Zohran Mamdani, ki je 1. januarja 2026 zaprisegel kot 112. župan New Yorka, je takoj po nastopu funkcije podpisal vrsto izvršnih ukazov, s katerimi je razveljavil odločitve svojega predhodnika Erica Adamsa. Mamdani, sicer prvi muslimanski župan v zgodovini mesta, se je odločil za preklic vseh izvršnih dejanj, ki jih je Adams izdal po 26. septembru 2024, ko je bila proti njemu vložena zvezna obtožnica zaradi podkupovanja in korupcije. Mamdani je svojo potezo utemeljil s potrebo po prečiščenju mestne uprave in zagotavljanju transparentnosti, saj so bili po njegovem mnenju pozni ukazi nekdanjega župana vprašljivi zaradi njegovega pravnega statusa. Med preklicanimi ukrepi so tudi direktive, ki so se nanašale na boj proti antisemitizmu in omejevanje bojkota Izraela. Posebno pozornost je vzbudil preklic ukaza iz decembra 2025, ki je mestnim agencijam prepovedoval diskriminacijo Izraela in njegovih državljanov pri javnih naročilih. Mamdanijeve odločitve so takoj sprožile val kritik s strani judovskih skupnosti in izraelskih uradnikov, ki mu očitajo zmanjševanje zaščite judovske skupnosti v mestu. Župan Mamdani je v petek stopil v bran svojim odločitvam in poudaril, da gre za načelno zavrnitev vseh postopkov, ki jih je Adams sprejel v času, ko je bil pod težo kazenskega pregona.

Severno poloblo je ob vstopu v novo leto 2026 zajel obsežen val arktičnega zraka, ki je prinesel ekstremne zimske razmere v Združene države Amerike, Veliko Britanijo in dele Kanade. V severovzhodnem delu ZDA in na območju Velikih jezer so meteorologi zabeležili močno sneženje, ki je v nekaterih mestih, kot sta Rochester in Buffalo, doseglo več kot 15 centimetrov odeje. Arktični mraz spremljajo nevarni vetrovi, ki povzročajo občutek temperature močno pod lediščem, ponekod tudi do -30 stopinj Celzija, kar ogroža prometno varnost in povzroča težave v oskrbi. V Veliki Britaniji so meteorologi izdali opozorila pred snežnimi viharji in poledico, saj se temperature v nekaterih predelih spuščajo do -10 stopinj Celzija. Kljub trenutnim ekstremnim razmeram napovedi za prihajajoči konec tedna in začetek naslednjega tedna kažejo na postopno otoplitev. V ZDA se pričakuje t. i. "mini odjuga", kjer se bodo temperature marsikje dvignile nad ledišče, vendar vremenoslovci opozarjajo, da bodo prehodi prinesli nevarnost ledenega dežja in poledice. V Kaliforniji se medtem spopadajo z nasprotnim ekstremom, saj so zaradi močnega deževja izdali opozorila pred poplavami.

Pred domnevnim usodnim napadom gorske levinje na pohodnico v Koloradu na novega leta dan se je moški že spopadel z gorsko levinjo na isti poti. Moški se je nekaj tednov pred tem z palico ubranil napada gorske levinje.

Policijska uprava v mestu Round Rock v ameriški zvezni državi Teksas preiskuje streljanje, ki se je zgodilo pozno v sredo zvečer med novoletnim praznovanjem. Po uradnih podatkih organov pregona je bilo v incidentu ranjenih pet oseb, vsi oškodovanci pa so mladoletniki. Policisti so se na kraj dogodka odzvali po prejemu prijave o streljanju na zasebni zabavi. Preiskovalci trenutno še ugotavljajo okoliščine in motive za napad, informacij o morebitnih osumljencih ali pridržanih osebah pa javnosti še niso razkrili. Reševalne službe so poškodovane mladoletnike oskrbele in jih prepeljale v lokalne bolnišnice, stopnja njihovih poškodb pa ostaja neznana. Dogodek je v lokalni skupnosti povzročil precejšen preplah, policija pa prosi morebitne očividce za kakršne koli informacije, ki bi pomagale pri identifikaciji storilcev.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist in član organizacije NYC-DSA, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno nastopil štiriletni mandat župana New Yorka. Simbolna zaprisega je potekala ob polnoči v zgodovinski, danes opuščeni podzemni postaji pod mestno hišo na Manhattnu, kar je Mamdani označil za poklon delavskemu razredu in arhitekturni dediščini mesta. Mamdani je prvi musliman na čelu največjega ameriškega mesta, zaprisegel pa je na Koranu pred vrhovno tožilko zvezne države New York Letitio James. Njegov program temelji na ambicioznih socialnih reformah, ki vključujejo zamrznitev najemnin, brezplačen javni prevoz, vzpostavitev javnih trgovin z živili v vseh petih mestnih okrožjih ter zagotovitev dostopnih stanovanj in otroškega varstva. Njegov nastop mandata hkrati napoveduje obdobje ostrega političnega nasprotovanja administraciji Donalda Trumpa, kar je Mamdani poudaril že v svojem prvem nagovoru. Podporniki iz gibanja NYC-DSA ob tem opozarjajo, da izvolitev predstavlja le prvi korak v širšem projektu korenitih družbenih sprememb v mestu.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da za zdaj opušča načrte za napotitev enot Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Gre za pomemben politični preobrat, saj je predsednik predhodno močno pritiskal na mesta pod vodstvom demokratov, ki jih je označil za nevarna območja oziroma "vojne cone". Odločitev o umiku sil prihaja po dolgotrajnih pravnih in političnih sporih med zvezno oblastjo ter lokalnimi voditelji, ki so Trumpovo uporabo vojaških sil za policijske naloge označili za sporno in politično motivirano. Napovedana prekinitev napotitve sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je omejilo predsednikove pristojnosti pri uporabi vojske na domačih tleh. Trumpova administracija je pred tem v Portland in Chicago že napotila pripadnike zveznih sil, kar je sprožilo številne proteste in tožbe s strani civilne družbe ter lokalnih oblasti. Čeprav predsednik poudarja, da je odločitev o umiku morda le začasna, ta korak pomeni zmanjšanje napetosti med Belo hišo in nekaterimi največjimi ameriškimi mesti.

Policija v mestu Columbus v ameriški zvezni državi Ohio je objavila videoposnetek nadzorne kamere, ki prikazuje osebo, ki bi lahko bila povezana z umorom zobozdravnika Spencerja Tepeja in njegove žene Monique. Zakonca sta bila ustreljena 30. decembra v zgodnjih jutranjih urah, po ocenah preiskovalcev med 2. in 5. uro zjutraj. Na posnetku je vidna zamaskirana oseba s kapuco, ki se je v kritičnem času gibala v bližini doma žrtev. Preiskovalci upajo, da bo javna objava posnetka pomagala pri identifikaciji osumljenca, saj za zdaj še nimajo trdnih informacij o storilcu ali motivu za napad. Dogodek je pretresel lokalno skupnost, policija pa primer obravnava kot prednostno nalogo. Kljub objavi novih dokazov osumljenca še niso pridržali, preiskava pa se osredotoča na analizo gibanja osebe na posnetku in zbiranje pričevanj sosedov.

Arlene Lillis, 56-letna ženska iz kraja Detroit Lakes v Minnesoti, je umrla v napadu morskega psa na plaži Dorsch na otoku St. Croix na Deviških otokih. Med napadom je izgubila roko in kasneje podlegla poškodbam.

V Santa Monici v Kaliforniji so v četrtek vložili obtožnico zoper 24-letno Carmen Degregg, ki jo bremenijo umora njene 15-mesečne hčerke. Oblasti so osumljenko pridržale 6. januarja 2024 na kampusu Univerze v Kaliforniji (UCLA), potem ko je policistom sama priznala, da je otroku povzročila telesne poškodbe in ga pustila v stanovanju. Preiskovalci so deklico našli s hudimi poškodbami, ki naj bi bile po nekaterih navedbah povezane z uporabo ponve, otrok pa je kasneje v bolnišnici ranam podlegel. Policija v Santa Monici je v sodelovanju z univerzitetnimi kolegi hitro ukrepala, ko je Degreggova s svojimi izjavami pritegnila pozornost varnostnih organov. Obtoženka se trenutno nahaja v priporu, sodišče pa je določilo varščino v višini dveh milijonov ameriških dolarjev. Primer je pretresel lokalno javnost, saj gre za izjemno nasilen dogodek v sicer mirnem stanovanjskem predelu, preiskava o natančnih okoliščinah in motivu za dejanje pa še vedno poteka. Tožilstvo okrožja Los Angeles je potrdilo, da bo obtožnica poleg umora vključevala tudi povzročitev hudih telesnih poškodb otroka s smrtnim izidom. Gre za tragedijo, ki je izpostavila vprašanja o duševnem zdravju in varnosti otrok v domačem okolju. Prvo zaslišanje pred sodnikom je napovedano v prihodnjih dneh, osumljenki pa v primeru obsodbe grozi dolgoletna zaporna kazen.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno zaostril retoriko proti Iranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike izvedle vojaške napade, če bo država poskušala obnoviti svoj jedrski program. Trumpovo opozorilo sledi nedavnim pogovorom z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem, s katerim sta uskladila stališča glede regionalne varnosti in pritiska na teheranski režim. Trumpova administracija poudarja, da ne bo dopustila razvoja jedrskega orožja ali balističnih izstrelkov, ki bi lahko ogrozili zaveznike na Bližnjem vzhodu. Na grožnje se je odzval iranski predsednik Masoud Pezeshkian, ki je napovedal odločno maščevanje v primeru kakršne koli ameriške agresije. Napetosti med državama so sprožile tudi kritike znotraj ZDA, kjer je republikanski kongresnik Thomas Massie izrazil nasprotovanje Trumpovemu ultimatumu. Massie je poudaril, da bi se morala ameriška politika osredotočiti na reševanje notranjih težav namesto na stopnjevanje mednarodnih konfliktov. Stopnjevanje sovražnosti med Washingtonom in Teheranom vzbuja zaskrbljenost v mednarodni skupnosti zaradi možnosti novega vojaškega spopada.

V državnem zaporu Washington v Davisboroju v ameriški zvezni državi Georgia so v nedeljo popoldne izbruhnili siloviti nemiri, v katerih so umrli trije zaporniki. Po podatkih lokalnih oblasti se je spopad začel okoli 13. ure po lokalnem času, ko je med zaporniki prišlo do večjih pretepov, ki so prerasli v upor. Poleg smrtnih žrtev je bilo v spopadih poškodovanih še 13 zapornikov, ki so jih prepeljali v bolnišnice, poškodbe pa je utrpel tudi eden izmed pravosodnih policistov. Na prizorišče so nemudoma napotili številne enote organov pregona, da bi ponovno vzpostavile red v ustanovi. Šerif okrožja Washington Joel Cochran je potrdil, da je šlo za serijo medsebojnih obračunov, ki so zahtevali takojšnjo intervencijo zunanjih policijskih sil. Čeprav so razmere pod nadzorom, preiskava o natančnih vzrokih za izbruh nasilja še poteka, javnost pa opozarja na sistemske težave v tamkajšnjem zaporskem sistemu. Incident ponovno izpostavlja kronične težave z nasiljem, pomanjkanjem osebja in varnostnimi pomanjkljivostmi v zaporih zvezne države Georgia. Washington State Prison v Davisboroju se, podobno kot mnoge druge ustanove v državi, že dlje časa spopada z varnostnimi izzivi, ki ogrožajo tako zapornike kot zaposlene. Tokratni dogodek velja za enega najbolj smrtonosnih v zadnjem obdobju v tej regiji.

Metropolitanska policija v Londonu je objavila podatke, po katerih je število umorov v britanski prestolnici leta 2025 padlo na najnižjo raven v več kot desetih letih. Po uradnih statistikah so lani zabeležili 97 primerov ubojev in umorov, kar je najmanj od leta 2014. Ta upad števila nasilnih dejanj s smrtnim izidom predstavlja pomemben statistični mejnik za varnostne organe v Združenem kraljestvu. Londonski župan Sadiq Khan je ob objavi podatkov branil svojo varnostno politiko, saj se je v preteklosti soočal z ostrimi kritikami zaradi naraščajoče splošne kriminalitete v mestu. Policija poudarja, da so k zmanjšanju prispevali poostreni ukrepi proti nasilju in ciljno usmerjeno delo na področju preprečevanja kaznivih dejanj z uporabo hladnega orožja. Kljub pozitivnemu trendu pri najhujših kaznivih dejanjih pa v javnosti ostajajo pomisleki glede drugih oblik kriminala. Analitiki navajajo, da gre za najnižjo stopnjo umorov na prebivalca od začetka vodenja evidenc, kar mesto uvršča med razmeroma varne svetovne prestolnice po tem kriteriju. Metropolitanska policija namerava nadaljevati s strategijo prisotnosti na terenu, čeprav politični nasprotniki županu še vedno očitajo neuspeh pri obvladovanju drugih varnostnih izzivov v mestu.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Veleposlanik in stalni predstavnik Irana pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani je ob obletnici smrti generalmajorja Kasema Solejmanija na generalnega sekretarja ZN in predsednika Varnostnega sveta naslovil pismo, v katerem zahteva polno odgovornost Združenih držav Amerike za izvedbo atentata leta 2020. Iranski predstavnik je umor označil za vnaprej načrtovano in nezakonito dejanje proti visokemu uradniku suverene države, kar predstavlja hudo kršitev mednarodnega prava in dejanje mednarodne agresije. Iran v pismu poudarja, da bo nadaljeval s pravnimi in diplomatskimi prizadevanji, dokler vsi načrtovalci, storilci in sostorilci tega dejanja ne bodo odgovarjali pred sodiščem. Teheran atentat na nekdanjega poveljnika sil Al Kuds interpretira kot zavržno dejanje terorizma, ki zahteva mednarodno obsodbo in pravne posledice za Washington. Napetosti med državama se tako stopnjujejo v luči preteklih obtožb o vpletenosti ZDA v izraelske operacije proti iranskim interesom.

Karl Jacobson, načelnik policije v ameriškem mestu New Haven, je v ponedeljek nenadno odstopil s položaja po razkritju obtožb o kraji denarja iz oddelčnega sklada. Župan Justin Elicker je sporočil, da je Jacobson priznal prilaščanje sredstev iz sklada, ki je sicer namenjen plačilu informatorjev za pomoč pri preiskovanju kaznivih dejanj. Nepravilnosti so odkrili trije njegovi namestniki, ki so se z njim soočili v ponedeljek zjutraj, nakar je načelnik priznal, da je denar uporabil v zasebne namene. Župan Elicker je dejanje označil za šokantno izdajo javnega zaupanja in poudaril, da nihče ni nad zakonom. Jacobson, ki je policijo v enem največjih mest v Connecticutu vodil več kot tri leta, se je za upokojitev odločil ravno v trenutku, ko ga je župan nameraval suspendirati. Preiskava o tem, kolikšen znesek je bil odtujen in kako dolgo je trajalo odtekanje denarja, še poteka. Do imenovanja novega vodje bo policijo kot vršilec dolžnosti vodil namestnik David Zannelli.

Sedemnajstletni Javarius Hurd je v petek na sodišču v zvezni državi Wisconsin priznal krivdo za uboj paznika med fizičnim spopadom v zaporu. Obtoženi je vložil poseben ugovor neprištevnosti, s čimer trdi, da zaradi duševne bolezni ali napake v času dejanja ni bil sposoben razumeti protipravnosti svojega ravnanja ali se ravnati po zakonu. Incident se je zgodil v času, ko je bil Hurd že v pridržanju, usodni napad pa se je sprevrgel v tragedijo, ko je paznik podlegel poškodbam po pretepu. Kljub priznanju uboja obramba vztraja, da Hurd ne bi smel biti obsojen na zaporno kazen, temveč bi mu morali odrediti psihiatrično zdravljenje. Sodišče bo zdaj presojalo o njegovem duševnem stanju in odgovornosti za dejanje. Primer ponovno odpira vprašanja o varnostnih razmerah v ameriških zaporih in ravnanju z mladoletnimi prestopniki, ki imajo zgodovino duševnih težav. Sodni postopek se bo nadaljeval s strokovnimi mnenji izvedencev psihiatrične stroke, ki bodo določili, ali bo obtoženec končal v zaporniški celici ali v varovani psihiatrični ustanovi.

Nekaj sto protestnikov se je v nedeljo popoldne zbralo na amsterdamskem trgu Museumplein, kjer so pred ameriškim konzulatom izrazili nasprotovanje vojaškemu napadu Združenih držav Amerike na Venezuelo. Shod sta med drugim organizirali skupini Volkeren voor Vrede in protifašistična organizacija Antifascistische oud-Verzetsstrijders Nederland (AFVN), ki sta k udeležbi pozvali prek družbenih omrežij. Protest je minil v znamenju kritik ameriške zunanje politike in pozivov k miru v latinskoameriški regiji. Udeleženci shoda so z napisi in vzkliki opozarjali na kršitve suverenosti Venezuele, medtem ko so organizatorji poudarjali pomen mednarodne solidarnosti v boju proti imperializmu. Nizozemska policija je dogodek spremljala, vendar o večjih izgredih niso poročali. Protest v Amsterdamu se pridružuje širšemu valu odzivov v Evropi, ki so se pojavili po stopnjevanju napetosti in neposrednih vojaških akcijah Washingtona v tej južnoameriški državi.

V Združenem kraljestvu je meteorološka služba Met Office izdala 42-urno rumeno opozorilo za močne snežne padavine, poledico in močan veter v Škotski od 1. januarja. Skoraj celotna Velika Britanija pričakuje snežne razmere, razen enega mesta in njegove okolice. Tudi na Irskem se pričakujejo padci temperatur, zimske padavine ter močna zmrzal in poledica. V Grčiji se novo leto začenja s hladnim vremenom, pričakuje se zmrzal, lokalno sneženje in postopno poslabšanje vremena.

Iransko zunanje ministrstvo je v izjavi ostro obsodilo vojaški napad Združenih držav Amerike na Venezuelo, ki ga je označilo za očitno kršitev nacionalne suverenosti in ozemeljske celovitosti Venezuele. Iran je pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ustavi ameriško agresijo.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil upanje, da bo Izrael v naslednjih desetih letih postopoma zmanjšal odvisnost od ameriške vojaške pomoči. Poudaril je, da si želi, da Izrael ne bi bil odvisen od tuje vojaške pomoči. Netanjahu je to izjavil v intervjuju za revijo Ekonomist.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je začel obisk na Kitajskem. Peking želi poglobiti vezi z Južno Korejo po nedavnih napetostih med Kitajsko in Japonsko zaradi Tajvana.

Ameriška obalna straža je sporočila, da je prekinila iskanje ljudi, ki so bili v vodi po ameriških napadih na domnevne tihotapske čolne v vzhodnem Tihem oceanu. Iskanje je bilo ustavljeno nekaj dni po tem, ko je ameriška vojska sporočila, da je izvedla napade.

Portugalska vlada je sporočila, da zaenkrat nima informacij, da bi bili portugalski državljani prizadeti v ameriških zračnih napadih na Venezuelo. Portugalska ambasada v Caracasu in konzulati v Caracasu in Valenciji so pozvali portugalsko skupnost v Venezueli, naj ostane mirna in se zadržuje doma.

Zohran Mamdani je v četrtek ob polnoči uradno prevzel dolžnost župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. Mamdani, ki pripada struji demokratičnih socialistov, je zaprisegel na stoletja star izvod Korana, kar simbolizira zgodovinski prelom v političnem vodstvu mesta. 34-letni nekdanji državni poslanec je v svojem inavguracijskem govoru napovedal "novo dobo" in obljubil, da bo vladal drzno ter v korist delavskega razreda, ki se bori za preživetje v finančni prestolnici sveta. Novi župan je poudaril, da se ne namerava odreči svojim socialističnim prepričanjem kljub morebitnim oznakam radikalnosti. Njegova napoved "ekspanzivnega" vodenja se osredotoča predvsem na vprašanja cenovne dostopnosti bivanja in vključenosti vseh prebivalcev New Yorka. Medtem ko so njegovi podporniki z navdušenjem pozdravili menjavo oblasti, so se v nekaterih krogih, vključno z delom judovske skupnosti in konservativnimi mediji, pojavili pomisleki glede prihodnje usmeritve mesta pod vodstvom politika, ki je svojo kampanjo zgradil na porazu uveljavljenih političnih imen, kot je Andrew Cuomo.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pozval k nujnemu zasedanju Združenih narodov in Organizacije ameriških držav (OAS) zaradi ameriških raketnih napadov na Venezuelo. Petro je napade označil za resno opozorilo celotnemu svetu in ostro obsodil vojaško posredovanje Združenih držav Amerike na ozemlju sosednje države. Predsednik Petro je poudaril, da je takojšnja intervencija mednarodne skupnosti nujna za ustavitev sovražnosti in preprečitev nadaljnjega stopnjevanja nasilja v regiji. Po njegovih besedah ti dogodki ne ogrožajo le suverenosti Venezuele, temveč predstavljajo širšo grožnjo stabilnosti v Latinski Ameriki. Kolumbija, ki si deli dolgo mejo z Venezuelo, se na destabilizacijo odziva z diplomatsko ofenzivo, s katero želi aktivirati večstranske mehanizme za zaščito miru.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je v televizijskem nagovoru v četrtek zvečer izjavil, da je Venezuela pripravljena na neposredne pogovore z Združenimi državami Amerike glede sodelovanja v boju proti trgovini z drogami. Maduro, ki ga ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa označuje za diktatorja, je poudaril, da je njegov obrambni sistem sposoben zagotoviti ozemeljsko celovitost države kljub zunanjim pritiskom. Do te napovedi prihaja v času izjemno zaostrenih odnosov med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjih mesecih stopnjevali v neposredne vojaške incidente. Madurova pripravljenost na dialog predstavlja morebiten premik v diplomaciji, saj je predsednik poudaril, da si želi stabilizacije razmer, čeprav je z Donaldom Trumpom po lastnih besedah govoril le enkrat. Poleg vprašanja narkotikov je Maduro izpostavil pomen zaščite venezuelske suverenosti pred tistim, kar opisuje kot ameriško agresijo. Kljub ponudbi za pogovore venezuelsko vodstvo še naprej ohranja visoko stopnjo vojaške pripravljenosti, hkrati pa poskuša prek mednarodnih mehanizmov obsoditi nedavne ameriške posege na svoje ozemlje, ki jih označuje za kršitev mednarodnega prava.

Slovaški premier Robert Fico je ostro kritiziral vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, ki jo je označil za kršitev mednarodnega prava. Po njegovih besedah poseg predstavlja jasen dokaz razpada svetovne ureditve, ki je bila vzpostavljena po drugi svetovni vojni. Fico je svoje stališče objavil na družbenih omrežjih, kjer je poudaril, da tovrstna dejanja pričajo o globoki krizi v mednarodnih odnosih. Premier je izpostavil, da dejanja Združenih držav Amerike spodkopavajo temelje mednarodne stabilnosti. Njegove izjave odražajo kritičen odnos do zunanjepolitičnih posegov Zahoda in poudarjajo potrebo po spoštovanju suverenosti držav. Gre za eno izmed ostrejših diplomatskih kritik s strani voditelja države članice Evropske unije glede trenutnega dogajanja v Južni Ameriki, kar dodatno osvetljuje razhajanja v pogledih na globalno varnostno arhitekturo.

Zohran Mamdani je ob nastopu funkcije župana New Yorka obljubil, da bo uveljavljal demokratično socialistični program. Poudaril je, da je bil izvoljen kot demokratični socialist in da bo tako tudi vladal. Na slovesnosti ga je uradno potrdil vermontski senator Bernie Sanders, Mamdani pa je svoj govor zaključil s pozivom k mobilizaciji.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu poudaril, da razorožitev Hamasa ostaja ključen in neobhoden pogoj za uresničitev Trumpovega mirovnega načrta v 20 točkah. Netanjahu je v izjavah za javnost pred sejo kabineta v Jeruzalemu izpostavil, da je bila ameriška stran glede tega vprašanja povsem jasna in ne dopušča možnosti za kompromise s to teroristično skupino, ki jo podpira Iran. Srečanje na Floridi je služilo kot prikaz trdnega in enotnega zavezništva med državama, kar dodatno utrjuje položaj Izraela v regiji. Trump je med delovnim kosilom pohvalil Netanjahujevo vodenje v vojnem času, kar bo izraelskemu premierju verjetno koristilo pri krepitvi notranjepolitične moči pred parlamentarnimi volitvami jeseni 2026. Razpravljala sta tudi o ameriški podpori Izraelu pri soočanju z iranskimi jedrskimi in balističnimi ambicijami. Kljub javnemu izkazovanju podpore pa v izraelskih krogih ostajajo določeni pomisleki glede dolgoročne geostrateške stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Zanimiv vidik srečanja je bila tudi Trumpova omemba morebitne predsedniške pomilostitve za Netanjahuja, ki se v domovini sooča s pravosodnimi postopki.

Venezuelska vlada in iransko ministrstvo za zunanje zadeve sta ostro obsodila nedavne ameriške vojaške napade na cilje znotraj Venezuele. Caracas je dejanja označil za imperialistično agresijo in pozval k splošni mobilizaciji države za obrambo nacionalne suverenosti. Po navedbah venezuelskih uradnih predstavnikov gre za resno kršitev ozemeljske celovitosti, ki zahteva odločen odgovor celotnega naroda. Iranska diplomacija je napade označila za očitno kršitev Ustanovne listine Združenih narodov in temeljnih pravil mednarodnega prava. V uradni izjavi je Teheran poudaril, da gre za neposreden akt agresije, ki spodkopava suverenost Venezuele. Iran je ob tem izrazil podporo pravici Caracasa do samoobrambe in določitve lastne usode, hkrati pa opozoril na destabilizacijske učinke tovrstnih vojaških posegov v regiji. Odzivi prihajajo po stopnjevanju napetosti med Washingtonom in Caracasom, ki so se v preteklosti že odražale v mednarodnih obsodbah ameriških potez s strani zavezniških prestolnic.

Stephen Spencer Pittman je priznal, da je podtaknil požar v sinagogi Beth Israel v Jacksonu, Misisipi. Po aretaciji je sinagogo označil za 'sinagogo Satana'. Med zaslišanjem pri FBI naj bi se osumljenec celo smejal in dejal, da je 'jih končno dobil', kar kaže na antisemitski motiv, saj je požig zagrešil zaradi 'judovskih povezav' sinagoge.

Novoizvoljeni župan New Yorka, Zohran Mamdani, je ob začetku svojega mandata branil ambiciozen program in zavrnil "majhna pričakovanja". Poudaril je svoj načrt za izboljšanje javnega prevoza s prisego na zapuščeni postaji podzemne železnice. Razkril je, da začenja novo obdobje v največjem mestu v državi in obljubil, da bo vladal "ekspanzivno in drzno" v imenu prizadevnih prebivalcev mesta.

Libanonska vojska je sporočila, da je zaključila prvo fazo načrta za razorožitev Hezbolaha, ki zajema območje med izraelsko mejo in reko Litani.

Benjamin Netanjahu se je po srečanju s krščanskimi sionisti udeležil novoletne zabave Donalda Trumpa v njegovem letovišču Mar-a-Lago na Floridi. Srečanje je potekalo na silvestrovo.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Nacionalna vremenska služba je izdala opozorilo zaradi poledice, ki velja do zgodnjega petka za okrožja Cayuga, Oswego, Jefferson in Lewis. Prav tako je izdala opozorila zaradi zimskih razmer, ki veljajo od sobote popoldne do nedelje dopoldne za okrožja Northern Herkimer, Northern Saratoga, Northern Warren, Herkimer, Hamilton, Saratoga, Warren in Fulton. Dodatno opozorilo zaradi zimskih razmer velja od nedelje popoldne do torka zjutraj za okrožja Oswego, Jefferson in Lewis, kjer lahko sunki vetra dosežejo hitrost do 56 km/h. Za okrožja Southern Erie, Wyoming, Chautauqua in Cattaraugus pa velja opozorilo od nedelje zjutraj do ponedeljka zjutraj, kjer lahko sunki vetra dosežejo hitrost do 72 km/h.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v nočnih urah streslo več močnih eksplozij, ki so povzročile obsežne požare v različnih delih mesta. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle letalske napade na strateške cilje v mestu. Po poročanju ameriških medijev je Trump osebno ukazal vojaško operacijo, kar predstavlja neposredno stopnjevanje napetosti med državama. Venezuelske oblasti so dogajanje označile za težak vojaški napad na suverenost države, čeprav natančne podrobnosti o žrtvah in obsegu gmotne škode še niso znane. Napadi sledijo predhodnim grožnjam Washingtona o vojaškem posredovanju zaradi domnevne vpletenosti venezuelskega režima v nezakonite dejavnosti. Razmere v Caracasu ostajajo napete, saj se prebivalci spopadajo s posledicami eksplozij, medtem ko mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja nadaljnjo eskalacijo v regiji.

Grški predsednik vlade Kiriakos Micotakis je v atenski četrti Moshato obeležil deseto obletnico prevzema vodenja vladajoče stranke Nova demokracija (ND). Ob tradicionalnem rezanju novoletnega kolača se je premier zahvalil članom za zaupanje in poudaril, da je stranka pod njegovim vodstvom postala osrednja politična sila v državi, ki združuje srednji razred in državljane, ki si želijo stabilnosti. Micotakis je izrazil prepričanje, da bo Nova demokracija zmagala tudi na naslednjih parlamentarnih volitvah, predvidenih za leto 2027. Vladni predstavnik Pavlos Marinakis je ob jubileju v avtorskem članku izpostavil, da je Micotakis v preteklem desetletju moderniziral stranko in jo preobrazil v gibanje, ki se ne pusti zavesti populizmu. Po njegovih besedah so reforme, ki jih je izvedla vlada pod Micotakisovim vodstvom, okrepile gospodarski položaj gospodinjstev in povečale diplomatski ugled Grčije na mednarodnem prizorišču. Marinakis je dodal, da je Nova demokracija pod Micotakisom rasla vzporedno z razvojem države. Kljub prazničnemu vzdušju pa je opozicija izrazila ostre kritike na račun desetletne vladavine. Tiskovni predstavnik stranke PASOK-KINAL Kostas Tsoukalas je dejal, da večina državljanov ne zmore več prenašati politike Kiriakosa Micotakisa in si želi zamenjave oblasti. Kritiki vladi očitajo predvsem visoke življenjske stroške in neustrezno spopadanje s socialnimi stiskami prebivalstva, kar meče senco na vladne proslave ob obletnici.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek uradno postal 112. župan mesta New York. Zgodovinska zaprisega se je začela s polnočno zasebno slovesnostjo na opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je Mamdani prisegel na Koranu v prisotnosti generalne tožilke Letitie James. S tem je postal prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in prvi župan, rojen v Afriki, ki vodi največje ameriško mesto. Mamdani je ob prevzemu položaja napovedal "novo dobo" za New York, ki jo bosta zaznamovala boj proti stanovanjski krizi in krepitev javnega prevoza. Kasneje je potekala še javna inavguracijska slovesnost, na kateri je prisego vodil ameriški senator Bernie Sanders. Mamdani je v svojem nagovoru obljubil drzno in vključujoče vladanje po načelih demokratičnega socializma, s poudarkom na dostopnosti mesta za delavski razred. Njegov prihod na čelo New Yorka pomeni izrazit premik v levo, saj njegov program vključuje radikalne predloge, kot so zamrznitev najemnin, brezplačni avtobusni prevozi in ustanovitev mestnih trgovin z živili. Kljub progresivnim načrtom je novi župan v nagovoru poskušal pomiriti tudi judovsko skupnost v mestu z obljubo o varnosti in zaščiti.

Britanski predsednik vlade je uradno zanikal kakršno koli vpletenost Londona v nedavni ameriški vojaški napad na Venezuelo. V uradni izjavi je poudaril, da Združeno kraljestvo ni sodelovalo pri načrtovanju ali izvedbi operacije, ob tem pa je izpostavil nujnost spoštovanja mednarodnega prava v vseh diplomatskih in vojaških prizadevanjih. Britanska stran je v odzivu na dogodke izrazila željo po neposrednem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Namen pogovorov naj bi bila razjasnitev vseh dejstev v zvezi z vojaško agresijo, ki je sprožila nove napetosti v regiji. London se s temi izjavami skuša distancirati od enostranskih potez Washingtona, hkrati pa poziva k uporabi diplomatskih kanalov namesto vojaških sredstev.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da so ameriške vojaške sile pripravljene na morebitni drugi val napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da bi bil morebitni novi poseg bistveno močnejši od predhodnih operacij, vendar je hkrati dodal, da ameriška administracija trenutno še ne vidi neposredne potrebe po takšnem ukrepanju. Izjave, ki so jih prenašali svetovni mediji, odražajo zaostrene odnose med Washingtonom in Caracasom. Washington ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če se bodo razmere v južnoameriški državi stopnjevale. Trumpove besede so bile usmerjene predvsem v potrditev pripravljenosti ameriške vojske, da v kratkem času izvede obsežne operacije. Čeprav podrobnosti o naravi teh napadov niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja, da so vse možnosti še vedno na mizi, kar ohranja pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Napovedi o drugem valu vdorov oziroma napadov kažejo na odločnost ZDA pri uveljavljanju svojih strateških interesov v regiji.

Združene države Amerike so Kitajsko pozvale k zadržanosti in prekinitvi dejanj, ki po nepotrebnem stopnjujejo napetosti v regiji. Odziv Washingtona sledi obsežnim kitajskim vojaškim manevrom v okolici Tajvana, ki jih ameriška administracija označuje za nepotreben pritisk na otok. Po navedbah ameriških uradnikov kitajske vojaške aktivnosti zmanjšujejo regionalno stabilnost in ogrožajo varnost plovnih poti. Napetosti so se dodatno zaostrile po novoletnem nagovoru tajvanskega predsednika Laia Ching-teja, ki je napovedal okrepitev obrambnih zmogljivosti države. Kitajska na tovrstne izjave in tesnejše sodelovanje med Tajpejem in Washingtonom redno odgovarja z demonstracijo vojaške sile, kar sproža zaskrbljenost tudi med drugimi zavezniki v regiji, vključno z Japonsko in Avstralijo. Washington poudarja, da morajo biti vsa nesoglasja rešena po mirni poti in brez uporabe ustrahovanja.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je v torek med ustno obravnavo dveh prelomnih primerov iz Idaha in Zahodne Virginije nakazalo, da bo verjetno potrdilo zakone, ki transspolnim dekletom in ženskam prepovedujejo sodelovanje v ženskih športnih ekipah. Konservativna večina sodnikov se je osredotočila na vprašanje biološkega spola in vprašanje domnevnih konkurenčnih prednosti. Primeri vključujejo Lindsay Hecox z univerze Boise State in srednješolko Becky Pepper-Jackson, ki trdita, da zakoni temeljijo na širokih posploševanjih o bioloških prednostih, ki ne veljajo za njun specifičen položaj, saj sta bili podvrženi hormonski terapiji. Med obravnavo so sodniki, vključno s Samuelom Alitom, od zagovornikov zahtevali natančno ustavnopravno definicijo spola. Zagovorniki transspolnih študentov so poudarili, da gre za vprašanje enakih možnosti v javnem življenju, medtem ko so predstavniki zveznih držav vztrajali, da je biološki spol ključen dejavnik za zagotavljanje pravičnosti v športu. Čeprav so nekateri sodniki priznali obstoj znanstvenih razhajanj glede konkurenčnih prednosti, je splošni vtis razprav kazal na naklonjenost stališčem zveznih držav. Odločitev sodišča bi lahko imela daljnosežne posledice za pravice transspolnih oseb po vsej državi, saj bi potrditev takšnih prepovedi dala pravno podlago številnim drugim zveznim državam za uvedbo podobnih omejitev. Gre za eno najpomembnejših vprašanj s področja državljanskih pravic, ki ga obravnava trenutna sestava vrhovnega sodišča, s poudarkom na razlagi enakega varstva pravic v kontekstu bioloških in identitetnih razlik.

Neodvisni novinar Nick Shirley je v pogovoru s podjetnikom Patrickom Bet-Davidom napovedal objavo novega preiskovalnega videoposnetka, ki ga je opisal kot svojo mojstrovino. Shirley, ki je pred kratkim pritegnil pozornost z razkritjem domnevnih obsežnih goljufij v programih otroškega varstva v zvezni državi Minnesota, je pojasnil, da se bo nova objava osredotočila na dodatne zlorabe davkoplačevalskega denarja. Po njegovih navedbah so pretekle preiskave razkrile nepravilnosti, ki so povezane s somalsko skupnostjo v tej ameriški zvezni državi. Novinar je med intervjujem poudaril, da je bila produkcija novega gradiva bistveno zahtevnejša in nevarnejša od prejšnjih projektov. Zatrdil je, da se je med delom na terenu spopadal z resnimi grožnjami in poskusi fizičnih napadov, zaradi česar je moral za svojo varnost najeti zasebno varovanje. Po Shirleyjevih besedah so ga neznanci poskušali ustaviti sredi križišč in izstopali iz avtomobilov, da bi mu preprečili snemanje. Kljub tveganjem novinar napoveduje, da bo prihajajoči videoposnetek še bolj pretresljiv kot njegov predhodni prispevek, ki je postal viralen na družbenih omrežjih.

Mesto Salem v ameriški zvezni državi Oregon je sprožilo val kritik po odločitvi, da v svoj odbor za nadzor nad delom policije ponovno imenuje Kyla Hedquista. Hedquist je bil v preteklosti obsojen zaradi načrtovanega in hladnokrvnega umora najstnice, za kar mu je bila prvotno izrečena dosmrtna zaporna kazen brez možnosti pomilostitve. Kljub njegovi preteklosti so mestne oblasti njegovo imenovanje podprle v okviru prizadevanj za vključevanje oseb z izkušnjami iz kazenskopravnega sistema. Kritiki odločitve poudarjajo, da je imenovanje osebe, ki je storila tako težko kaznivo dejanje, neprimerno za organ, ki naj bi zagotavljal preglednost in integriteto policijskega dela. Hedquist je dekle ubil po predhodnem načrtovanju, kar po mnenju nasprotnikov imenovanja spodkopava zaupanje javnosti v lokalne institucije. Zagovorniki po drugi strani trdijo, da njegova rehabilitacija in vpogled v delovanje sistema lahko koristita pri reformi policijskih postopkov.

Zohran Mamdani je uradno prevzel dolžnosti kot 112. župan New Yorka in s tem postal prvi musliman, prva oseba južnoazijskega porekla ter prvi župan, rojen v Afriki, na čelu tega ameriškega velemesta. 34-letni demokratični socialist je prvo, zasebno zaprisego opravil ob polnoči v opuščeni postaji podzemne železnice pod mestno hišo, kjer je levo roko položil na stoletja star Koran. Zaprisego je vodila generalna tožilka zvezne države New York Letitia James. Na javni slovesnosti pred tisoči privržencev so Mamdanija podprli vidni predstavniki progresivnega krila demokratske stranke, vključno s senatorko Alexandrio Ocasio-Cortez in Berniejem Sandersom. Mamdani je v svojem nagovoru napovedal korenite politične spremembe, pri čemer se je zavzel za prehod od 'neizprosnega individualizma k toplini kolektivizma'. Njegova izvolitev in način zaprisege sta v določenih delih javnosti sprožila ostre odzive, vendar župan ostaja zavezan svoji socialistični agendi in drznemu vodenju mesta.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v petek uradno začel svoj prvi polni delovni dan na položaju župana New Yorka. Namesto z limuzino se je novi župan v mestno hišo podal s podzemno železnico iz svojega enosobnega stanovanja v Queensu, s čimer je želel poudariti svojo zavezanost izboljšanju javnega prometa in socialni enakosti. Njegov začetek mandata sicer spremljajo nekatere kritike iz Izraela, vendar Mamdani nadaljuje z začrtanimi administrativnimi nalogami, vključno z imenovanjem ključnih uradnikov in podpisovanjem prvih izvršnih ukazov. Potem ko je na silvestrovo zaprisegel kot prvi musliman in prvi Američan južnoazijskega porekla na tem položaju, se je Mamdani takoj lotil vodenja največjega ameriškega mesta. Njegova izvolitev velja za prelomni trenutek progresivnega gibanja v Združenih državah Amerike. Kljub hladnemu vremenu in bolezenskim simptomom je župan na poti v službo komuniciral s prebivalci in odgovarjal na vprašanja novinarjev o svojih prvih korakih v mestni hiši, kjer je že ustanovil nove urade za stike z javnostjo.

Zohran Kwame Mamdani je na novoletni dan uradno prevzel dolžnosti 112. župana New Yorka. Na slovesnosti ob zaprisegi, ki se je je udeležilo več deset tisoč ljudi, je Mamdani napovedal obdobje drznega in obsežnega upravljanja pod načeli demokratičnega socializma. Njegov prevzem vodenja največjega ameriškega mesta in svetovnega finančnega središča označuje zgodovinski mejnik, saj gre za prvega muslimana in prvo osebo južnoazijskega porekla na tem položaju. Slovesnost so s svojimi govori podprli vidni predstavniki levega krila demokratske stranke, med njimi senatorka Alexandria Ocasio-Cortez in senator Bernie Sanders. Slednji je poudaril pomen Mamdanijeve vizije v trenutnih družbeno-ekonomskih razmerah. Mamdani, 34-letni nekdanji poslanec državne skupščine, se je v svojem nagovoru zavezal k radikalnim spremembam in vzpostavitvi nove dobe za prebivalce New Yorka, pri čemer bo njegovo delovanje temeljilo na socialističnih idealih, ki jih je zagovarjal že med kampanjo.

Zohran Mamdani je 1. januarja 2026 uradno prevzel dolžnosti 112. župana mesta New York, s čimer se je v zgodovino zapisal kot prvi musliman, prvi politik južnoazijskega porekla in najmlajši voditelj te ameriške metropole v zadnjem stoletju. 34-letni demokratični socialist, rojen v Ugandi, je na slovesni zaprisegi pred mestno hišo napovedal »novo ero« za največje ameriško mesto. V svojem prvem nagovoru je poudaril, da bo vladal drzno in v skladu s svojimi načeli, pri čemer se je zavezal k izboljšanju življenja delovnega ljudstva in krepitvi javnega prevoza. Slovesnost sta zaznamovali prisotnost vidnih progresivnih politikov, kot sta senator Bernie Sanders, ki je vodil javno zaprisego, in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani je svojo pot začel s simbolično zasebno zaprisego opolnoči na opuščeni postaji podzemne železnice, s čimer je želel izpostaviti pomen javne infrastrukture. Kljub prazničnemu vzdušju in veliki podpori volivcev, ki so se v tisočih zbrali na ulicah Manhattna, se novi župan že prvi dan sooča s kritikami, predvsem zaradi svojih stališč glede Izraela in radikalne socialne politike.

Zohran Mamdani je v četrtek uradno prevzel položaj 112. župana New Yorka in s tem postal prvi musliman ter prva oseba južnoazijskega porekla na čelu največjega ameriškega mesta. 34-letni demokratični socialist je zaprisegel na dveh koranih v prisotnosti senatorja Bernieja Sandersa in generalne tožilke zvezne države New York Letitie James. V svojem prvem nagovoru je Mamdani napovedal odločen boj proti krizi cenovne dostopnosti bivanja in poudaril, da se ne bo odrekel svojim političnim prepričanjem zaradi strahu pred oznako radikalca. Novi župan je napovedal ambiciozno agendo, ki se osredotoča na potrebe delavskega razreda in vključevanje vseh prebivalcev velemesta. Mamdani, ki je bil pred izvolitvijo poslanec v državni skupščini, je v svojem govoru izpostavil potrebo po zamenjavi »ostrega individualizma s toplino kolektivizma«. Njegova umestitev pomeni pomemben premik v politični krajini New Yorka, saj je na čelo finančne prestolnice sveta stopil politik, ki se odkrito opredeljuje za demokratičnega socialista in napoveduje obsežne socialne reforme.