Zohran Mamdani, 112. župan mesta New York, je svoj prvi polni delovni dan na položaju začel s simbolično vožnjo s podzemno železnico iz svojega stanovanja v Queensu do mestne hiše. 34-letni demokratični socialist, ki se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju, je s tem poudaril svojo zavezanost izboljšanju javnega potniškega prometa in delavskemu razredu. Kljub prazničnemu vzdušju ob njegovi nedavni zaprisegi se novi župan že spopada s prvimi političnimi pritiski, zlasti z ostrimi odzivi Izraela na njegova stališča. Prvi administrativni koraki novega župana so vključevali vzpostavitev novih uradov, s katerimi želi preoblikovati mestno upravo v skladu s svojimi socialističnimi načeli. Mamdani, ki je v preteklosti deloval kot stanovanjski svetovalec in aktivist, je v svojem prvem dnevu nakazal, da bo njegova politika temeljila na neposrednem stiku z meščani in reševanju stanovanjske problematike. Njegov prihod na čelo ameriške finančne metropole predstavlja pomemben premik v lokalni politiki, saj napoveduje bolj progresivno usmeritev mesta.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot prvi muslimanski župan New Yorka, potem ko je ob polnoči zaprisegel na Koranu na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo. Njegov prevzem funkcije označuje zgodovinski premik v politiki mesta, saj Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, v svojo administracijo prinaša izrazito progresivno agendo. Prvi dnevi njegovega mandata so minili v znamenju simbolnih dejanj, vključno z uporabo javnega prevoza za prihod na delo in napovedjo ustanovitve novega urada za množično vključevanje javnosti (Office of Mass Engagement). Kljub proslavljanju med njegovimi podporniki je začetek mandata naletel na prve politične ovire in kritike. Mamdani se je že v prvih dneh spopadal z odzivi Izraela, kar kaže na to, da bodo vprašanja zunanje politike in identitete igrala pomembno vlogo v njegovem županovanju. Njegov poudarek na neposrednem stiku z volivci prek novega urada nakazuje strategijo mobilizacije lokalnega prebivalstva, s katero želi utrditi svojo politično moč v enem najpomembnejših mest na svetu.

Kiril Dmitrijev, vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF) in posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujino, je prek družbenega omrežja X objavil ostro kritiko na račun vodstva Evropske unije in Združenega kraljestva. Dmitrijev je evropske politike označil za "prestrašene vazale", ki ne kažejo nobene neodvisne reakcije na dejanja Združenih držav Amerike. Po njegovih besedah so vrednote evropskih voditeljev namenjene prodaji, zato je po njegovem mnenju nesmiselno pričakovati kakršne koli vsebinske izjave z njihove strani. Ruski uradnik je v svojem zapisu neposredno nagovoril predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Kajo Kallas, nemškega političnega voditelja Friedricha Merza ter britanskega premierja Keira Starmerja. Dmitrijev trdi, da je trenutna evropska elita opustila suvereno politiko in se popolnoma podredila ameriškim interesom, kar po njegovem mnenju spodkopava integriteto evropskih institucij in njihovo vlogo v mednarodni skupnosti.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka, je uradno začel svoj mandat z vrsto simbolnih in administrativnih potez. Potem ko je na silvestrovo zaprisegel kot prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je prvi delovni dan v mestno hišo odpravil s podzemno železnico, s čimer je želel poudariti svojo povezanost z običajnimi državljani. Njegov začetek mandata so zaznamovale prve kadrovske in organizacijske spremembe, med katerimi izstopa ustanovitev novega Urada za množično angažiranje (Office of Mass Engagement), katerega namen je neposredna komunikacija z volivci in vključevanje njihovih mnenj v mestno politiko. Mamdani, ki pripada krilu demokratičnih socialistov, se je že v prvih dneh svojega vodenja srečal z ostrimi odzivi in kritiko s strani Izraela, kar nakazuje na morebitne prihodnje diplomatske in politične napetosti zaradi njegovih preteklih stališč. Kljub temu njegova administracija poudarja osredotočenost na lokalna vprašanja, kot so javni prevoz, dostopnost stanovanj in večja transparentnost mestne uprave.

Skupno premoženje najbogatejših ruskih milijarderjev se je v letu 2025 povečalo za 23,818 milijarde ameriških dolarjev, kažejo najnovejši podatki Bloombergovega indeksa milijarderjev (BBI). Rast kapitala temelji predvsem na povečanju vrednosti delnic podjetij, ki so v lasti ruskih oligarhov, kljub trajajočim mednarodnim sankcijam in geopolitičnim napetostim. Indeks, ki spremlja 500 najbogatejših ljudi na svetu, vključuje več ruskih državljanov, ki so v zadnjem letu zabeležili rekordne dobičke. Največjo rast premoženja je dosegel Ališer Usmanov, delničar podjetja Metaloinvest, ki je svoj kapital povečal za 6,04 milijarde dolarjev na skupno 19,3 milijarde dolarjev. Sledita mu ustanovitelj Uralske rudarske in metalurške družbe Iskander Mahmudov z rastjo 4,75 milijarde dolarjev ter soustanovitelj aplikacije Telegram Pavel Durov, katerega premoženje se je povečalo za 3,38 milijarde dolarjev. Na drugi strani je največjo izgubo utrpel Mihail Fridman, čigar premoženje se je zmanjšalo za 4,7 milijarde dolarjev in sedaj znaša 10,1 milijarde dolarjev. Trend rasti premoženja ruskih milijarderjev se je stopnjeval skozi celotno leto 2025, kar kaže na prilagodljivost ruskega gospodarstva in energetskega ter surovinskega sektorja na globalne tržne razmere.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel položaj župana New Yorka, s čimer se je začelo novo obdobje vodenja ene največjih svetovnih metropol. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je zaprisegel pred Berniejem Sandersom, dolgoletnim simbolom ameriškega progresivizma. V svojem nastopnem govoru je poudaril nujnost povrnitve zaupanja v javne institucije in napovedal odmik od zanašanja na zasebni sektor pri zagotavljanju ključnih storitev. Novi župan je kritiziral desetletja apatije, ki so po njegovem mnenju spodkopala vero v demokracijo. Napovedal je ambiciozne socialne reforme in poudaril, da bo mestna uprava pod njegovim vodstvom delovala brez opravičevanja za svoja socialistična prepričanja. Njegova izvolitev pomeni pomemben premik v politični usmeritvi mesta, saj Mamdani obljublja, da odličnost v javnih storitvah ne bo več izjema, temveč pravilo, s čimer želi neposredno nasloviti težave najranljivejših prebivalcev New Yorka.

Zohran Mamdani, novoizvoljeni župan New Yorka in prvi musliman na tem položaju, je svoj prvi polni delovni dan začel s simbolično vožnjo z mestno podzemno železnico. S tem je poudaril svojo zavezanost izboljšanju javnega potniškega prometa in bližino preprostim državljanom, saj se je v mestno hišo odpravil neposredno iz svojega stanovanja. Njegov začetek mandata v enem največjih svetovnih velemest ne mineva brez političnih napetosti, saj so njegove pretekle izjave in politična usmerjenost že sprožile kritične odzive nekaterih skupin, vključno s podporniki Izraela. Mamdani, ki se opredeljuje kot demokratični socialist, je vodenje mesta prevzel po zgodovinski zmagi, s katero je postal prvi župan južnoazijskega porekla. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni znatno spremembo v politični dinamiki mesta, saj napoveduje ustanovitev novih uradov in večji poudarek na socialnih programih. Kljub mrzlemu vremenu in logističnim izzivom prvega dne v pisarni, Mamdani s svojimi dejanji sporoča, da namerava ostati v stiku z vsakdanjim življenjem prebivalcev New Yorka, medtem ko se že spopada s prvimi pritiski mednarodne in lokalne politike.

Novi viri razkrivajo, da naj bi nemška obveščevalna služba BND prisluškovala Baracku Obami. To se je dogajalo v času, ko je Angela Merkel kot kanclerka izjavljala, da je vohunjenje med prijatelji nesprejemljivo, potem ko so ameriške obveščevalne službe prisluškovale njenemu mobilnemu telefonu.

Republikanski poslanec iz Indiane Jim Baird je bil v torek hospitaliziran po prometni nesreči, v kateri je v njegovo vozilo trčilo drugo vozilo. Njegova pisarna je sporočila, da kongresnik, ki v predstavniškem domu Združenih držav Amerike služi od leta 2019, pričakuje popolno okrevanje. Podrobnosti o naravi njegovih poškodb ali lokaciji nesreče niso bile takoj razkrite, so pa predstavniki potrdili, da je njegovo stanje stabilno. Novica o Bairdovi nesreči je prišla v času, ko se republikanska stranka v Washingtonu spopada z izgubo drugega člana. Pred kratkim je namreč umrl Doug LaMalfa, republikanski predstavnik iz Kalifornije z večmandatnim stažem. Incident Bairda dodatno obremenjuje republikanske vrste v kongresu, vendar optimistične napovedi o njegovem okrevanju nakazujejo na hitro vrnitev k zakonodajnim dolžnostim.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani se je teden dni po prevzemu položaja znašel pod plazom kritik in posmeha zaradi izjav o dostopnosti vstopnic za svetovno prvenstvo v nogometu. Mamdani, ki zagovarja socialistična načela, je izrazil namero, da bi njegova ekipa omogočila nižje cene vstopnic za navadne državljane, saj naj bi trenutne cene, ki dosegajo 600 dolarjev, nogomet spreminjale v luksuzno izkušnjo. Uporabniki družbenih omrežij so njegove trditve hitro demantirali s pojasnili, da župan mesta nima pristojnosti nad določanjem cen vstopnic za mednarodne športne dogodke, ki so pod okriljem Fife. Poleg zapletov z vstopnicami se Mamdani sooča z očitki o dvoličnosti glede javnega prevoza. Čeprav je v predvolilni kampanji obljubljal brezplačen prevoz, so se cene podzemne železnice in avtobusov v New Yorku povišale takoj po njegovem nastopu funkcije 1. januarja. Kritiki poudarjajo, da se župan namesto z reševanjem logističnih in finančnih izzivov mesta raje poslužuje aktivistične retorike, ki nima podlage v realni politiki. Njegov začetek mandata nekateri analitiki označujejo za politično ponižanje, saj naj bi se prepad med njegovimi obljubami o enakosti in dejanskimi stroški bivanja v mestu poglobil že v prvih dneh. Newyorčani so namesto napovedane revolucije prejeli podražitve, kar močno spodkopava županovo verodostojnost pri vprašanjih dostopnosti in socialne pravičnosti.

Nekdanji predsednik Münchenske varnostne konference Wolfgang Ischinger je izpostavil, da vojaške dejavnosti Združenih držav Amerike v Venezueli slabijo mednarodne argumente proti ruski vojaški intervenciji v Ukrajini. Ischinger meni, da ameriško posredovanje v Južni Ameriki ustvarja precedens, ki spodkopava načelo prepovedi vmešavanja v notranje zadeve suverenih držav. Po Ischingerjevih besedah dejanja Washingtona v Venezueli povzročajo diplomatsko nedoslednost, saj postanejo trditve o nedopustnosti ruskega ravnanja na ukrajinskem ozemlju manj prepričljive. S tem ko ZDA izvajajo pritiske ali napade v svojem interesnem območju, se po njegovem mnenju oži manevrski prostor za moralno in pravno obsodbo Rusije na mednarodnem prizorišču, kar vpliva na širšo geopolitično stabilnost in verodostojnost zahodnih zaveznic.

Po objavi zemljevida Grenlandije, obarvanega v barve ameriške zastave, s strani Katie Miller, žene namestnika vodje kabineta Bele hiše Stephena Millerja, se je danski ambasador v ZDA, Jesper Moller Sorensen, odzval s pozivom k spoštovanju ozemeljske celovitosti Danske.

Danski diplomat Jesper Møller Sørensen je ostro odgovoril na objave iz krogov blizu ameriške administracije, ki namigujejo na morebitno priključitev Grenlandije k Združenim državam Amerike. Odziv je sprožila objava zemljevida Grenlandije v barvah ameriške zastave s pripisom 'kmalu', ki jo je na družbenem omrežju X delila soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše. Veleposlanik Sørensen je v svoji izjavi poudaril, da so ZDA in Kraljevina Danska zaveznice v okviru zveze NATO ter da morajo spoštovati ozemeljsko celovitost drug druge. Incident je povzročil precejšnjo diplomatsko vznemirjenje v Kopenhagnu, kjer so dejanje označili za nesprejemljivo in provokativno. Danska stran je izpostavila pomen skupnega sodelovanja pri zagotavljanju varnosti v Arktični regiji, namesto podžiganja ozemeljskih vprašanj. Analitiki dogodek povezujejo s širšo ameriško zunanjo politiko in nedavnimi dogodki v Venezueli, kar vzbuja strahove o morebitnih novih ekspanzionističnih težnjah Washingtona pod trenutnim vodstvom.

V Južni Karolini so potrdili 99 novih primerov ošpic, kar je pričakovano povečanje po praznikih, zaradi potovanj in družinskih srečanj. Izbruh se je razširil tudi v Severno Karolino in Ohio.

V Kaliforniji so napovedali uvedbo novega davka na premoženje milijarderjev, kar je sprožilo buren odziv med najpremožnejšimi prebivalci in podjetniki v tehnološkem sektorju. Predlog zakona o davku za milijarderje, o katerem bi lahko volivci odločali na novembrskem referendumu, predvideva enkratno petodstotno obdavčitev celotnega premoženja za davčne rezidente, katerih neto vrednost presega milijardo dolarjev. Zbrana sredstva bi bila namenjena financiranju šolstva, programov pomoči s hrano in zdravstvenega varstva po vsej zvezni državi. Zaradi določbe o retroaktivni veljavnosti davka, ki bi zajel vse rezidente na dan 1. januar 2026, so številni milijarderji, vključno z ustanoviteljema Googla Larryjem Pageom in Sergeyem Brinom, že začeli seliti svoje finančne imperije in podjetja iz Kalifornije v države z ugodnejšo davčno politiko, kot sta Nevada in Teksas. Dokumenti razkrivajo, da sta ustanovitelja Googla v dneh pred božičem zaprla ali prenesla več deset družb z omejeno odgovornostjo, ki upravljajo njune naložbe, vključno z zasebnimi jahtami in letalskimi terminali. Medtem ko nekateri vodilni v tehnološki industriji, kot je glavni izvršni direktor družbe Nvidia Jensen Huang, predlog podpirajo in so pripravljeni plačati višje prispevke, večina kritikov opozarja na tveganje množičnega odhoda kapitala. Podatki podjetja U-Haul potrjujejo rekordno število selitev iz Kalifornije, kar nasprotniki davka opisujejo kot neposredno posledico visokih davkov, stroge regulacije in naraščajočega proračunskega primanjkljaja zvezne države. Zagovorniki zakona iz vrst sindikatov pa vztrajajo, da je ukrep nujen za zmanjšanje družbene neenakosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je nakazal možnost uporabe vojaške sile proti mamilarskim kartelom na ozemlju Mehike. Trump je v svojih izjavah ponovil obtožbe, da Mehika dopušča prehajanje prepovedanih drog in nezakonitih migrantov čez južno mejo ZDA, pri čemer je mehiške oblasti obtožil, da so izgubile nadzor nad državo v korist kriminalnih združb. Napoved stopnjevanja agresivnosti sledi nedavni operaciji ameriških komandosov v Caracasu, kjer so ugrabili venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki ga Washington obtožuje trgovine z drogami. Ameriška administracija pod Trumpovim vodstvom vztraja, da so narkokarteli v Mehiki postali neposredna grožnja nacionalni varnosti ZDA. Od septembra 2025 so ameriške sile v Karibskem morju izvedle napade na najmanj 35 plovil, ki naj bi bila povezana s tihotapljenjem mamil. Predsednik ZDA poudarja, da je bilo v teh operacijah uničenih 97 odstotkov zaseženih drog, vendar zdaj razmišlja o razširitvi operacij neposredno na kopensko ozemlje sosednje države. Meksiko se na napovedi morebitnih posegov v svojo suverenost še ni uradno odzval s konkretnimi protiukrepi, vendar tovrstna retorika močno zaostruje diplomatske odnose med državama. Trumpova administracija opisuje migrante kot nasilne kriminalce, s čimer upravičuje strožje mejne ukrepe in morebitno vojaško posredovanje zoper organiziran kriminal, ki po njegovih besedah dejansko vodi mehiško državo.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Mark Epstein, brat pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina, je ponovno javno izrazil prepričanje, da njegov brat leta 2019 v newyorškem zaporu ni storil samomora, temveč je bil umorjen. V nedavnih izjavah za medije je napovedal, da bo novo obdukcijsko poročilo, ki naj bi bilo objavljeno februarja, potrdilo njegove trditve o nasilni smrti. Jeffrey Epstein je bil avgusta 2019 najden obešen v svoji celici v metropolitanskem popravnem centru v New Yorku, medtem ko je čakal na sojenje zaradi trgovine z mladoletnicami. Mark Epstein trdi, da poškodbe na telesu njegovega brata niso bile skladne z uradno razlago smrti z obešanjem. Za nadzor nad obdukcijo je najel neodvisnega forenzičnega patologa Michaela Badna, ki je že v preteklosti opozarjal na nepravilnosti pri ugotovitvah uradnih organov. Družina pokojnika vztraja, da bi novi detajli lahko razkrili vpletenost tretjih oseb, saj naj bi bil Epstein preblizu številnim vplivnim posameznikom, ki bi lahko imeli interes za njegovo molk. Uradne oblasti so sicer smrt leta 2019 razglasile za samomor, vendar primer še vedno sproža številne teorije zarote in nezaupanje v javnosti. Mark Epstein poudarja, da želi priti do resnice o tem, kdo je odgovoren za bratovo smrt. Nove informacije, ki naj bi bile razkrite prihodnji mesec, bi lahko ponovno odprle vprašanja o varnostnih protokolih v zveznih zaporih in okoliščinah, ki so privedle do smrti enega najbolj razvpitih zapornikov v novejši ameriški zgodovini.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal obisk v Washingtonu, kjer si bo po lastnih navedbah prizadeval za zaustavitev morebitne svetovne vojne. Obisk poteka v času izjemno zaostrenih odnosov med državama, saj je ameriški predsednik Donald Trump Kolumbijo označil za »zelo bolno državo«. Petrovo potovanje v Združene države Amerike je odgovor na stopnjevanje napetosti v regiji, kjer so diplomatska trenja dosegla kritično točko. Napetosti med Bogoto in Washingtonom so se dodatno poglobile po ameriških vojaških aktivnostih v regiji, ki so sledile napadom na Venezuelo. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je kolumbijskega voditelja neposredno obtožila odgovornosti za proizvodnjo in dobavo kokaina na ameriški trg. Te obtožbe so služile kot podlaga za Trumpove izjave o morebitni vojaški operaciji proti Kolumbiji, kar je sprožilo mednarodno zaskrbljenost. Petro s svojim obiskom poskuša stabilizirati razmere in preusmeriti dialog stran od vojaških groženj. Njegova retorika o »ustavljanju svetovne vojne« odraža resnost razmer v Latinski Ameriki, kjer bi morebiten neposreden spopad med ZDA in Kolumbijo lahko destabiliziral celotno poloblo. Kolumbijski predsednik poudarja, da je diplomatska rešitev nujna za ohranitev regionalnega miru in preprečitev širšega globalnega konflikta.

V ameriški zvezni državi Južna Karolina se soočajo z obsežnim izbruhom ošpic, ki se je po navedbah lokalnih zdravstvenih oblasti začel širiti tudi čez državne meje. Ministrstvo za javno zdravje Južne Karoline je od 6. januarja potrdilo 99 novih primerov, skupno število okuženih v zadnjih šestih mesecih pa je naraslo na 310. Samo od preteklega petka so zabeležili 124 novih primerov, kar kaže na hitro stopnjevanje epidemiološke slike. Zdravstveni uradniki opozarjajo, da se izbruh, ki je bil sprva omejen na severozahodni del države (Upstate), zdaj širi v sosednje zvezne države. To povzroča dodatno zaskrbljenost glede zajezitve virusa, ki je izjemno nalezljiv, zlasti med necepljenim prebivalstvom. Oblasti pozivajo državljane k preverjanju cepilnega statusa in izvajanju preventivnih ukrepov. Najnovejši podatki kažejo na resnost situacije, saj se število primerov v kratkem času hitro povečuje. Strokovnjaki poudarjajo, da gre za enega večjih izbruhov v zadnjem obdobju, ki zahteva usklajen odziv na zvezni in državni ravni, da bi preprečili nadaljnje širjenje bolezni po celotnih Združenih državah Amerike.

Približno 16.000 medicinskih sester v večjih zasebnih bolnišničnih sistemih v New Yorku je v ponedeljek, 12. januarja 2026, začelo obsežno stavko, ki velja za največjo tovrstno prekinitev dela v zgodovini mesta. Medicinsko osebje, ki ga zastopa Združenje medicinskih sester države New York (NYSNA), je zapustilo delovna mesta v več enotah bolnišnic Montefiore Einstein, Mount Sinai in New York-Presbyterian. Glavni razlogi za protest so kronično pomanjkanje kadra, zahteve po pravičnem plačilu, ohranitev zdravstvenih ugodnosti ter večja zaščita pred nasiljem na delovnem mestu. Stavka se je danes prevesila v drugi dan, pri čemer sindikati poudarjajo, da so bili v ukrep prisiljeni zaradi nepravičnih delovnih praks vodstev bolnišnic. Protestniki opozarjajo, da pomanjkanje osebja neposredno ogroža varnost bolnikov, saj trenutne razmere ne dopuščajo ustrezne oskrbe. Vodstva bolnišnic so bila v času stavke prisiljena odpovedati nenujne posege in prerazporediti preostalo osebje, da bi zagotovila nujno medicinsko pomoč. Dogajanje v New Yorku pozorno spremlja celoten ameriški zdravstveni sektor, saj bi uspeh te stavke lahko sprožil podobne sindikalne dejavnosti v drugih zveznih državah. Predstavniki medicinskih sester so na tiskovni konferenci pred bolnišnico New York-Presbyterian izpostavili, da je prioriteta stavkajočih kakovostna oskrba, ki pa je brez ustreznih delovnih pogojev in zadostnega števila zaposlenih ni mogoče zagotoviti. Pogajanja med sindikatom in upravo bolnišnic ostajajo negotova.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci izrekel ostra opozorila kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, v katerih mu je svetoval, naj bo izjemno previden, saj bi lahko bil naslednji po Nicolásu Maduru. Trump je Petra neposredno obtožil vpletenosti v proizvodnjo kokaina in njegovega pošiljanja v Združene države Amerike. Po Trumpovih besedah se bo Petro spopadal z resnimi težavami, če ne bo priznal odgovornosti za razmere v svoji državi. Napetosti med voditeljema so se dodatno zaostrile po tem, ko je Trump Kolumbijo označil za glavno proizvajalko prepovedanih substanc, ki ogrožajo ameriško varnost. Retorika ameriškega predsednika nakazuje na možnost strožjih ukrepov proti kolumbijski vladi, podobnih tistim, ki jih Washington izvaja proti Venezueli in Kubi. Trumpova administracija meni, da Petrova politika ni zadostna za zajezitev narkokartelov, kar vodi v destabilizacijo celotne regije.

Zohran Mamdani je prisegel na Koran kot prvi muslimanski župan New Yorka. Njegov prevzem oblasti je naletel na odobravanje socialistov, medtem ko ameriški predsednik Donald Trump ni izrazil navdušenja. Pričakovanja do Mamdanija, ki ga nekateri vidijo kot naslednjega Obamo, so velika.

Anonimni hazarder je zaslužil približno 410.000 dolarjev z uspešno stavo na aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Stavo je vložil na spletni strani za napovedi Poly.

Zohran Mamdani je uradno zaprisegel kot 111. župan mesta New York. V svojem prvem govoru je obljubil, da se ne bo odrekel svojim demokratičnim socialističnim načelom, kljub potencialnim očitkom o radikalnosti. Zaprisegel je na Koran.

Zohran Mamdani je kmalu po polnoči na zasebni slovesnosti uradno zaprisegel kot 111. župan mesta New York. 34-letni demokrat je s tem postal prvi župan muslimanske vere in južnoazijskih korenin v zgodovini tega ameriškega velemesta. Slovesnost je potekala na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, ki je znana po svoji arhitekturni in zgodovinski vrednosti. Izbira lokacije pod mestno hišo je bila po navedbah njegovega urada simbolična, saj je Mamdani želel poudariti svojo tesno povezanost z delavskim razredom. Novi župan prevzema vodenje največjega mesta v Združenih državah Amerike v času, ko se metropola spopada s številnimi infrastrukturnimi in socialnimi izzivi. Njegov nastop funkcije predstavlja pomemben mejnik v politični zgodovini mesta in odraža spreminjajočo se demografsko sliko New Yorka.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Donald Trump je izjavil, da bodo ZDA upravljale Venezuelo v prihodnjem obdobju in da so pripravljene ponovno napasti, če bo to potrebno. Napovedal je tudi vključitev ameriških naftnih družb v novo vlado v Venezueli.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je ob začetku leta 2026 uradno prevzel vodenje New Yorka in se v zgodovino zapisal kot prvi muslimanski, prvi južnoazijski in prvi v Afriki rojeni župan tega ameriškega velemesat. Mamdani je zaprisegel v dveh delih; najprej ob polnoči na zasebni slovesnosti na opuščeni postaji podzemne železnice City Hall, nato pa še na javni prireditvi pred mestno hišo, kjer je prisego vodil senator Bernie Sanders. Pri obeh obredih je Mamdani roko položil na koran, kar je še en zgodovinski mejnik za mesto. Novi župan je v svojem prvem nagovoru napovedal odločen premik v levo in obljubil konec obdobja, ki ga je zaznamoval »ostri individualizem«, ter napovedal »toplino kolektivizma«. Med njegovimi prednostnimi nalogami so reševanje stanovanjske krize, uvedba univerzalnega otroškega varstva, brezplačni avtobusni prevozi in povečanje cenovne dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov nastop funkcije je podprlo več tisoč ljudi, ki so se kljub nizkim temperaturam zbrali na Manhattnu, medtem ko so republikanski nasprotniki in privrženci gibanja MAGA izrazili močne pomisleke glede njegove socialistične agende.

Novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani je ob uradnem prevzemu položaja poskrbel za zgodovinski mejnik, saj je postal prvi muslimanski voditelj tega ameriškega velemesta. Na slovesnih zaprisegah je Mamdani uporabil tri različne izvode Korana, s čimer je simbolno poudaril svojo versko identiteto ter povezanost z delavskim razredom in priseljenskimi skupnostmi. Pri obredih je uporabil dva družinska izvoda svete knjige ter enega, ki je nekoč pripadal priznanemu portoriško-ameriškemu zgodovinarju in pisatelju Arturu Schomburgu. Mamdani, sicer nekdanji član skupščine zvezne države New York iz okrožja Queens, je svojo prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na postaji podzemne železnice, kar odraža njegovo socialistično usmeritev in poudarjanje pomena javnih storitev. Praznovanja in uradni dogodki ob nastopu mandata so se nadaljevali skozi ves novoletni dan. Njegov izbor knjige Artura Schomburga nosi globok pomen, saj povezuje zgodovino temnopoltih muslimanov v Združenih državah Amerike z Mamdanijevo vizijo vključujočega mesta, ki spoštuje prispevek vseh etničnih in verskih manjšin.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v soboto ponovno opozoril, da bo moral Washington sprejeti določene ukrepe glede razmer v sosednji Mehiki. Trump je prepričan, da mamilarski karteli dejansko obvladujejo državo, kar po njegovem mnenju ogroža varnost ZDA. Njegove izjave nakazujejo na možnost strožje zunanje politike in morebitnih povračilnih ukrepov, če mehiške oblasti ne bodo učinkoviteje omejile dejavnosti kriminalnih združb. Napetosti med državama se stopnjujejo že dlje časa, saj ameriška administracija Mehiki očita pomanjkanje nadzora nad lastnim ozemljem. Trumpove besede o tem, da je treba "nekaj storiti", krepijo pričakovanja o uvedbi novih carin ali celo o neposrednem posegu v čezmejno logistiko mamil. Retorika o mehiški nadvladi kartelov služi kot temelj za napovedane radikalne spremembe v trgovinskih in varnostnih odnosih med severnoameriškima sosedama.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je iz svoje rezidence Mar-a-Lago na Floridi pozorno spremljal potek vojaške operacije v Venezueli. Objavljena fotografija iz operativne sobe prikazuje Trumpa v družbi ključnih članov prihodnje administracije, med katerimi sta bila tudi senator Marco Rubio in kandidat za obrambnega ministra Pete Hegseth. Skupina je dogajanje spremljala v živo preko zaslonov, kar nakazuje na neposredno vpletenost vrha ameriške politike v načrtovanje in nadzor nad dogodki v latinskoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi same operacije v uradnih izjavah niso bile v celoti razkrite, prisotnost Rubia, ki velja za zagovornika stroge politike do caracaškega režima, potrjuje strateški pomen teh dejavnosti za novo vlado. Trumpova administracija s tem dejanjem sporoča odločen premik v zunanji politiki do regije, kjer ZDA že dlje časa podpirajo demokratične spremembe in se spopadajo z vplivom trenutnega venezuelskega vodstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je 3. januarja opozoril, da bo morebiten drugi napad ameriških oboroženih sil na Venezuelo bistveno močnejši od prvega. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, ko Združene države Amerike krepijo pritisk na venezuelski režim. Trump je poudaril, da vojaška opcija ostaja na mizi, pri čemer bi bila prihodnja operacija po njegovih besedah izvedena z znatno večjo silo. Napovedi sledijo predhodnim akcijam in napetostim, ki so vključevale pomorsko blokado in poskuse zasega energentov. Trumpova administracija s tem stopnjuje retoriko, ki meri na korenite spremembe v tej južnoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi prvega napada ali specifikah načrtovanih akcij niso bile v celoti razkrite, predsednikove besede nakazujejo na pripravljenost za neposredno stopnjevanje vojaškega konflikta v regiji.

Severno poloblo je pred vstopom v novo leto zajelo več obsežnih in nevarnih zimskih neurij, ki so povzročila preglavice v prometu in oskrbi z energijo. V Združenih državah Amerike je neurje z močnim vetrom, ki je v Buffalu dosegel hitrost do 127 km/h, pustošilo od Minnesote do New Yorka. Nacionalna meteorološka služba je izdala nujna opozorila, saj v nekaterih delih države pričakujejo do 60 centimetrov novega snega. V Detroitu so poročali o številnih naletih vozil zaradi poledice in snega na cestah. Podobne razmere vladajo v Združenem kraljestvu, kjer je urad za meteorologijo izdal 42-urno opozorilo pred snežnim neurjem za deset regij. Prebivalce opozarjajo na morebitne izpade električne energije in motnje v prometu, sneženje pa je napovedano za skupno 33 britanskih regij. O nenavadno močnem sneženju poročajo tudi iz pakistanske province Beludžistan, kjer so mesta Ziarat, Chaman in Kalat prekrita s snežno odejo, temperature pa so se spustile pod ledišče. Razmere so neposredna posledica nestabilnega polarnega vrtinca, ki je že v sredini decembra povzročal ekstremno mraz in snežne padavine v Severni Ameriki in Evropi.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani je takoj po nastopu mandata povzročil diplomatski spor z Izraelom, ko je preklical izvršne ukaze svojega predhodnika Erica Adamsa glede opredelitve antisemitizma. Mamdani je odpravil sprejeto definicijo Mednarodne zveze za spomin na holokavst (IHRA), ki je kritiko države Izrael oziroma anticionizem v določenih primerih enačila z antisemitizmom. Izraelska vlada je potezo ostro obsodila in novemu županu očitala spodbujanje sovraštva do Judov. Odločitev predstavlja popoln preobrat v politiki največjega ameriškega mesta, saj je prejšnji župan Adams v zadnjih 15 mesecih sprejel vrsto ukrepov za zaščito judovske skupnosti in omejevanje gibanja BDS (bojkot, dezinvesticije in sankcije). Mamdani, ki je v svoji kampanji napovedal tovrstne spremembe, trdi, da je treba ločiti med legitimno politično kritiko Izraela in sovražnim govorom proti Judom. Izraelsko zunanje ministrstvo in judovske organizacije v ZDA medtem opozarjajo, da bi takšni ukrepi lahko zmanjšali varnost judovskih prebivalcev New Yorka.

Združene države Amerike so izvedle zračne napade na kompleks Cuartel de la Montaña v venezuelski prestolnici Caracas, kjer počivajo posmrtni ostanki nekdanjega predsednika Huga Cháveza. Po poročanju lokalnih medijev je bila stavba, ki je nekoč služila kot vojaški muzej, po Chávezovi smrti preurejena v njegov mavzolej in velja za pomemben simbol venezuelskega političnega režima. Napad na objekt, ki ima za državo velik kulturni in politični pomen, predstavlja resno zaostritev napetosti med državama. Operacija je bila usmerjena neposredno v kompleks v Caracasu, vendar podrobnosti o morebitnih žrtvah ali natančnem obsegu materialne škode na sami grobnici še niso v celoti potrjene. Venezuelski uradniki so dejanje označili za neposreden napad na državno suverenost in zgodovinski spomin naroda. Ameriška stran uradnih razlogov za izbiro tarče, ki je bila v preteklosti vojaški objekt, še ni podrobneje pojasnila. Incident bi lahko sprožil nove nemire v regiji in dodatno poslabšal že tako zaostrene diplomatske odnose med Washingtonom in Caracasom.

Novi župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob nastopu funkcije preklical več izvršnih ukazov svojega predhodnika Erica Adamsa, ki so se nanašali na Izrael in boj proti antisemitizmu. Med drugim je odpravil definicijo antisemitizma, ki jo je uporabljalo mesto, in omejitve glede sodelovanja mestnih uradnikov z gibanjem BDS. Te poteze so sprožile ostre kritike izraelske vlade in vodilnih judovskih organizacij v ZDA. Mamdani se je v prvih dejanjih kot župan usmeril tudi na stanovanjsko problematiko. Prejšnjega župana Adamsa so medtem obtožili na zvezni ravni.

V zgodnjih jutranjih urah prvega januarja so ognjemeti v kraju Riverview na Floridi povzročili obsežen požar, ki je popolnoma uničil stanovanjsko hišo. Gasilci okrožja Hillsborough so prejeli več klicev na pomoč okoli 12.49 po lokalnem času, ko so plameni že v celoti zajeli objekt na ulici Mile Marsh Drive. Ob prihodu gasilskih enot je ogenj neposredno ogrožal tudi sosednjo hišo, zato so ekipe nemudoma začele z gašenjem in zaščito okoliških stavb. Po navedbah lokalne gasilske službe incident v Riverviewu ni bil osamljen primer, temveč eden izmed številnih požarov, ki so jih to noč povzročila pirotehnična sredstva med praznovanjem novega leta. Gasilci so se v okrožju Hillsborough skozi celo noč spopadali z različnimi intervencijami, povezanimi z nepravilno uporabo ali nesrečami pri uporabi ognjemetov. Podatkov o morebitnih žrtvah ali poškodovanih v tem trenutku še ni, je pa nastala velika materialna škoda.

V zgodnjih jutranjih urah na novoletni dan je v kraju Riverview na Floridi izbruhnil uničujoč požar v stanovanjski hiši, ki so ga po navedbah lokalnih oblasti povzročila pirotehnična sredstva. Gasilci okrožja Hillsborough so prejeli številne klice na pomoč okoli 00:49, po prihodu na prizorišče pa so ugotovili, da je objekt v celoti zajet v plamenih, ogenj pa je neposredno ogrožal tudi sosednjo hišo. Intervencija v kraju Riverview je bila le ena izmed številnih, ki so jih tamkajšnje gasilske enote opravile med praznovanjem novega leta. Poročajo namreč o večjem številu požarov na območju celotnega okrožja, ki so bili neposredna posledica uporabe ognjemetov. Kljub hitremu ukrepanju gasilskih ekip je na objektu v Mile Marsh Drive nastala velika materialna škoda, podrobnejše informacije o morebitnih poškodovanih osebah pa še niso bile javno objavljene.

Visoki iranski predstavniki, vključno s sekretarjem Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem, so ostro obsodili nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjepolitičnega dogajanja v Iranu. Iranska stran je opozorila, da bo kakršno koli tuje vmešavanje v notranje zadeve države prineslo resne posledice za ameriške interese v regiji ter povzročilo dodatno destabilizacijo na Bližnjem vzhodu. Predsednik komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko v iranskem parlamentu je poudaril, da se bo država na zunanje grožnje odzvala enotno in povezano. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se stopnjevale po vrsti intervencionističnih izjav ameriškega vrha, ki jih Iran razume kot neposreden napad na svojo suverenost. Iranski varnostni organi so v izjavah za javnost izpostavili, da poskusi spodkopavanja stabilnosti ne bodo ostali brez odgovora, obenem pa so pozvali k spoštovanju mednarodnih norm o nevmešavanju. Situacija odraža dolgotrajen spor med državama, ki se še dodatno zaostruje zaradi nasprotujočih si interesov na področju regionalne varnosti in zunanje politike.

Iranske oblasti so v luči naraščajočih napetosti in notranjih nemirov stopnjevale svojo retoriko proti zunanjemu vmešavanju v notranje zadeve države. Svetovalec vrhovnega voditelja Ali Šamhani je v odzivu na izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da bo Teheran »odsekal roko« vsakemu posamezniku ali državi, ki bi poskušala poseči v suverenost Irana. Šamhani je poudaril, da gre pri vprašanju notranje varnosti za rdečo linijo, na katero se bo država odzvala z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Istočasno so v mestu Hamadan na zahodu države potekala pro-vladna zborovanja, kjer so udeleženci obsodili nedavne nemire in izrazili podporo islamskemu sistemu. Dogodki se odvijajo v ozračju stopnjevane konfrontacije z Zahodom in po aretacijah protestnikov v Teheranu. Iransko politično vodstvo poskuša s kombinacijo ostrih groženj tujini in organizacijo množičnih shodov doma stabilizirati razmere, potem ko je predsednik Pezeškian razglasil stanje, ki ga opisuje kot totalno vojno z Združenimi državami Amerike in njihovimi zavezniki.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pojasnil, da več ključnih agencij Združenih držav Amerike, vključno z zunanjim ministrstvom, obrambnim ministrstvom in pravosodnim ministrstvom, trenutno neposredno sodeluje pri upravljanju Venezuele. Po njegovih besedah gre za usklajeno prizadevanje celotnega nacionalnovarnostnega aparata države, ki aktivno izvaja politiko do te latinskoameriške države z namenom stabilizacije razmer oziroma doseganja strateških ciljev. Operacija, ki jo Rubio opisuje kot skupinsko delo, vključuje tesno sodelovanje med Pentagonom in drugimi vladnimi službami, kar kaže na visoko stopnjo vpletenosti ameriške administracije v notranje zadeve Venezuele. Rubio je poudaril, da je cilj teh prizadevanj jasen, čeprav podrobnosti o trajanju takšnega načina upravljanja niso bile v celoti razkrite. Gre za neposredno potrditev vloge ZDA pri oblikovanju prihodnosti Venezuele po obdobju dolgotrajne politične in gospodarske krize.

Francoska vlada je uradno sporočila, da junijski vrh skupine G7 v letovišču Évian ne bo potekal v prvotno predvidenem terminu. Do preložitve dogodka, na katerem se bodo sestali voditelji sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, prihaja zaradi usklajevanja urnikov vpletenih strani. Sprememba termina je v nekaterih medijih sprožila ugibanja o morebitni povezavi z interesi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, zlasti glede njegovega zanimanja za borilne veščine, vendar uradni viri teh namigovanj niso potrdili. Glavni poudarek srečanja ostaja na vprašanjih globalne diplomacije in mednarodne stabilnosti. Organizatorji so poudarili, da bodo novi datumi znani v kratkem, pri čemer lokacija v prestižnem zdraviliškem kraju ob Ženevskem jezeru ostaja nespremenjena. Diplomatska prizadevanja so trenutno usmerjena v zagotavljanje polne udeležbe vseh povabljenih državnih voditeljev.

Kitajsko ministrstvo za trgovino je 8. marca napovedalo uradno preiskavo prevzema kitajskega zagonskega podjetja za umetno inteligenco Manus, ki ga namerava kupiti ameriška korporacija Meta. Kitajske oblasti bodo preverile skladnost posla z veljavno zakonodajo, kar po mnenju analitikov kaže na močno zaostritev nadzora nad izvozom občutljivih tehnologij umetne inteligence. Postopek preverjanja bi lahko trajal do šest mesecev, kar bi znatno upočasnilo ali celo ogrozilo izvedbo te večmilijardne transakcije. Strokovnjaki opozarjajo, da se Meta poleg izvoznih omejitev lahko sooči tudi s protimonopolno preiskavo. Ker Manus velja za eno najbolj obetavnih podjetij na področju avtonomnih agentov umetne inteligence, Peking s tem dejanjem ščiti nacionalne interese in tehnološko suverenost. Ta poteza odraža širši trend v kitajski politiki, kjer država aktivno posega v prevzeme, ki vključujejo prenos kritičnega znanja v tujino, predvsem v Združene države Amerike. Preiskava poteka v času povečanih napetosti med velesilama na področju tehnološke prevlade. Kitajska s tem sporoča, da ne bo dovolila nekontroliranega odliva naprednih algoritmov, ki so bili razviti na njenih tleh. Analitiki v Hongkongu poudarjajo, da bo ta primer služil kot precedens za prihodnje tuje investicije v kitajski tehnološki sektor, saj postavlja jasne meje pri prodaji podjetij z visoko strateško vrednostjo zahodnim korporacijam.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji predstavniki iranskih oblasti so si izmenjali ostre grožnje v času, ko so Iran zajeli razširjeni protesti zaradi slabega gospodarskega stanja v državi. Trump je prek družbenih omrežij opozoril iransko vodstvo pred nasilnim zatiranjem protestnikov in se postavil v vlogo zagovornika svoboščin, medtem ko je Teheran njegove izjave označil za hinavske in se odzval z napovedjo povračilnih ukrepov. Napetosti med državama so se stopnjevale po srečanju Trumpa z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, po katerem je ameriški predsednik ponovno zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bi Iran poskušal obnoviti svoj jedrski ali raketni program. Iransko politično vodstvo pod vodstvom predsednika Masuda Pezeškiana je v odzivu poudarilo, da bo na vsakršno agresijo odgovorilo s silovitimi in odvračilnimi ukrepi, obenem pa so zaradi ameriških groženj vložili uraden protest pri Združenih narodih.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je zavrnilo pozive newyorških politikov k izpustitvi Rafaela Andresa Rubia Bohorqueza, uslužbenca mestnega sveta New Yorka, ki so ga zvezni agenti pridržali med rutinskim imigracijskim postopkom. Medtem ko lokalni funkcionarji, vključno s socialdemokratskim županom Zohranom Mamdanijem in predsednico mestnega sveta Julie Menin, trdijo, da je šlo za neupravičeno aretacijo vzornega uslužbenca, DHS navaja, da gre za osebo, ki v državi biva nezakonito in ima kriminalno preteklost. Bohorquez, sicer državljan Venezuele, je delal kot podatkovni analitik, preden so ga pridržali v okrožju Nassau. Napetosti med zvezno oblastjo in mestom New York so se dodatno zaostrile po kritiki ministrstva na račun poročanja časnika New York Times o ločenem incidentu, v katerem so agenti imigracijske službe (ICE) ustrelili nezakonitega priseljenca. Slednji naj bi agente napadel z lopato, ministrstvo pa je poročanje medija označilo za zavajajoče. Dogodki odražajo poglobljen konflikt glede izvajanja imigracijske politike v mestih, ki zagovarjajo status zatočišča za priseljence. Lokalne oblasti v New Yorku vztrajajo, da takšna ravnanja zveznih organov spodkopavajo zaupanje v mestne institucije in vrednote mesta. Po navedbah Meninove je Bohorquez upošteval vsa pravila in se udeležil vseh predpisanih razgovorov, zvezne oblasti pa ob aretaciji naj ne bi podale nobene druge pravne podlage razen njegovega imigracijskega statusa. Primer ponovno odpira vprašanje sodelovanja med lokalno policijo in zvezno agencijo ICE, ki je v New Yorku že dlje časa predmet pravnih in političnih sporov.

Voditeljica venezuelske opozicije in dobitnica Nobelove nagrade za mir za leto 2025 Marija Corina Machado je v pogovoru za ameriško televizijsko hišo Fox News napovedala, da se namerava v domovino vrniti v najkrajšem možnem času. Machadova, ki se je po spornih predsedniških volitvah in stopnjevanju političnih pritiskov umaknila v tujino, je poudarila svojo zavezanost k nadaljevanju boja za demokracijo v Venezueli. Njene besede nakazujejo na nov val prizadevanj opozicije za ponovno vzpostavitev političnega dialoga in sprememb v državi. Ob napovedi vrnitve je opozicijska voditeljica ostro kritizirala Delsy Rodriguez, ki je nedavno zaprisegla na podpredsedniško mesto. Machadova trdi, da venezuelsko ljudstvo zavrača trenutno oblast in Rodriguezovo, kljub njeni izraženi pripravljenosti na sodelovanje z Washingtonom. Po mnenju Machadove gre pri potezah vladajočega režima le za poskus ohranitve oblasti, medtem ko prebivalstvo zahteva korenite spremembe. Situacija v Venezueli ostaja napeta, saj se država spopada z globoko politično in gospodarsko krizo, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja usodo opozicijskih voditeljev.

Rusko-ameriški državljan Ilya Lichtenstein, ki je bil obsojen zaradi pranja denarja in hekerskega napada na kriptomenjalnico Bitfinex, je bil po štirinajstih mesecih predčasno izpuščen iz zveznega zapora. Lichtenstein je leta 2016 ukradel skoraj 120.000 bitcoinih žetonov, katerih vrednost danes ocenjujejo na približno 4,5 milijarde ameriških dolarjev. Čeprav je bil novembra 2024 obsojen na petletno zaporno kazen, mu je bila ta znatno skrajšana na podlagi zakona First Step Act, ki ga je leta 2018 podpisal takratni predsednik Donald Trump. Zakonodaja omogoča nenasilnim prestopnikom, da z aktivnim sodelovanjem v programih za zmanjševanje povratništva pridobijo kredite za predčasno izpustitev ali premestitev v hišni pripor. Lichtenstein je svojo izpustitev potrdil prek družbenega omrežja X, kjer se je nekdanjemu predsedniku javno zahvalil za reformo. Obsvojenčeva žena Heather Morgan, ki je prav tako sodelovala pri pranju ukradenih sredstev, je novico označila za najboljše novoletno darilo. Lichtenstein je napovedal, da namerava v prihodnje delovati na področju kibernetske varnosti in dokazati svojo rehabilitacijo.

Kanadski predsednik vlade Mark Carney je napovedal in začel uradni obisk v Ljudski republiki Kitajski, ki bo potekal od 13. do 17. januarja 2026. Gre za prvi obisk kanadskega premierja v tej državi po osmih letih, njegov glavni namen pa je diverzifikacija kanadske trgovine in privabljanje novih investicij. Carney se bo v Pekingu srečal s predsednikom Xi Jinpingom in premierjem Li Qiangom, s katerima bo razpravljal o krepitvi strateškega sodelovanja in reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk prihaja v času zaostrenih odnosov med Ottawo in Washingtonom, saj se Kanada sooča s carinami, ki jih je uvedel ameriški predsednik Donald Trump, ter njegovimi provokativnimi izjavami o Kanadi kot potencialni 51. zvezni državi ZDA. Kanadska vlada si je zadala cilj, da v naslednjem desetletju podvoji izvoz na trge izven ZDA. Carney je poudaril, da želi Kanado preoblikovati iz gospodarstva, ki je bilo prekomerno odvisno od enega samega trgovinskega partnerja, v bolj neodvisno in konkurenčno državo. Po obisku na Kitajskem bo kanadski premier pot nadaljeval v Katarju, nato pa se bo v Švici udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Kitajska stran je obisk označila za priložnost za povečanje političnega zaupanja in razširitev praktičnega sodelovanja, kar naj bi prispevalo k svetovni stabilnosti in blaginji obeh narodov.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York in se s tem zapisal v zgodovino kot prvi musliman, prvi podželeznoazijskega porekla in najmlajši voditelj tega ameriškega velemesat v zadnjem stoletju. 34-letni demokratični socialist je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je roko položil na družinski izvod Korana. Druga, javna slovesnost je potekala kasneje na stopnicah mestne hiše, kjer mu je zaprisego ob navzočnosti tisočev podpornikov podelil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem prvem nagovoru napovedal novo ero za New York in poudaril, da bo vladal kot demokratični socialist z osredotočenostjo na delavski razred in reševanje stanovanjske krize. Med njegovimi prvimi ukrepi je bila preklic izvršnih ukazov predhodnika Erica Adamsa, ki so bili izdani po njegovi obtožbi zaradi korupcije. Kljub proslavljanju med progresivnimi politiki, kot je Alexandria Ocasio-Cortez, se Mamdani že sooča s kritikami desnega političnega pola in nekaterih zunanjepolitičnih akterjev zaradi svojih stališč do Izraela.