje na previdnost, medtem ko regionalne sile budno spremljajo morebitne nadaljnje provokacije s strani Pjongjanga. Gre za nadaljevanje dolgoletnih prizadevanj režima za krepitev svojega raketnega arzenala kljub mednarodnim sankcijam.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je vložilo obtožnico proti 33-letnemu državljanu Venezuele Luisu Nino-Moncadi, ki ga bremenijo napada na zveznega uslužbenca z nevarnim orožjem in poškodovanja zvezne lastnine. Nino-Moncada, ki je v Združenih državah Amerike bival nezakonito in je domnevno povezan z zloglasno venezuelsko tolpo Tren de Aragua, naj bi v Portlandu z vozilom večkrat namerno trčil v avtomobil obmejne straže. Med incidentom so nanj streljali agenti obmejne patrulje, kar je sprožilo tudi širše proteste v mestu. Preiskovalci navajajo, da je bil obtoženec v času dogodka v vozilu z žensko, ki naj bi bila povezana z mrežo prisilne prostitucije pod okriljem omenjene tolpe. Obrambno ministrstvo in urad generalne tožilke Pam Bondi sta ob tem poudarila, da bodo z vsemi sredstvi preganjali posameznike, ki prestopijo mejo in ogrožajo življenja organov pregona. Incident je ponovno odprl vprašanja o varnosti na mejah in delovanju mednarodnih kriminalnih združb na ameriških tleh. Obtožnica proti Nino-Moncadi je bila uradno odpečatena v ponedeljek, postopek pa se bo nadaljeval na zveznem sodišču v Oregonu. Primer priteguje veliko pozornost javnosti zaradi vpletenosti članov tolpe Tren de Aragua, ki se v zadnjem obdobju vse pogosteje pojavlja v poročilih o organiziranem kriminalu v različnih delih ZDA.

Malezija se je pridružila Indoneziji pri blokiranju dostopa do klepetalnika Grok zaradi globalnega ogorčenja nad orodjem, ki ustvarja lažne, seksualizirane slike. Omejitve so začasne, državi pa sta se za ta korak odločili zaradi vse večje zaskrbljenosti glede generativnih orodij umetne inteligence, ki lahko ustvarjajo realistično vsebino.

V Grčiji je snežilo v goratih predelih Ilije in Tajgeta, zaradi česar so bile šole v Olimpiji zaprte. Na Kreti je bil razglašen oranžni alarm zaradi slabega vremena, v Heraklionu pa je zjutraj padala sodra in sneg. V nekaterih celinskih območjih so se temperature spustile med -10 in -15 stopinj Celzija.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči na novo leto uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka in postal prva oseba muslimanske vere ter južnoazijskega porekla na tem položaju. 34-letni demokratični socialist je prisego opravil na Koranu, s čimer je simbolično napovedal novo obdobje vodenja največjega ameriškega mesta. V svojem nastopnem govoru je Mamdani obljubil »široko in drzno« upravljanje, ki se bo osredotočalo na potrebe delavskega razreda, cenovno dostopnost bivanja in vključenost vseh prebivalcev. Mamdani, ki je bil pred izvolitvijo razmeroma malo znan državni poslanec, je poudaril, da se ne bo odrekel svojim socialističnim načelom kljub morebitnim oznakam o radikalizmu. Njegov prevzem oblasti v finančnem središču sveta spremljajo mešani odzivi; medtem ko podporniki pozdravljajo zgodovinski premik k progresivni politiki, so nekateri deli javnosti, vključno z določenimi skupinami znotraj judovske skupnosti in konservativnimi kritiki, izrazili zaskrbljenost nad prihodnjo usmeritvijo mesta pod njegovim vodstvom.

V tematskem parku Disney World na Floridi se je med predstavo "Indiana Jones Epic Stunt Spectacular" pripetila nesreča, v kateri je bil poškodovan zaposleni v parku. Do incidenta je prišlo, ko se je 180-kilogramski umetni felsen iz gume odkotalil proti obiskovalcem. Zaposleni se je postavil na pot premikajočemu se objektu, da bi zaščitil občinstvo, pri čemer je skupil poškodbe. Tiskovni predstavnik zabaviščnega parka je v petek za tiskovno agencijo AFP potrdil dogodek in pojasnil, da gre za del rekvizitov, ki se uporabljajo pri kaskaderskih uprizoritvah. Poškodovanega sodelavca so oskrbeli, podrobnosti o njegovem zdravstvenem stanju pa niso bile podrobneje razkrite. Predstava, ki temelji na filmski franšizi o Indiani Jonesu, vključuje številne nevarne kaskaderske točke in pirotehnične učinke, zato so varnostni protokoli ključnega pomena. Kljub varnostnim ukrepom je težka gumijasta imitacija skale premagala blokado, kar je zahtevalo hitro posredovanje osebja neposredno pred očmi gledalcev. Vodstvo parka je sprožilo preiskavo, s katero bodo ugotovili natančen vzrok za odpoved rekvizita.

Policisti v okrožju New Castle v ameriški zvezni državi Delaware so v nedeljo pozno zvečer na domu Billa Stevensona, nekdanjega soproga ameriške prve dame Jill Biden, odkrili truplo 64-letne Linde Stevenson. Možje postave so na prizorišče prispeli po prejetem klicu zaradi družinskega spora, kjer so v dnevni sobi našli neodzivno žensko. Kljub takojšnjemu nudenju prve pomoči so jo kasneje razglasili za mrtvo. Preiskavo primera so prevzeli detektivi enote za kriminalistične preiskave, truplo pa je bilo predano uradu za sodno medicino, ki bo z obdukcijo ugotovil natančen vzrok smrti. Čeprav so se v javnosti pojavile navedbe hčerke pokojnice, da primer obravnavajo kot umor, so lokalne oblasti uradno potrdile le, da poteka preiskava smrti in da trenutno niso vložili nobene obtožnice. Bill Stevenson, ki se je od Jill Biden ločil leta 1975, je bil v času dogodka prisoten na lokaciji. Dogodek je pritegnil precejšnjo pozornost ameriških medijev predvsem zaradi posredne povezave z družino Biden, čeprav uradne povezave med incidentom in Belo hišo ni. Policija podrobnosti o naravi družinskega spora, ki je privedel do klica, za zdaj ne razkriva, preiskava pa ostaja aktivna.

Zohran Mamdani je uradno zaprisegel kot 112. župan mesta New York, s čimer je postal prvi musliman, prvi politik azijskega porekla in prvi v Afriki rojeni državljan na tem položaju. Štiriintridesetletni demokratični socialist iz Queensa je prisego opravil na dveh izvodih Korana, kar simbolizira zgodovinski mejnik za ameriško metropolo. Na slovesnosti, ki sta jo vodila državna tožilka Letitia James in senator Bernie Sanders, je Mamdani napovedal drzno in ekspanzivno preobrazbo mestne uprave. Novi župan je v svojem nagovoru poudaril zavezo k dokazovanju uspešnosti levičarskih politik v praksi. Kot predstavnik progresivnega krila Demokratske stranke se namerava spopadati z izzivi, ki jih prinaša zvezna politika pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Mamdani je obljubil, da bo njegovo delovanje usmerjeno v korist vseh prebivalcev mesta, pri čemer bo prioriteta preoblikovanje vlade v bolj odziven in socialno naravnan aparat.

Avstralska policija je po streljanju v Bondi Beachu okrepila varnost na finalnem testu Ashes v Sydneyju. Na kriket dogodku, kar je v Avstraliji redkost, so policisti patruljirali z orožjem. Povečano število policistov je bilo prisotno na stadionu Sydney Cricket Ground.

Obsežen val polarnega zraka je ob prehodu v novo leto povzročil izrazit padec temperatur in snežne nevihte v več regijah severne poloble. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred najhladnejšim sunkom zraka v zadnjem letu, ki bi lahko Škotsko in severno Anglijo prekril z do 30 centimetri snega, kar povzroča resne tveganja za izpade električne energije in zapore cest. Britansko ministrstvo za delo in pokojnine je zaradi dolgotrajnega mraza prvič v sezoni aktiviralo sistem socialne pomoči za ogrevanje v 18 poštnih okrožjih, kjer so temperature padle pod ledišče za najmanj sedem zaporednih dni. Istočasno se z ostrimi zimskimi razmerami spopadajo tudi v Združenih državah Amerike. V zveznih državah New Jersey in Minnesota so poročali o snežnih nevihtah in sunkovitem vetru, ki so ob polnoči znižali občutek mraza na minus 26 stopinj Celzija (okoli -15 stopinj Fahrenheita). Medtem ko se severovzhod ZDA sooča z nevarnimi snežnimi zameti, jugozahodni deli države, kot je Nova Mehika, beležijo nenavadno toplo vreme s temperaturami blizu 20 stopinj Celzija. Zdravstvene službe v obeh državah opozarjajo na povečano tveganje za ranljive skupine prebivalstva in velik pritisk na zdravstveni sistem zaradi ekstremnih vremenskih pogojev.

V Združenih državah Amerike so ob koncu leta in na prvi dan novega leta zabeležili obsežne snežne padavine in vdor hladnega zraka, ki so vplivali na več zveznih držav. Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala številna opozorila in nasvete za potovanja, predvsem zaradi močnega snežnega učinka jezera v okolici mesta Buffalo v zvezni državi New York, kjer so meteorologi v okrožju Erie napovedali nadaljnje kopičenje snežne odeje. Medtem ko so nekatera območja, kot je Chicago, novo leto pričakala v mrazu in snegu, so se v Denverju in severovzhodnem Koloradu spopadali z nenavadno visokimi temperaturami, ki pa so jih v gorskih predelih hitro zamenjale nove snežne padavine. Vpliv polarnega zraka je povzročil precejšnje razlike v vremenskih razmerah po državi. V nekaterih regijah, kjer so pričakovali od 30 do 60 centimetrov snega, so se prebivalci morali spopadati s poledenelimi cestami in nevarnimi voznimi razmerami. Kljub temu, da je promet v večjem delu države za praznike potekal razmeroma nemoteno, so lokalne oblasti opozarjale na previdnost zaradi hitrih sprememb vremena, ki so posledica arktičnih vplivov, opaznih že v preteklih tednih. Te razmere so neposredno povezane s širšim arktičnim valom, ki je na začetku leta 2026 zajel celotno severno poloblo.

Deli severne poloble, predvsem Združeno kraljestvo in Združene države Amerike, so se ob vstopu v novo leto spopadli z ekstremnimi zimskimi razmerami, ki so vključevale arktični mraz, močan veter in obilne snežne padavine. V Veliki Britaniji so meteorologi opozorili na najhladnejši sunek polarnega zraka v zadnjem letu, ki je prinesel do 30 centimetrov snega, zlasti na Škotskem in v severni Angliji. Zaradi nevarnih razmer so oblasti izdale oranžna opozorila, britansko ministrstvo za delo in pokojninski sistem pa je v 18 poštnih okoliših aktiviralo prva finančna nadomestila za ogrevanje v tej sezoni. V Združenih državah Amerike so se z zimskimi nevšečnostmi soočali prebivalci Srednjega zahoda in severovzhoda države. V krajih, kot je Minneapolis, so se temperature ob polnoči spustile pod ledišče, ob močnem vetru pa je bil občutek mraza še bistveno nižji. Snežna neurja in močni sunki vetra so povzročali težave v prometu tudi v zvezni državi New Jersey, medtem ko so na severozahodu Pacifika zabeležili mešanico dežja in snega. Oblasti v obeh državah opozarjajo na povečano obremenitev zdravstvenih sistemov in možnost izpadov električne energije zaradi poškodb infrastrukture.

V vzhodnem Tennesseeju se obeta topel teden s spomladanskimi temperaturami, oblačnim vremenom in vetrom. Temperature se bodo gibale okoli 10°C. V Kansasu bo nekaj dni topleje, preden bo dež. Nočne temperature se bodo spustile do približno 2°C, čez dan pa bo več sonca. V Missouriju se v torek pričakuje rahla ohladitev, v četrtek pa dež. Nočne temperature bodo okoli 4°C, jutri pa bo pretežno sončno in nekoliko hladneje, z najvišjimi temperaturami okoli 13°C.

Najnovejša raziskava o stanju na ameriškem trgu dela je pokazala, da kljub rasti nominalnih plač in močnemu povpraševanju po delovni sili milijoni delavcev še vedno zaslužijo manj kot 20 dolarjev na uro. Podatki Inštituta za ekonomsko politiko (EPI) za julij 2025 razkrivajo, da izobrazba sicer ostaja ključen dejavnik pri določanju višine zaslužka, vendar ne zagotavlja samodejno visoke plače ali varne zaposlitve. Največje tveganje za nizke prihodke imajo delavci brez končane srednje šole, saj jih približno dve tretjini, kar predstavlja 6,9 milijona ljudi, prejema plačilo pod pragom 20 dolarjev. Strukturna analiza kaže, da največjo posamično skupino slabo plačanih delavcev predstavljajo tisti s srednješolsko izobrazbo, ki štejejo skoraj 15,9 milijona ljudi oziroma 43 odstotkov vseh zaposlenih v tej izobrazbeni kategoriji. Raziskava poudarja, da tudi delni študij brez pridobljene diplome ne nudi popolne zaščite pred nizkimi plačami, saj več kot tretjina delavcev v tej skupini, skupaj 12,9 milijona, še vedno ne dosega omenjenega plačnega praga. Ti podatki kažejo na globoke strukturne izzive na ameriškem trgu dela, kjer dostop do višje plačanih delovnih mest ostaja omejen za velik del populacije.

Večje število tehnoloških milijarderjev iz Silicijeve doline se je združilo v zasebni skupini na aplikaciji Signal z namenom preprečitve uvedbe novega davka na premoženje v Kaliforniji. Peter Thiel je skupini, ki nasprotuje predlogu, že doniral tri milijone ameriških dolarjev, v prihodnje pa se pričakujejo še dodatni visoki prispevki drugih vodilnih osebnosti iz panoge. Predlog, ki ga je oktobra vložil sindikat SEIU-UHW West, predvideva enkratni petodstotni davek za posameznike s premoženjem nad eno milijardo dolarjev, kar bi po ocenah v državni proračun prineslo približno 100 milijard dolarjev. Skupina, poimenovana »Save California«, vključuje vplivna imena, kot so Palmer Luckey iz podjetja Anduril, David Sacks, ki svetuje Trumpovi administraciji glede kriptovalut, in Chris Larsen iz družbe Ripple. Čeprav se omenjeni posamezniki politično pogosto razhajajo, so tokrat enotni v oceni, da je predlog škodljiv in ga nekateri celo označujejo za »komunizem«. Glavni pomislek nasprotnikov davka je, da bi takšna obdavčitev sprožila množičen odhod ustanoviteljev tehnoloških podjetij iz zvezne države, kar bi dolgoročno močno prizadelo regionalno gospodarstvo in zmanjšalo število delovnih mest. Nasprotovanje davku prihaja v času, ko kalifornijska politika išče nove vire za financiranje javnih storitev, medtem ko tehnološki sektor opozarja na krčenje konkurenčnosti okolja. Donacija Petra Thiela velja za prvo v nizu pričakovanih finančnih injekcij v kampanjo proti davčnemu ukrepu, o katerem bi lahko volivci odločali leta 2026. Analitiki ocenjujejo, da bo boj med sindikati in najbogatejšimi prebivalci Kalifornije eden najdražjih v zgodovini referendumskih pobud v Združenih državah Amerike.

Zvezna sodnica Margaret Garnett je v ponedeljek odredila izvedbo dokaznega postopka, na katerem bodo ugotavljali zakonitost zasega in pregleda nahrbtnika Luigija Mangioneja, obtoženega umora izvršnega direktorja družbe UnitedHealthcare Briana Thompsona. Sodnica je svojo prvotno odločitev, da zaslišanje ni potrebno, spremenila po tehtanju argumentov obrambe in resnosti obtožb, s katerimi se sooča obtoženec. Zaslišanje naj bi se odvilo v prihodnjih dveh tednih in se bo osredotočilo na policijske postopke ob aretaciji v Pensilvaniji. Na krajšem zaslišanju bo moral pričati policist iz mesta Altoona, ki bo pojasnil uradne protokole oddelka za zavarovanje in popisovanje osebnih predmetov oseb, aretiranih na javnih mestih. Obramba si namreč prizadeva, da bi bili ključni dokazi, najdeni v nahrbtniku – vključno z domnevnim morilskim orožjem, beležnico in zapisi – izločeni iz postopka. Trdijo namreč, da so policisti s preiskavo brez ustreznega naloga kršili ustavne pravice obtoženca. Primer Mangione vzbuja precejšnjo pozornost javnosti, saj gre za odmeven umor v vrhu ameriškega zdravstvenega sektorja. Medtem ko so nekateri policisti že pričali v ločenem postopku na državni ravni, bo zvezno zaslišanje omejeno na specifična vprašanja postopkovnega prava. Odločitev sodnice Garnettove pomeni pomemben procesni korak, ki bi lahko vplival na dopustnost dokazov v celotnem sodnem procesu proti Mangioneju.

Ameriški predsednik Donald Trump je preklical načrtovani drugi val napadov na Venezuelo. Kot razlog za to odločitev je navedel izpuščanje političnih zapornikov.

Vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) Kirill Dmitrijev je javno naslovil vprašanje na visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas glede njene podpore prihodnjim vojaškim posredovanjem Združenih držav Amerike. Dmitrijev je v svojem pozivu izpostavil vprašanje, ali bi Kallasova podprla Washington, če bi bila naslednja tarča napada Grenlandija. Njegove izjave so sledile ameriškim vojaškim operacijam v Venezueli, ki so sprožile ostre odzive v Moskvi. Ruski uradnik je s tem retoričnim vprašanjem skušal izpostaviti domnevno nedoslednost evropske zunanje politike in njeno podrejenost interesom Združenih držav Amerike. Dmitrijev je Grenlandijo navedel kot hipotetičen primer, s čimer je želel spodbuditi razpravo o mejah evropske podpore ameriškim intervencijam po svetu. Kaja Kallas se na provokacijo ruskega predstavnika še ni uradno odzvala, pričakovati pa je, da bo Bruselj tovrstne izjave označil za del ruske dezinformacijske kampanje.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnem nastopu podvomil v sposobnosti venezuelske opozicijske voditeljice in nobelovke Marie Corine Machado za vodenje države. Kljub temu da je Machadova glasna zagovornica ameriškega posredovanja v Venezueli, je Trump izjavil, da nima potrebnega spoštovanja za prevzem oblasti. Predsednik jo je opisal kot prijetno osebo, ki pa po njegovem mnenju ni primerna za funkcijo nacionalne voditeljice, s čimer je povzročil precejšnje presenečenje v mednarodnih političnih krogih. Izjave so prišle v času povečanih napetosti, saj so ameriške sile izvedle vojaško operacijo v Venezueli. Trumpovo distanciranje od osrednje figure venezuelske opozicije nakazuje na morebitno spremembo strategije Združenih držav Amerike do te latinskoameriške države. Odločitev, da javno spodkoplje legitimnost Machadove, medtem ko potekajo vojaške dejavnosti, bi lahko dodatno destabilizirala opozicijska prizadevanja za zamenjavo oblasti v Caracasu.

Zunanje ministrstvo Združenih držav Amerike je v četrtek Peking pozvalo k zadržanosti in prekinitvi vojaškega pritiska na Tajvan. Po navedbah Washingtona kitajske vojaške dejavnosti v regiji po nepotrebnem stopnjujejo napetosti in ogrožajo regionalno stabilnost. Ameriška administracija je poudarila, da tovrstni manevri ne prispevajo k mirnemu reševanju sporov, temveč povečujejo tveganje za morebitne incidente. Najnovejše opozorilo prihaja po tem, ko je Kitajska v zadnjem obdobju znatno okrepila svojo vojaško prisotnost v okolici otoka, vključno z letalskimi in pomorskimi operacijami. Washington je kitajsko stran pozval, naj namesto demonstracije sile izbere pot dialoga. Odnosi med velesilama ostajajo zaostreni, saj Peking Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, medtem ko ZDA ohranjajo politiko podpore tajvanski samoobrambi in nasprotujejo vsakršnim enostranskim spremembam statusa quo s silo.

Severovzhodne dele Združenih držav Amerike so ob vstopu v novo leto 2026 prizadela intenzivna snežna neurja, ki so povzročila precejšnje težave v prometu in vsakdanjem življenju. Nacionalna vremenska služba (NWS) je izdala vrsto opozoril za zvezne države New York, Ohio in Massachusetts, kjer so zabeležili obilne snežne padavine in nevarno nizke temperature. V nekaterih regijah, vključno z okolico Buffala, so se spopadali z intenzivnimi snežnimi pasovi, ki so v zelo kratkem času prinesli velike količine novega snega. Arktična fronta je s seboj prinesla temperature, ki so se gibale globoko pod lediščem, kar je v kombinaciji z močnim vetrom ustvarilo nevarne razmere na cestah. V Massachusettsu in Ohiu so lokalne oblasti poročale o snežnih nevihtah, ki so v manj kot pol ure nanesle več centimetrov snega, kar je ohromilo lokalno infrastrukturo. Napovedi kažejo, da se bo mraz nadaljeval vsaj do konca tedna, medtem ko meteorologi opozarjajo na vztrajanje poledice in snežnih zametov na širšem območju severovzhoda države.

Zohran Mamdani, 34-letni član Demokratske stranke, je 1. januarja uradno nastopil mandat župana New Yorka. Ob prevzemu funkcije je Mamdani poskrbel za zgodovinski mejnik, saj je postal prvi župan največjega ameriškega mesta, ki je prisego opravil na koranu. Na tem položaju je nasledil predhodnike, ki so se v preteklosti ob zaprisegi večinoma posluževali Biblije. Mamdani, ki pripada progresivnemu krilu stranke, je svojo politično pot gradil na socialdemokratskih izhodiščih, njegov nastop funkcije pa simbolizira versko in kulturno raznolikost metropole. Slovesna zaprisega je potekala ob prisotnosti njegove soproge Rame Duwaji. Mamdani je ob nastopu mandata napovedal izvajanje levičarskih politik, s katerimi želi preoblikovati mestno upravo v korist prebivalcev New Yorka, hkrati pa je poudaril pripravljenost na zagovarjanje mestnih interesov v odnosu do zvezne oblasti.

Michael McKee je bil obtožen umora Spencerja Tepeja in Monique Tepe, ki sta bila konec decembra ustreljena v svojem domu v Columbusu. Sodišče je razkrilo, da je McKee bivši mož Monique Tepe.

Nicolas Maduro je izjavil, da je Venezuela odprta za pogovore z ZDA o boju proti drogam, nafti in migracijam. Izognil se je neposrednemu odgovoru o domnevnem ameriškem napadu na venezuelsko pristanišče.

Britanski časnik The Guardian poroča, da bi lahko bile po operaciji v Venezueli naslednje tarče ameriškega predsednika Trumpa Iran in Danska. Ruski mediji povzemajo navedbe časnika.

Slovensko ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je s partnerji v EU pozvalo k deeskalaciji in spoštovanju mednarodnega prava v Venezueli. Premier Robert Golob je obsodil vsak vojaški poseg proti suvereni državi, ki ni v skladu z mednarodnim pravom. Stranka Levica pa je pozvala k obsodbi Združenih držav Amerike.

Tajvanska vojska je razkrila posodobljene zmogljivosti svojih lovcev F-16V, ki so opremljeni z naprednimi podvessnimi sistemi za nadzor in ciljanje na dolge razdalje. Strokovnjaki poudarjajo, da bodo sistemi Sniper, IRST (Infrared Search and Track) in MS-110 v prihodnje služili kot strateške oči tajvanskega letalstva. Ti sistemi omogočajo letalom delovanje v vlogah ostrostrelskega merka, opazovalnega stolpa in strateškega nadzora, kar bistveno povečuje odpornost in odzivnost zračne obrambe v primeru morebitnih konfliktov. Objava posnetkov kitajskih vojaških letal, ki so jih s temi sistemi posneli tajvanski piloti, je v javnosti sprožila široko razpravo o tehnološki premoči na nebu. Integracija teh naprednih senzorjev omogoča pasivno sledenje tarčam brez uporabe radarja, kar zmanjšuje opaznost tajvanskih letal, hkrati pa zagotavlja natančne podatke o gibanju nasprotnika na velikih razdaljah. S tem Tajvan vzpostavlja vseobsegajočo nadzorno mrežo, ki je ključna za ohranjanje varnosti v Tajvanski ožini.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v pogovoru za The Wall Street Journal zavrnil ugibanja o svojem zdravstvenem stanju in pojasnil izvor modric na svojih rokah. Trump je dejal, da so podplutbe posledica rednega jemanja aspirina, ki ga po lastnih navedbah uživa v odmerkih, višjih od priporočenih. Svojo odločitev za takšno uporabo zdravila je pripisal navadi in vraževerju, hkrati pa je poudaril, da želi s tem doseči močnejše redčenje krvi. Poleg pojasnil o zdravilih se je odzval tudi na poročanja o njegovi utrujenosti med uradnimi dolžnostmi. Odločno je zavrnil navedbe, da naj bi med sestanki v Beli hiši ali na javnih dogodkih zaspal. Po njegovih besedah gre za napačne interpretacije njegovih nasprotnikov in medijev, saj naj bi ohranjal visoko raven energije, potrebno za vodenje države. Intervju je osvetlil Trumpov nekonvencionalen pristop k osebnemu zdravju in njegovo prizadevanje, da v javnosti ohrani podobo krepkega voditelja, kljub opaznim telesnim znakom, ki so sprožili vprašanja o njegovi vitalnosti.

Grenlandski predsednik vlade Jens Frederik Nilsen je pozval administracijo Združenih držav Amerike, naj spoštuje dialog prek uveljavljenih diplomatskih in političkih kanalov ter forumov, ki temeljijo na veljavnih mednarodnih sporazumih. Nilsen je v odzivu na dejanja Washingtona poudaril, da mora vsakršna komunikacija upoštevati dejstvo, da je status Grenlanda trdno utemeljen v mednarodnem pravu. Premier je izpostavil, da so Grenlandijo v njenih prizadevanjih za ohranitev avtonomnega statusa podprle ključne evropske države. Po njegovih besedah je nujno, da se ameriška stran vzdrži neposrednih posegov, ki bi zaobšli uradne poti sodelovanja med Grenlandijo, Dansko in mednarodno skupnostjo. Poziv prihaja v času ponovnega zanimanja ZDA za strateški položaj in vire največjega otoka na svetu.

Južni del Mehike je v petek ob 7.58 po lokalnem času stresel močan potres z magnitudo 6,5 po Richterjevi lestvici. Po podatkih mehiške nacionalne seizmološke službe je bil epicenter potresa v zvezni državi Guerrero, natančneje 15 kilometrov jugovzhodno od mesta San Marcos. Žarišče potresa je bilo na globini približno 10 kilometrov pod morsko gladino v Tihem oceanu. Tla so se tresla tudi v širši okolici, vendar za zdaj poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ni. Oblasti še naprej spremljajo razmere na terenu, saj so se podobni seizmični dogodki v zadnjih dneh zvrstili tudi drugod po severnoameriški celini, vključno z Aljasko in Kalifornijo. Dogodek sledi obdobju povečane seizmološke aktivnosti v pacifiškem ognjenem obroču, kjer so potresi pogost pojav.

Ameriški milijarder Elon Musk je stopnjeval besedni spor z britansko vlado in jo na svoji platformi X označil za fašistično. Odziv je sledil napovedi britanskih regulatorjev o preiskavi Muskovega klepetalnika z umetno inteligenco Grok, ki je v lasti podjetja xAI. Musk v zadnjem obdobju vse pogosteje kritizira uradni London, predvsem zaradi omejevanja svobode govora in regulacije tehnoloških velikanov. Spor se je osredotočil na delovanje umetne inteligence pri generiranju slik in vsebin na platformi X, ki bi lahko po mnenju britanskih oblasti spodbujale dezinformacije ali sovražni govor. Britanska vlada pod vodstvom premierja Keira Starmerja je v odzivu na Muskove prejšnje provokacije poudarila pomen odgovorne regulacije spletnih vsebin, medtem ko Musk vztraja, da gre za neupravičeno cenzuro in napad na tehnološki razvoj. Napetosti med Muskom in Združenim kraljestvom se krepijo že od poletnih nemirov v državi, ko je milijarder prav tako ostro kritiziral delovanje policije in pravosodja. Trenutni spor glede preiskave sistema Grok predstavlja nov vrhunec v zaostrenih odnosih, ki bi lahko vplivali na prihodnje naložbe tehnoloških podjetij v britansko gospodarstvo in na razvoj zakonodaje o umetni inteligenci v Evropi.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot prvi muslimanski župan v zgodovini New Yorka. Mandat je začel s simbolično zaprisego na koran ob polnoči, ki je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, je svoj prvi delovni dan zaznamoval z uporabo javnega prevoza in vzpostavitvijo novih uradov v mestni upravi. Novi župan je že v prvih dneh svojega mandata napovedal ustanovitev Urada za množično vključevanje (Office of Mass Engagement), s katerim želi omogočiti neposreden stik med meščani in mestno upravo. Kljub simboličnim začetkom se Mamdani že sooča s kritikami, predvsem zaradi svojih preteklih stališč glede Izraela, kar nakazuje na morebitne politične napetosti v prihodnje. Njegov prevzem oblasti pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj se osredotoča na dostopnost in neposreden dialog s prebivalstvom.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je sprožil val odzivov s preklicem več občinskih odlokov, ki so bili naklonjeni Izraelu, kar so zagovorniki palestinskih pravic pozdravili kot zgodovinski premik v ameriški lokalni politiki. Mamdani, ki je pred kratkim nastopil mandat, s temi ukrepi uresničuje svoje predvolilne obljube o spremembi zunanjepolitične usmeritve mesta, ki gosti eno največjih judovskih skupnosti na svetu. Njegove odločitve so takoj naletele na oster odpor izraelske vlade. Izraelski uradniki so novega župana napadli z retoriko, ki vključuje neutemeljene obtožbe o povezanosti z Muslimansko bratovščino in islamizmom. Kljub kritikam iz tujine Mamdani vztraja pri svojih stališčih, ki odražajo naraščajoče nezadovoljstvo dela ameriške javnosti z brezpogojno podporo Izraelu. Analitiki ocenjujejo, da bi ti koraki lahko vplivali na širšo politično dinamiko v Združenih državah Amerike, saj New York pogosto služi kot kazalnik prihodnjih političnih trendov.

Severno poloblo je ob vstopu v novo leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremno nizke temperature, obilno sneženje in močan veter v Združene države Amerike, Veliko Britanijo ter dele severne Evrope. V severovzhodnem delu ZDA in na območju Velikih jezer so meteorologi zabeležili močne snežne zamete, ki so v mestih, kot sta Rochester in Buffalo, prinesli do 15 centimetrov snega, medtem ko so sunkoviti snežni viharji na območju koridorja I-95 močno zmanjšali vidljivost in otežili promet. V Veliki Britaniji so izdali številna opozorila pred poledico in sneženjem, saj se temperature spuščajo do -10 stopinj Celzija, na Škotskem pa pričakujejo do 30 centimetrov snežne odeje. Kljub trenutnim ekstremnim razmeram vremenoslovci za konec tedna napovedujejo postopno stabilizacijo in rahel porast temperatur v nekaterih regijah. V srednjem zahodu ZDA se obeta t. i. »mini odjug«, kjer bi se temperature lahko dvignile nad ledišče, vendar ostaja nevarnost ledenega dežja in zimske mešanice padavin. Na Švedskem medtem ostajajo v veljavi tridnevna opozorila zaradi močnega vetra in snega, kar potrjuje, da se severna polobla še vedno spopada z intenzivnim zimskim ciklom, ki je sledil razmeroma suhemu in toplemu začetku zime v lanskem novembru.

Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posodobila seznam držav, za katere velja obvezno plačilo varščine v višini 15.000 ameriških dolarjev ob vstopu v Združene države Amerike. Na seznam je bilo tiho, v času praznikov, dodanih sedem novih držav, med katerimi jih je pet z afriške celine. Ukrep je del širše strategije zaostrovanja pogojev vstopa v državo, ki jo Trumpova administracija izvaja v svojem drugem mandatu. Ta poteza nadgrajuje predhodne odločitve o prepovedih potovanj, s katerimi so Združene države Amerike znatno omejile vstop državljanom številnih držav. Cilj varščine je po navedbah ameriških uradnikov zagotoviti, da bodo tuji državljani zapustili državo pred iztekom vizuma. Kritiki ukrepa opozarjajo, da visoki finančni zneski predstavljajo de facto prepoved vstopa za večino prebivalcev omenjenih regij, kar še dodatno poglablja razkorak med ZDA in prizadetimi državami v Afriki in Aziji.

V Los Angelesu je v nedeljo v 80. letu starosti umrl Michael Reagan, posvojenec nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike Ronalda Reagana. Michael Reagan je bil uveljavljen konservativni politični analitik, radijski voditelj in javni govorec, ki je več desetletij aktivno deloval pri ohranjanju in širjenju politične dediščine svojega očeta. O njegovi smrti je javnost obvestila fundacija Ronald Reagan Presidential Foundation, za katero je pokojni vestno delal v okviru predsedniške knjižnice in fundacije. Reagan se je rodil leta 1945 in bil posvojen s strani Ronalda Reagana in njegove prve žene Jane Wyman. V svoji karieri se je uveljavil kot vpliven glas ameriške desnice, med drugim je bil sodelavec medijske hiše Newsmax in voditelj priljubljene radijske oddaje The Michael Reagan Show. Njegovo delo je bilo neločljivo povezano z utrjevanjem konservativnih vrednot, ki jih je zagovarjal njegov oče v času svojega predsedovanja v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Michael Reagan, sin nekdanjega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in komentator na desničarskem televizijskem kanalu Newsmax, je umrl v starosti 80 let.

Predsednica tajvanske opozicijske stranke Kuomintang (KMT) Zheng Liwen je ostro zavrnila poročilo ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW), ki ji je očitalo, da njene izjave sovpadajo s kitajskimi propagandnimi narativi. Zhengova je trditve inštituta označila za del "dobavne verige dezinformacij", ki jo po njenih besedah usmerja vladajoča Demokratična progresivna stranka (DPP) z namenom diskreditacije političnih nasprotnikov in ustvarjanja notranjih sporov. Na očitke se je odzval tiskovni predstavnik vladajoče stranke DPP Li Kuncheng, ki je Zhengvo obtožil, da s svojimi dejanji postavlja osebne politične interese nad nacionalno varnost države. Po navedbah stranke DPP naj bi bili njeni nastopi usmerjeni v pridobivanje naklonjenosti Pekinga in utiranje poti za morebitno srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom. Spor se je razplamtel v času povečanih napetosti v Tajvanski ožini, ko vprašanja nacionalne identitete in odnosov s Kitajsko močno polarizirajo tajvansko politično prizorišče. Poslanka vladajoče stranke Lin Chu-yin je ob tem opozorila, da tovrstno ravnanje opozicije spodkopava medsebojno zaupanje med Tajvanom in Združenimi državami Amerike. Medtem ko KMT zagovarja dialog s Pekingom kot sredstvo za zmanjšanje napetosti, DPP poudarja potrebo po krepitvi obrambnih zmogljivosti in zmanjšanju odvisnosti od celinske Kitajske.

Po podatkih ameriškega Centra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) je aktivnost gripe v Združenih državah Amerike dosegla najvišjo raven v zadnjih 25 letih. Izstopa nov sev virusa, imenovan subclade K. V New Yorku so zabeležili rekordno število hospitalizacij in primerov gripe, s skoraj 1000 novimi primeri v enem tednu. Zdravstveni strokovnjaki pozivajo k takojšnjemu cepljenju.

Ameriški tehnološki velikan Meta je danes pozval avstralsko vlado, naj ponovno preuči zakonodajo, ki mlajšim od 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij. Podjetje, ki upravlja platformi Facebook in Instagram, je ob tem sporočilo, da je v skladu z novimi pravili v Avstraliji že ukinilo več kot 500.000 uporabniških računov mladoletnih oseb. Vodstvo Mete opozarja na operativne izzive in poziva k iskanju alternativnih rešitev za zaščito mladih na spletu. Zakonodaja, ki je začela veljati sredi decembra lani, od tehnoloških podjetij zahteva strogo preverjanje starosti in preprečevanje dostopa mladostnikom do njihovih storitev. Meta trdi, da so takšni ukrepi v nekaterih primerih težko izvedljivi, hkrati pa poudarjajo, da so že izvedli obsežne izbrise računov, da bi zadostili zakonskim zahtevam. Avstralska vlada za zdaj ostaja pri svoji odločitvi, saj prepoved utemeljuje z varovanjem duševnega zdravja mladih. Odziv Mete velja za enega najostrejših doslej, saj tehnološki sektor pozorno spremlja avstralski precedens, ki bi lahko služil kot model za podobne omejitve v drugih zahodnih državah. Vprašanje odgovornosti za varnost na spletu ostaja v središču javne razprave, kjer se interesi tehnoloških gigantov spopadajo z regulatornimi prizadevanji držav za večjo varnost otrok.

Vstop v leto 2026 je po celotni severni polobli zaznamovalo ekstremno zimsko vreme, ki je povzročilo številne nevšečnosti v prometu in oskrbi. Arktični val, ki se je razširil čez Severno Ameriko, Evropo in dele Azije, je prinesel temperature krepko pod lediščem, ponekod pa tudi nevarno poledico in obilno sneženje. V Združenih državah Amerike se prebivalci spopadajo z ledenim dežjem in snegom, medtem ko so v Hongkongu izdali prvo letošnje opozorilo pred mrazom, saj so se temperature spustile na 12 stopinj Celzija. V Evropi so razmere podobno zaostrene. Francija beleži eno najhladnejših prazničnih obdobij od začetka tisočletja, Grčija pa poroča o sneženju in padcu temperatur do -3 stopinj Celzija v Solunu. Tudi v severni Indiji nizke temperature in gosta megla ovirajo letalski promet in povzročajo zamude. Arktični zrak, ki je zajel obsežna območja, je neposredna posledica vdora polarnega zraka, ki se je začel ob koncu leta 2025 in se bo po napovedih meteorologov nadaljeval tudi v prvem tednu januarja.

Iranski zunanji minister Abbas Araqchi je med obiskom v Libanonu izjavil, da si Iran ne želi vojne, vendar je nanjo v celoti pripravljen, hkrati pa dopušča možnost smiselnih pogajanj z Združenimi državami Amerike. Araqchi je poudaril, da bi se pogovori lahko začeli le na podlagi vzajemnega spoštovanja in skupnih interesov, kar po njegovih besedah izključuje politiko diktiranja pogojev s strani Washingtona. Po navedbah iranskega ministra so pretekli poskusi Izraela in ZDA, da bi napadli Iran, doživeli strateški neuspeh. Minister je v Bejrutu pojasnil, da je Iran pripravljen na kakršen koli razvoj dogodkov v regiji. Izpostavil je razliko med pogajanji in sprejemanjem tujih diktatov ter poudaril, da bodo diplomatska prizadevanja mogoča le, ko bodo Združene države Amerike priznale suverenost in interese Teherana. Njegove izjave prihajajo v času povečanih napetosti na Bližnjem vzhodu, kjer Iran utrjuje svojo diplomatsko in vojaško držo. Besede zunanjega ministra odražajo uradno stališče Teherana, ki želi s kombinacijo vojaške pripravljenosti in diplomatske odprtosti zmanjšati pritisk mednarodne skupnosti. Araqchi je ponovil, da iranska strategija temelji na odvračanju, a da vrata za diplomacijo ostajajo odprta, če so izpolnjeni kriteriji enakopravnega obravnavanja obeh strani v procesu.

Severna Koreja je v nedeljo ob svoji vzhodni obali izstrelila več balističnih raket, kar predstavlja prvi tovrstni preizkus v novem letu. Po navedbah južnokorejske vojske se je izstrelitev zgodila le dan po obsežni vojaški operaciji Združenih držav Amerike proti Venezueli, ki velja za tesno zaveznico Pjongjanga. Severnokorejski voditelj Kim Jong Un je pred preizkusom obiskal vojaško tovarno, kjer je preveril stanje proizvodnje taktičnega vodenega orožja, kar nakazuje na nadaljnjo krepitev vojaških zmogljivosti države. Provokacija se je odvila le nekaj ur pred odhodom južnokorejskega predsednika na uradni obisk na Kitajsko, kar stopnjuje napetosti v regiji. Pjongjang s temi dejanji nadaljuje strategijo kazanja moči v času globalnih političnih pretresov. Dogodek sledi obdobju intenzivnega vojaškega usposabljanja in modernizacije oborožitve, ki ga je Kim Jong Un napovedal že v preteklem letu, ko je vojsko pozval k pripravljenosti na takojšen spopad.

Japonska premierka Sanae Takaichi in predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump sta v sredo, 2. januarja, opravila uvodni telefonski pogovor, v katerem sta potrdila trdnost medsebojnega zavezništva. Voditelja sta se dogovorila za tesno sodelovanje pri zagotavljanju varnosti in stabilnosti v indopacifiški regiji, pri čemer sta posebno pozornost namenila nedavnim vojaškim vajam kitajske vojske v okolici Tajvana. Trump je ob tej priložnosti japonsko premierko ponovno povabil na uradni obisk v Washington. Po navedbah japonskih vladnih virov sta se sogovornika dogovorila, da bosta njuni administraciji začeli usklajevati podrobnosti za obisk Takaichijeve v ZDA, ki naj bi se predvidoma zgodil spomladi letošnjega leta. Premierka je po pogovoru medijem sporočila, da je bil namen klica utrditev osebnih vezi in potrditev strateškega partnerstva med Tokiem in Washingtonom v luči naraščajočih regionalnih napetosti. Pogovor predstavlja pomemben korak pri oblikovanju zunanjepolitične koordinacije med novo japonsko vlado in Trumpovo administracijo glede vprašanj Kitajske in varnosti v ožini.

Deli zvezne države New York, zlasti območja v okolici Buffala in okrožja Oswego, so se spopadli z novimi obilnimi snežnimi padavinami, ki jih povzroča učinek jezera Erie. V okrožju Oswego je zapadlo več čevljev snega, medtem ko so prebivalci južnih predelov mesta Buffalo in okolice stadiona Highmark v Orchard Parku izvajali nujne priprave na prihajajoči hladni val. Nacionalna vremenska služba je izdala opozorila pred zimskimi razmerami, ki vključujejo nevarno poledico in močne sunke vetra, kar dodatno otežuje čiščenje snega in zagotavljanje prevoznosti cest. Nove padavine so sledile le nekaj dni po obsežnem zimskem neurju, ki je ohromilo srednji zahod in severovzhod države ob koncu leta 2025. Vremenoslovci napovedujejo, da se bo hladen arktični zrak zadrževal nad regijo tudi čez konec tedna, kar bi lahko prineslo rahlo sneženje celo v New York City in na Staten Island. Lokalne oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti in spremljanju uradnih navodil, saj nizke temperature predstavljajo tveganje za zdravje in varnost prebivalstva. Ekipe za vzdrževanje infrastrukture ostajajo v stanju visoke pripravljenosti, da bi preprečile popoln prometni kolaps v regiji.

Profesor na Univerzi Columbia Mahmood Mamdani je na nedavni seji univerzitetnega senata ostro kritiziral delovno skupino za boj proti antisemitizmu, ki jo je ustanovila omenjena ustanova. Mamdani, ki je sicer oče newyorškega mestnega svetnika Zohrana Mamdanija, je skupino označil za »tožilsko agencijo« in njeno delovanje primerjal z metodami britanskih imperialnih kolonialistov. Po njegovih besedah naj bi panel uporabljal strategijo »deli in vladaj«, temelječo na rasi, z namenom ohranjanja moči znotraj akademske skupnosti. Kritike so v javnost prišle prek neuradnega prepisa seje, ki ga je pridobil medij Washington Free Beacon. Mamdani trdi, da delovna skupina namesto spodbujanja dialoga deluje kot represivni organ, kar naj bi spominjalo na kolonialno zatiranje iz preteklosti. Njegove izjave so sprožile nove razprave o svobodi govora in opredelitvi antisemitizma na ameriških elitnih univerzah, ki se v zadnjem obdobju spopadajo z notranjimi napetostmi. Univerza Columbia se na Mamdanijeve očitke še ni uradno odzvala, vendar incident dodatno zaostruje razmere na kampusu, kjer so vprašanja antisemitizma in pravic do protestov postala osrednja politična tema. Primer kaže na globoke razkole med pedagoškim osebjem glede načina obravnave nestrpnosti in metod, ki jih vodstva univerz uporabljajo za umirjanje razmer.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, se je v Caracasu sestal s posebnim odposlancem kitajskega predsednika Xi Jinpinga, Qiu Xiaoqijem, v času zaostrenih odnosov z Združenimi državami Amerike, ki so v Karibskem morju zbrale vojaške sile.

Brazilska zvezna policija (PF) je v petek izdala uradno odredbo, s katero je Eduardu Bolsonaru, sinu nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara, naložila takojšnjo vrnitev v Brazilijo. Eduardo Bolsonaro, ki se od marca lanskega leta nahaja v Združenih državah Amerike, mora ponovno prevzeti svoje dolžnosti kot uradnik oziroma zapisnikar v zvezni policiji. Organi so ga opozorili, da se bo v primeru neizpolnitve ukaza soočil z administrativnimi in disciplinskimi sankcijami. Eduardo Bolsonaro je odhod v tujino utemeljil s trditvami o domnevnem političnem in pravnem pregonu v domovini. Njegova vrnitev je odrejena v času, ko se pravni pritisk na družino Bolsonaro stopnjuje, saj so proti njegovemu očetu in ožjim sodelavcem sproženi postopki zaradi domnevnega poskusa državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj. Odločitev policije predstavlja dodatno zaostritev odnosov med brazilskimi pravosodnimi organi in družino nekdanjega predsednika.

Grenlandija in Danska sta uradno zaprosili za srečanje z Marcom Rubiom, ki je predviden za novega državnega sekretarja Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa. Predstavniki obeh držav si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev diplomatskih stikov, da bi razpravljali o strateškem pomenu arktične regije in nadaljnjem sodelovanju na področju varnosti. Interes za srečanje odraža prizadevanja Københavna in Nuuka, da bi ohranila stabilne odnose z Washingtonom, predvsem zaradi naraščajočega geopolitičnega pomena Grenlandije. Napovedana delegacija namerava poudariti pomen avtonomije Grenlandije znotraj danskega kraljestva in obenem zagotoviti kontinuiteto v obrambnem sodelovanju. Marco Rubio, ki je znan po svojem trdnem stališču glede nacionalne varnosti, velja za ključno osebnost pri oblikovanju prihodnje ameriške zunanje politike v Arktičnem svetu. Danska vlada si ob tem prizadeva za usklajeno delovanje z grenlandskimi oblastmi, da bi se izognili morebitnim nesporazumom, ki so se pojavili v preteklosti glede vprašanj suverenosti in ameriških investicij na otoku.

Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Baker Kalebaf je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bodo vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče Irana. Kalebaf je poudaril, da je iransko ljudstvo skozi zgodovino premagalo že precej bolj izkušene sovražnike, kot so trenutni nasprotniki, in izrazil prepričanje v neuspeh ameriških groženj. Kalebaf se je v svojem nagovoru dotaknil tudi notranjepolitičnega dogajanja in protestov v državi. Jasno je ločil med domačimi protestniki in tistimi, ki jih je označil za tuji plačance. Poudaril je, da oblasti ne bodo enačile nezadovoljstva lastnih državljanov z delovanjem zunanjih agentov, ter dodal, da bo država zaščitila svoje otroke, medtem ko se bo odločno zoperstavila tujemu vmešavanju.